L Stražar; Zatajeni sin i fTudi cas re^itve "]e priSel! •! '" * V jetn.šnih v/atih je zaro/ljal ključ in odprla so se. • ¦¦ ^Angeffca, hodf, hodi z mano, p i-mi se nre za rofc3, a hitro in k\v se (ida, najborj hitro... !"-: - Kako/ v sanjafi fe v temi hodila za njim p**e rcčra jetnica. Zmšla sta se zrova p:i nekTi, k sreči na pol pripr- tih v atih. Ko sta pa prišb tuii sko''i t-?, '¦*— bi! je to skriven vhod — pa sta bi!a 5e'izven gradu na severoizhodni pla.i v g^movju. ' M?edaj, h\Mla Bo^u, pa sva re^.ena!. !A hitiva brzo — ne na naš, amp.ik na Petrčkov dom!". Na te An^ekove pozive sta p oba-rdva ubirala, kar jina j- bilo mojoče. ^ • l: Zopet se je p-\mil v c;ev-elo v^enn lako zaželjeni cvetoči mijnik! Kakor p"ed mno^imi leti je znava koravi! re-bers.ki grajščak proti bližtijemu buko-vemn gozdu. A to pot ne samcat, pa Otožea; ž ftjim je hodil njegov z^tajeni sin — Pet če':: a ro'c ' nen niC'r va Ijubka ženica An;;elici — pa še nekio: — nekdanji glasovij roko-.n>Ški po-gfavar Dondež. V najholjšem razpoloženju je fa d~užb!ca prisla do starodnvne bnkve, na kateri je bi'o božie nzpclo. Vsj je bi!o še tako, kot pred 25 leti. Le nekaj ražlike ie bi!o. Pri tej bukvi je bi!o tudi dvo;e klopi, kanor sc je lahko vse-del t'u !en popotn!k. Tudi na^i znan:i so s^ vse.lli. ,,Peterček" — spregbvori Dondcž ,,fo, mVim, da \i oJ nas vseh to l^o na:bo]j veseli majnik! Veliko smo že pač vsi hudega pos!;usili, kaj ns°". ,,Da. da, hu.li č.isi so fe hrumeli nad nami — pa, vse pri.le, vse mine1' — ojgovofi Petercek. V najboljšem razpdloženju so s." fi srečni l;udie rnzgovarjali, pa uživj.i'* majniško ¦ krasoto. G!a?.oyiti Dindež je n.imrej m \/.-recno željo Pelrčkovo v na;b.o'jven so-glasju zapu^tii rokovnjače, pi ss pre-seiii k njcmu na grad; po^tal j'e znova, ka'o-; nekdaj — oskrbnik. Pa tuili pa-sti> Anžek je bi! v njih-shizbj,- a ne več kot pa>ti", te.nveč se je vezb.il z.i — gozda ja. Vedno zadovoljna Angelica pa ]č dostk al rekla, da je bila njjb )lj gro-zna, pi tud: zaujo najbolj n;oJna tista noc, ko se je zmsla v roie^ki ječi, iz kate~e je bila tako nenadno rešen.i. Petrčkova mati Miciki je bivafa ludi veči del pri svo;eJTi sinu ier je v rajlepšem so^lasju z Angelico vodila svo-e pjsle in se zabavala z ljubkimi vnuki — Peterčkovimi in "/fflgelinimi rnalčki — — — Se novi oskrhnik Donde^ &e je c to p*ecTru^ač I; bi! je vedna dDbro volye Kaj pa roželki "graščak? Kljub p*enagano>ti se ni d.il p> »nižali, a poiižani m raž/aljeni tla-cani so izved'i nemoteno in v spcra-zumu — k u.o maičevan^e zi vs. kri-v;ce njego.e. Z razioenmi vedrn in ve'm no-vimi hudo'-)iami i:i krivicami si jj sam p'ete! ma^če/anje in Ijud ko os -eto — vZe do smrti obupani in ta Ji v dno srca razljuteni tlačani so nava'ili na n]e,;'ov giai in gh z ogn:em un*či'j — (Graščak si je sam izrekel sodbo — skočil je ob svitu svo^eja go e!eaa — un čenega gradu \i slo'pa v glcbok prepad. ^ ¦ "J Petrcek fn vsf njegovi pa so bili s ečni na reberske.n gradu, ki sto.i se danes. \l [ ,]¦ Od vsega nekJa,njega trdnjega1 mo^očncja rGŽeš ,ega gradu si danda-nes le še žalostne razval ne; med kiterimi ;e b'va'Le sov in strupenih kič... Na5i sivola^i deJje in babi:e pa še vedno lacli prip )vedu j imamo hude čise in nas tire nevolja r-r pa m'nn!o b^ie tu li tD —T a le v zed njeno ti ii lepi b~a's'ri slogi bDmo ¦dore^li še večjo svobolo, o kateri naši p edniki jiiti sanj.ili nso. Konec.