« DECEMBER 1 Š Eligij, škof 2 V Bibijana + 3 S Frančišek Ktav. 4 N 2. Adventna 5 P Saba. opat 6 T Nikolaj 7 S Ambrož © 8 6 Spoč. M. D. 9 P Peter Kanizij + 10 S Janez Veliki 11 N 3. Adventna 12 P Otilija 13 T Lucija, dev. 3 14 S Kv.-Spiridijpn+ 15 o Kristina 16 P Kv. - Evzebij+ IKANSKI SLOVEN ČRVI SLOVENSKI UST Si SMERIKI Geslo: |Za vero in narod — ta pravico in resnico. — od boja 30 tmagel GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. '(Official Organ of fout Slovenian Organizations), VAJITAXEjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH ""DRŽAVAH"" AMERIŠKIH., ŠTEV. (NO.) 234. CHICAGO, ILL., TOREK, 6. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 6, 193S LETNIK (VOL). XLVII, .. :----------— Prebivalstvo v Tunisu in na Korziki pokazalo z demonstracijami svojo ogorčenost nad italijanskimi zahtevami po francoski zemlji. — Protest francoske kakor tudi angleške vlade. Pariz, Francija. — Italijanke zahteve po francoski zem-ki so se javno izrazile zadnji teden v italijanskem parlamentu so izzvale viharje protestov ne samo v Franciji, kot taki. sami, marveč še ostrejše v krajih, ki bi imele pasti v po-sest Italije, ako bi se nje zahteve uresničile, namreč v Tunisu in na Korziki. _ V mestu Tunisu, ki je prestola francoske kolonije istega ll}iena v severni Afriki, je prebivalstvo zadnjo nedeljo vprizo-r'lo srdite protiitalijanske demonstracije in le močni policij-straži se je bilo zahvaliti, da Jiiso demonstranti napadli ita-''ianskega konzulata. Znesli pa So se nad raznimi italijanskimi Ujetji. Tako so razbili okna lleke italijanske trgovine s knjigami, vdrli v notranjščino ter letali knjige na cesto. Podob-je zgodilo italijanskemu J ^ristovskemu uradu in prostorni nekega italijanskega časoma ter pisarni neke italijanske ^robrodne družbe. Te demon-^acije so se vršile kljub urad-J11 Prepovedi, ki je bila izdana , koj po izzivalnem prizoru v pijanskem parlamentu zadnji ^fen, ko so poslanci s kričavem zahtevali, da ima Francija ^topiti Italiji Tunis in Korzi-Povrhu tega so se oglasili j tuniški Arabci in izrazili rancoskim oblastem svojo vda-Ost ter jim zagotovili, da so opravljeni podpirati Francijo / z orožjem proti Italiji, "odobne demonstracije so se wizorile v nedeljo tudi na oto-, u Korziki, rojstnem kraju Na- Hole, do )'e °na, katerih se je udeležilo 30,000 ljudi. Sprejela se je !C)tana resolucija, v kateri se j. Podarjala neločljiva zveza ,0°lzike s Francijo in se izrazila °8:orčenje nad "žaljivimi zah-" Galije, da si pridobi ta ** tem, ko je prebivalstvo |. azalo svojo nevoljo nad Ita-Jo, N' ' pa tudi uradna Francija tV -VZe'a korake od svoje strani Zai"^ Je imekv francoska vlada lav.1'1 resne spore z de- V] ' Voni> ki se kljub silnemu tjj.. !leiTiu pritisku ni dalo ukro-lte !n vedno vprizarja stav-^ Je Pa vendar izvršila odlo-Itaj.^Plomatski nastop proti tojuJ1 ^n zahtevala natančnejše glede omenjenega pristan; V rimskem parlamentu NADŠKOF 0 COUGHUM Coughlinovi govori samo dovoljeni, ne pa tudi odobravam Detroit, Mich. — Tukajšnji nadškof E. Mooney je pred kratkim podal izjavo glede svojega stališča napram idejam in naukom, ki jih izvaja Father Coughlin v svojih govorih po radio. To se mu je zdelo potrebno zlasti zato, ker je govornik zadnje čase obravnaval razna pereča in sporna vprašanja, s katerimi je izzval dosti komentarjev, kakor na pr. vprašanje glede judovstva. Nadškof je povdaril, da se mora dobiti jasen pojem o njegovem stališču napram govorom Fathra Cough-lina, namreč, da on govore samo "dovoli", s čimer ni omenjeno, da jih tudi "odobrava" Coughlin ima svobodno pravico govora, toda za njegovimi izvajanji ne stoji nadškof, še manj pa katoliška cerkev sama. --o- EDWARD KAŽE ZANIMANJE ZA DELAVSTVO London, Anglija. — Bivši angleški kralj Edvard, zdaj wind-sorski vojvoda, bo imel za božič1 obisk iz Londona na svojem gradu v francoski Rivieri. Njegovo povabilo pa je povzročilo precej senzacije tukaj. Povabil namreč ni kake odlične plemeni-taške rodbine, kakor bi se pričakovalo, marveč nekega navadnega delavca, kateri je seveda sprejel in bo odšel k njemu z ženo, sinom in hčerjo. Kakor znano, je Edvard že kot kralj kazal zanimanje za delavstvo in je bogataše precej ujezil, ko se je potegoval za izboljšanje stanja delavcev v siromašnih rudai'skih okrožjih v Walesu. VPREŽENA MLADIM Celo življenje vprežena v na- zijski jarem. Berlin, Nemčija. — Kako zelo ima Nemčija zamotano svojo mladino v nazijskih mrežah, je Hitler povedal sam, ko je imel zadnji petek govor v su-detskem mestu Reichenbergu. Kakor je omenil, "zadiha mladina prosti zrak", s svojim desetim letom; tedaj je namreč sprejeta med nazije. Štiri leta pozneje vstopi v Hitlerjevo mladinsko orgSnizacijo. Tam ostane štiri leta, na kar pride ali v delavsko fronto, ali med napadalne čete, ali pa v "Schutz Staffel". Potem stopi v vojake in ko tam odsluži, pride zopet nazaj v eno od treh omenjenih skupin, da ni tako celo življenje svobodna, kakor je Hitler sam povdaril. -o- KITAJCI POMAGAJO ROJAKOM Šanghaj, Kitajska. — Od kitajske vojne relifne komisije iz Čunkinga se je zadnji teden poročalo, da so ameriški Kitajci poslali svoji stari domovini v pomoč skupno skoraj pet milijonov dolarjev za celi čas, kar traja vojna. Ker živi v Ameriki le kakih 75,000 Kitajcev, je razvidno, da so morali biti zelo darežljivi. 1 VZAJEMNO DELO SLEPEGA IN GLUHEGA Toledo, O. — Med dvema moškima je pred par dnevi prišle do pretepa, v katerem je bil eden od njih ubit. Slučaj pa je nanesel, da sta bila priči tega prizora samo neka slepa ženska in neki gluh moški, a na podlagi njune izjave je policija vložila obtožbo. Moški je celi pretep videl, toda ni vedel, za kaj gre, ker ni slišal. Nasprotno pa je ženska slišala ves potek, da-si ga ni mogla videti, in tako ste izjavi obeh izpopolnili druga drugo. ŠTIRJE OBSOJENI RADI VOHUNSTVA New York, N. Y. — Pred federalnim sodiščem se je zadnji petek končala obravnava proti štirim osebam, ki so bile obto- » žene vohunstva v prid Nemčiji. Vsi štirje so bili obsojeni v za- PO KALSVETU — Vatikan. — Sedanje stanje papeža Pija je zdaj, po srčnem napadu pred dobrim tednom, popolnoma povoljno, kakor izjavljajo tukajšnji krogi. Vendar pa zdravniki pozorno pazijo za slučaj, ako bi se napad ponovil. — Berlin, Nemčija. — Neki uradni nemški list je zadnji petek priobčil vest, o kateri se pa dvomi, da bi »Kla verodostojna, da se bo dunajski kardinal Innitzer odpovedal še nred božičem svojemu nadškofijskemu mestu in da bo stopil v neki samostan v Italiji. — Washington, D. C. — Neki judovski rabi se je po radio izrazil, da Judje goreče in iskreno molijo, da se ohrani življenje papežu Piju, češ, da so nj'egovi apeli za trpeče ju-dovstvo postali del judovske obrambe. — Pariz, Francija. — Kardinalu Gerlieru iz Lyonsa je bila nedavno podeljena vojaška medalja častne legije in je bil to prvi kardinal, ki je kdaj prejel to odlikovanje. Kardinal por. Ena od njih je mlado dekle, ,je služil v armadi med svetovno Johanna Hoffmann, ki je dobila i Y0jno in je bil tudi ujet od štiri leta ječe. Nemcev. IZLOČITEV _JUDOV V Berlinu določene posebne u- lice, kamor se Judje ne smejo prikazati. Berlin, Nemčija — Kako daleč manjvrednim smatrajo naziji judovsko prebivalstvo, se razvidi iz novih odredb, ki so bile izdane koncem tedna. Po teh odredbah je namreč Judom prepovedano, da bi se smeli približati določenim delom mesta. Tako jim ni dovoljeno, tla bi stopili na Wilhelmstrasse, kjer stoje vladni uradi, dalje na Vos-strasse, kjer se gradi nova palača za kanclerja, kakor tudi na severni del Unter den Linden. Napoveduje pa se, da bodo še razne druge ulice in trgi vključeni v seznam krajev, kjer se ne smejo prikazati Judje. Kršitev te odredbe se bo kaznovala s šesttedenskim zaporom ali pa globo $50. Tisti Judje, ki prebivajo na prepovedanih ulicah, bodo smeli stopiti tja samo s posebnim dovoljenjem policije. Ta dovoljenja pa se ne bodo izdajala več po 1. juliju 1939, kar pomeni, da se bodo morali do tedaj Judje od tamkaj izseliti. Povrhu tega je objavljeno, da so Judje izključeni iz vseh gledališč in drugih zabavališč ali kulturnih središč, izvzemši tistih, ki jih Judje sami upravljajo. Iz Jugoslavije Kakor vse kaže, se bo položaj zagorskih rudarjev po večletni krizi v kratkem dodobra izboljšal, kc(r so odkrili nove žile premoga. — Bogat občinski "revež". — Smrtna kosa. — Nezgode in drugo. -o- NAZIJI SVARE SOSEDNJE DRŽAVE Berlin, Nemčija. — Evropske male demokratične države morajo biti "pridne", drugače . . . V takem smislu jih je posvarilo zadnji petek uradno glasilo na-zijske stranke in jim povedalo, da morajo svoje časopisje držati pod kontrolo, da ne bo to pisalo česa proti Nemčiji. aliianska i,;da »ima K vlada je odgovor i-s tem dogodkom >Hei< na opraviti, s či- ljila 1>U se Francija ni zadovo-lijaiJ da je očividno, da ita-tijeiljUu vlada odobrava ome-Dfotj !^1Z0r> ker ni nič pod vzela Dugv^Jemu in obenem tudi do-italijansko časopisje to-oti pJe 3 sovražno kampanjo 'n ^ v la Pa se je tudi Anglija lw!°Žlla Pri POTEZA, KI BO NAJBRŽ BREZUSPEŠNA Washington, D. C. — Vlada Zed. držav je poslala zadnji petek trinajsterim evropskim državam običajni polletni opomin, naj plačajo obrok na svoje vojne dolgove. Skupni znesek, ki bi ga morala Amerika dobiti s sedanjimi in s prejšnjimi zaostalimi obroki, znaša nekaj nad dve miljardi dolarjev, dočim je celotni skupni dolg nad 13 mi-Ijard. Bržkone pa bo tudi sedanji opomin brezuspešen, kakor je bil zadnjih več let, in utegne edino F'inska zopet pokazati svojo poštenost. °test italijanski vladi eoski-" zahtevam po fran- z°m'Ji in nevarnost ob- ^lli (':i 86 razrahljajo izbolj- ^ngleško-italijanski odno- ^ n,iaradi te£a, ako Italija ne Nehala. TOWNSENDOVCI PRIPRAVLJAJO PREDLOG Chicago, 111. — Glavni urad Townsendove pokojninske organizacije je najel, kakor je objavil zadnji petek, davčnega izvedenca L. C. Silva, da sestavi davčni predlog, ki ga bo organizacija stavila prihodnjemu zasedanju kongresa. Organizacija upa, da bo njen načrt prodrl vsaj v poslanski zbornici, dočim ni tako sigurna glede se-[nata. Indianapolis častno zmagal! V veliki kampanji družinskega mesečnika "Novi Svet", ki je trajala od 1. avgusta pa do 30. novembra 1938, je častno in sijajno zmagal Mr. Frank Uraj-nar, naš navdušeni in hrabri zastopnik v vrli zavedni slovenski naselbini, Indianapolis, Indiana. Pridobil je "Novemu Svetu" 104 nove naročnine, kar je za ne tako veliko naselbino nekaj izvanrednega. Vsa čast in pripoznanje vrlemu agitatorju, pa tudi vsem vrlim in zavednim Slovencem v naselbini, ki so se na list skoro do zadnjega naročili. Mr. Frank Urajnar, je s tem dosegel naslov "NAČELNIKA" vseh Vitezov in Princezinj lista "Novega Sveta". Drugi glavni zmagovalec je pa Mr. John Prišel, naš navdušeni zastopnik v Clevelandu, Ohio. Dobil je v kampanji 85 novih naročnin in s tem dosegel naslov "Prvega podnačelnika" vseh Vitezov in Princezinj lista Novega Sveta. Tretji glavni zmagovalec pa je Mr. Joseph Rakovec, tudi navdušen zastopnik v Greenwoodu-Willard, Wis., ki je dosegel naslov "Drugi podnačel-nik" Vitezov in Princezinj "Novega Sveta". Dosegel je 81 novih naročnin. V zbor "častnih svetovalcev in svetovalk" pa so prišli sledeči: Mrs. Ana Gliha, zastopnica iz Newburga-Cleveland, O., 78 novih naročnin. Mrs. Justina Paul, zastopnica v Lorain, Ohio, 72 novih naročnin. Mr. John Udovich, zastopnik v Sheboygan, Wis., 64 novih naročnin. Mrs. Johana Mohar, zastopnica v Sheboygan, Wis., 44 novih naročnin. Mr. Frank Smole, zastopnik v Barbertonu, Ohio, 38 novih naročnin. Kampanje se je udeležilo skupaj 91 agitatorjev, ki so skupaj pridobili 1012 novih naročnin "Novemu Svetu". Podrobnejše poročilo sledi v eni izmed prihodnjih številk tega lista. it V boljšo bodočnost Zagorje, 15. nov. — Vse' kaže, da se bo položaj rudarjev po večletni krizi le zbolj-šal. Nekdaj so delali rudarji na mesec po 10 do 15 šihtov, zdaj pa jih napravijo še enkrat toliko. Žarki upanja so pristajali v rudarske domove in tudi med vsemi ostalimi sloji je zavladalo boljše razpoloženje. TPD je vložila ogromne investicije za modernizacijo rudniških naprav in za razširitev obratov. Zlasti na Lokah se dela z vso vne'mo. Z nad 100 m dolgimi jeklenimi condami so preiskali teren ter ugotovili, da se nahajajo tu o-gromne plasti prvovrstnega premoga. Knlantno so odkupili nekaj hiš in posestev, pod katerimi ?o te plasti, in sedaj so tem že izpeljani rovi. Premog je kake 3 metre pod površjem zemlje. Rudarji prihajajo veselo na delo, zakaj z novirvf odkopi jim je za dalj- • šo d' bo zajamčen zaslužek. V odseku so neprecenljive količine premoga in bo z razširitvijo obrata mnogo pridobila vsa okolica. Na bivšem Sršenovem posestvu odkrivajo premog kar z vrha in mnogi z veseljem o-gledujejo črno skalovje, ki se blesti na solncu. Pod banovin-sko cesto je že izpeljan rov za odvoz premoga in jalovine. Za razmah obrata je bila potrebna preložitev ban o vinske ceste od Marianovca do Robavsa. Cesta bo izpeljana nad rudniškim tirom. Tam gradijo tudi potrebno poslopje za pisarne in kopalnico. Delo gre naglo izpod rok, medtem pa žie odvažajo prve vagončke premoga iz novega odseka. Ropot raznih naprav in motorjev se razlega po okolici in vsi se vesele novega življenja. Pod ne-I kdaj mirnimi domačijami se čuje streljanje in ropot obrat- Ije je, da denar oddaste občini, kot pa da bi me spet o-kradli, kajti ni dolgo od tega, ko mi je nekdo ukradel 600 din." Povedal je tudi, da na dan priberači od 30 do 40 din. Poleg tega denarja pa ima Je-mec tudi v hranilnici nekaj tisočakov. Nova meščanska šola Na Viču v Ljubljani bodo v kratkem pričeli z gradnjo nove meščanske šole, ki bo stala poleg sedanje ljudske šole med Tržaško cesto in Cesto XV. Zazidana ploskev bo merila 1200 kvadratnih metrov in bo imela stavba 15.000 kubičnih metrov prostornine. Nova šola bo po stavbi in ureditvi odgovarjala vsem zahtevam pedagogike higijene in moderne gradbene tehnike. Imela bo tudi zavetišče pred plinskimi napadi. Stavba bo gotova do prihodnjega šolskega leta. -o- Smrtra kosa V Cirkovcih na Dravskem polju je 11. novembra umrl duhovni svetnik in župnik Anton Ravšl. Rojen je bil leta 1863. Deloval je pri Mariji Snežni, v Starem trgu, v Ka-menčah, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, na Visokih Pericah in od leta 1906 v Cirkovcih, kjer je dokončal in o-premil cerkev, zgradil novo župnišče, ustanovil posojilnico in strojno zadrugo. Bil je vnet Slovenec in kot tak. je bil med svetovno vojno po nedolžnem tudi zaprt. -o- Pomlad na Dolenjskem Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem poročajo, da imajo izredno ugodno in toplo jesen. Na več krajih se že kažejo spomladne cvetice. 31. oktobra je g. Šašelj utrgal zrelo jagodo. 16. novembra pa že tudi trobentice. Na neki njivi nih -strojev. Črno bogastvo na-!nad Praprečani cvete grah in stopa pot v službo človeštva. -1 o-- « Berač s tisočaki Cerknica, 17. nov. — Prav zanimi\o aretacijo so izvršili te dni cerkniški orožniki. Are-'tirali so nasilnega občinskega reveža 81 letnega Franca Jemca. Ta je sicer v občinski oskrbi, vendar pa ob petkih hodi od hiše do hiše v Cerknici, druge dni pa so ga polne okoliške vasi. Še celo v sosednje občine, kamor ne spada njegov delokrog, jo večkrat mahne. Je pa zelo nasilen in pa tudi polnega žganjarčka ne more videti. Ko je pretekli ponedeljek zopet stresal svojo nasilnost v nekem lokalu, je slučajno prišel v lokal orožnik in Jenca odvedel na orož-niško postajo. Pri preiskavi so našli v molitveniku in v žepih 1133 dinarjev. Orožniki so seveda denar odvzeli in ga oddali tukajšnji občini. Proti pričakovanju pa s°- Ce hodiš P° mestu KAJ PIŠE ROJAK IZ PENNE. kot ga uporabljajo za uklonitev kolonijalnih narodov Angleži (glej Palestina, Indija ...), pokorile uporna ljudstva tako, da so danes novi državi zvesta. Pri tem se Italija ni ustrašila velikih žrtev, tako materijalnih kot človeških, kajti zavedala se je vnaprej, da bo novo ozemlje služilo kar najbolj njenim bodočim načrtom in njeni politiki, ki si jo je začrtala, zlasti z ozirom na svojo vlogo v Sredozemskem morju. Ko si je Italija utrdila vlast v novi koloniji, je pričela z delom. Za vladajoči režim pomeni številno in naglo rastoče prebivalstvo Italije problem, ki išče rešitve, zlasti od časa, ko je ponehalo izseljevanje, v preseljevanju v nove kolonije. Pri tem je seveda razumljivo, da je to preseljevanje v puste in neobdelane kolonije mnogo manjše, kot pa je bilo preje n. pr. v Ameriko. Pri tem tudi napori vlade ne pomagajo preveč. Tako štejemo danes po tolikih letih oblasti nad Libijo v njej le okoli 110.000 Italijanov. Število bo seveda naraščalo, če bo napredovalo'kultivira-nje dežele, kar je tudi druga želja vladajočih, ki nočejo samo puste kolonije, ampak žele izvleči iz nje čim več koristi, zlasti rudnih in s ličnih. Kako je v tem oziru z Libijo se ne ve, dočim je stanje v Abesiniji zelo ugodno. Vsekakor je pri tem značilno mnenje italijanskega časopisa, ki je premotrival gospodarske koristi libijskega ozemlja za Italijo in ki je prišel do zaključka, da je ta dežela "grobnica italijanskega dela in prihrankov". Seveda je ta list tu povdarjal le gospodarsko stran, dočim ga je razmotriva-nje političnega značaja in vloge dovedlo do popolnoma drugačnih zaključkov. Brez dvoma je tudi v tem ves povdarek vodstva italijanske politike, ki za višje cilje žrtvuje v. tem slučaju tudi mnogo dobrih in narodnih sil, ker se zaveda, da bodo te žrtve končno, če se bo šlo po poti, kot je začrtana, le prinesle koristi, ki jih danes večina še ne vidi. Nameni, ki jih italijanska vlada goji danes, ko je proglasila štiri libijske pokrajine za del države, so jasno začrtani v besedah lista "Giornale d'ltalia", kjer pi&e Gayda, da "fašizem zre na svoje sedanje in bodoče pravice v Afriki. Naraščajoče narodno gibanje mora naraščati tudi v »veji zunanji politiki in v svojih zahtevah." Pri tej izjavi je treba vpožtevati dejstvo, da ima Italija od vseh evropskih velesil najmanj kolonij in da je te pridobila šele v zadnjih desetletjih, bolje v zadnjem desetletju. Njeni napori, da se tudi tu pridruži ostalim, so torej razumljivi, tembolj danes, ko takozvane demokratične kolonijalne velesile komaj love sapo ocl iznenadenj. Tako je sedaj postala Italija v Libiji mejaš Tunisa, v katerem živi 80—90.000 Italijanov, ki bodo tam lahko prevzeli henleinovsko vlogo in tako eni velesili zagodli monakovsko koračnico. tako le ob delavnikih, srečuješ vse polno ljudi, ki ne delajo in pozna se jim na obrazih in obleki, da so siromašni. Nekateri so mnenja, da sedaj, ko je izvoljen republikanec, bo vse polno jela in dela, pa ni še nobenega izboljšanja. Jaz sem pa drugačnega mnenja, ki je tako, da je republikanec sovražnik delavske organizacije in znižuje delavske plače. Demokrat je pa jasno pokazal kaj je; spravil nam je organizacijo zopet na površje, odpravil "sušo" ali prohibicijo, tako da ga človek lahko včasih malo brez skrbi popije, veliko brezposelnih je pa dobilo delo pri VVPA. Da delavski stan še ni prišel do pravega spoznanja kdo je njegov prijatelj, to se je videlo pri zadnjih volitvah. Kar se tiče o naši naselbini imam poročati to, da ima bela žena vse preveč moči, kajti pobrala nam je že lepo število naših rojakov in rojakinj, ne glede na njih starost. Dokler bo ona tako zaposlena s svojo žetvijo; ne svetujem nobenemu, da bi se potrudil k nam. Če je kdo bolan, hudo bolan, se že ne čudimo toliko, če umre. Toda, da si kdo sam življenje vzame, kot se je tudi zgodilo, to je do konca žalostno. Bi še kaj poročal, pa ne maram da bi dopis preveč narastel in se bom raje drugič oglasil in še kaj zapisal. Za sedaj prilagam temu dopisu denar za ponovitev naročnine, kajti Amerikanski Slovenec se mi zares do-pade in ga ne maram pustiti. — Naj omenim še to, da sem se oni dan sestal z zastopnikom Mr. Jakob Drašlerjem, ki mi je rekel, da bi kaj napisal v list in to sem sedaj napravil. — Dragi či-tatelji Amer. Slovenca, dajmo poagitirati za ta dober slovenski dnevnik, ki je eden najboljših naših slovenskih listov, iz katerega izvemo toliko novic iz starega kraja in iz Amerike in je obenem zanimiv in podučljiv list v vseh ozirih. — Voščim vsem čitateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Urban Olivani -0- KAKO JE V PITTSBURGHU Pittsburgh, Pa. V svojem zadnjem dopisu sem se bil že menda preveč pohvalil z lepim vremenom, kajti sedaj že ni več tako lepo kot je bilo. Dne 23. novembra sle je nepričakoVano naglo spremenilo in zavladala je prava zimska doba. Ze drugi dan na Zahvalni dan 21. novembra smo dobili precej snega ; s k or o celi dan, dvanajst ur jo snežilo in «13 prav močno. Tako smo se naenkrat znašli sredi zime. Naj omenim, da .je društvo Marije Device št. 50, KSKJ. dne 2'5. novembra slavilo 15 letnico svoje ustanovitve. Slav-nost se je vršila v Slovenskem domu na 57. Buttler St. Začela se je zvečer ob 8 liri z banketom in primernimi govori, katere so govorili razni govor- Walkerville, Mont. Ker ravno pošiljam naročnino za "Novi Svet", bom obenem poročala nekaj novic od tukaj. — Jesen se je že poslovila od nas in starka zima je prikimala po svoji stari navadi in kot naša znanka. Zato čitatelji lepega berila, imate sedaj veliko časa in priložnosti za čitanje. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez našega katoliškega dnevnika Amer. Slovenca, pa tudi brez zanimivega mesečnika ."Novi Svet", ki je lep in podučljiv list. Kdor ga še nima, naj si ga čim prej naroči. — Delo se je tukaj kakor je videti že precej izboljšalo. Po rudnikih delajo sicer samo po pet dni na teden, kar seveda ni vsem prav, kajti se premalo zasluži; na mesec primanjkuje po dvajset dolarjev, kar je že lepa svota. Eni pravijo, da še za kruh ni dovolj, drugi bi radi plačali še kaj drugega, s čimer so zaostali. Sedaj so delavcem prikrajšane ure in s tem seveda so tudi na plači prikrajšani. Delavec se sicer manj utrudi če dela 40 ur na teden, toda so tudi plače manjše. Da bi dali vsaj $30. na teden, potem bi že bilo, kajti delavci po majnah zares težko delajo. Pred kratkim so dobili malo hčerko pri Mr. in Mrs. Peter Sterk in so se je jako razveselili. Pri sv. krstu je dobila ime Mar-iyn Jaen. Mala deklica se prav lepo razvija. Mr. Peter Sterk, oče novorojenke je dobil pred kratkim sporočilo iz stare domovine od svojih staršev Miha in Antonija Sterk, da sta pred kratkim slavila zlato poroko. To je bilo v Sodevcih št. 11, pri Starem trgu blizu Črnomlja. Naj bi jima ljubi Bog dal, da bi zdrava in vesela dočakala še tudi di-jamantne poroke. — Slavljenec Miha Sterk je bil že večkrat tukaj v Ameriki in sicer v Minne-soti. Tukaj v Ameriki ima tri sinove in eno hčer, v starem kraju pa enega sina 11a domu, ki je poročen. Slavljenec g. Miha Šterk, kakor tudi njegova soproga, sta kot gospodar in gospodinja obče spoštovana. Naj bi jima ljubi Bog dal še veliko let zdravja, kar jima tudi jaz podpisana želim, ker oba tudi osebno poznam. Pred kratkim je hudo zbolela na svojem domu Mrs. Joseph Kofol in je bila en teden v bol- nišnici. Sedaj je zopet doma in se ji zdravje polagoma obrača na bolje. Dobri ženi iz srca želimo vsi, ki jo poznamo, da bi sko-ro okrevala. Ona je tudi zvesta naročnica Amer. Slovenca. — — Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista tukaj in v stari domovini. Mary Kotze NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC Št. Lovrenc ob Temenici V trebanjski župniji se j'e ločila pred kratkem iz tega sveta Frančiška Hlebec iz Grma. f | Iz Semiča poročajo, da je bila lotos trgatev pri njih prav bogata, pa tudi vino bo letos po kakovosti veliko bolje, kakor je bilo lani, ko so morali zaradi manevrov prezgodaj potrgati. Kupci za vino se že oglašajo, pa tudi drugi pridelki so letos precej dobro obrodili. Stavba novega žup-nišča bo kmalu dovršena. Zdaj urejajo že notranje prostore. Na Raki pri Krškem so vsled ugodnega vremiena še v sredi okt. sušili otavo, in so med 0-lavo našli še zrele jagode. V Celju je umrl 27. okt. č. g. Kapucin p. Donat Zupančič, ki je bil večkratni kapucinski provincial po rodu Dolenjec, roj. v Št. Vidu pri Stični 22. aug. 1. 18Gfi. V red je bil stopil 1. 1884 in je bil Dogodki v '"■«*« V. med Slovenci po Ameriki Poroka Canonsburg, Pa. — V tukajšnji cerkvi sv. Patrika sta se na zahvalni dan 24. novembra poročila John Ducaj in Miss Anna Strle, dobro poznanih slovenskih staršev Mr. in Mrs. Frank in Ana Strle. — Svatba se je potem vršila v KSKJ dvorani. — Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova. Napadena Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo zjutraj, 27. novembra, se je Miss Nettie Vidmar, sestra policijskega prosekutorja, Pe" ljala proti domu na Chapman Ave. S seboj je imela precej denarja v gotovini in nekaj v čekih. Ko je hotela stopiti iz aV* tomobila, sta skočila proti njej dva mlada lopova, ki sta zahtevala denar, ^settie je pa začela kričati in je kričala, kljub tem«> da jo je eden lopovov udaril h kolom po glavi. Tega kričanja sta se lopova ustrašila in abeza-la, ne da bi ji pobrala denar. Smrt rojaka New Duluth, Minn. — Tukaj je v bolnišnici umrl rojak Mike posvečen v mašnika 1. 1888. Letos bi bil pel pred Božičem ! Rukavina. Pokojni je bil član lato mašo-, pa ga je poklical dr. št. 128, JSKJ. Izdihnil je P° Bog prej k sebi. Deloval je nekaj časa po nemških samostanih, potem pa v Skofji Loki, Krškem in v Celju. Bil je izvoljen štirikrat za provin-ciala in je v tej službi deloval 15 let. Bil je več let vodeni-čen. Slednjič je umrl za srčno kapjo. Našli so mrtvega v postelji. 26. okt. je bil naš Ivan Ostafnuk, na katerega je bil streljal ropar Koder Ves Smrt na zapadu Dillon, Mont. Tuk&J?1 nji rojak Andy Papeš je pred k''a kini dobil vest iz RefltP11^' Wash., da je tam umrl Jack v1, mar, v starosti 63 let. Doma J bil iz vasi Hinje in .je živ0 Ameriki 40 let. Zapušča Ž?-"' %i • . . * -»■ j f t-C f dva sinova 111 tri hčere, v r>" Mont. brata, v domovini p<1 brata in sestro. Slovenec ubit od ropai'jev ^ Turi le Creek, Pa. — kratkim je bil tukajšnji >'oja Martin Fink lastnik m ale P cerijske prodajalne IiaPa'!in1 od mladih roparjev, kutc1 ,. s" je postavil v bran. vop. so ga pa ustrelili, nakar zbežali. o ''Amerikanski Slovenec a ii* "Novi Svet" sta lista, brez »obe«"1 druge tatove. Vlomili so isto- terih bi ne smela biti (Dalje na 3. str.) ?lo venska družina! "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" 0) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Daleč od civiliziranega sveta v gu l>oj\i džungli le '|'arzaii gpspodiir džnu-glc breskrbno jezdil velikega slona, ki Ka je klical za "Tanto". Lahka sapica, ki je vlekla preko leimicga gozd« je prinesla duh od zamorca iz (ionianga-ni rodu. Tarzan je zadišal, ker je imel od narave posebno i^ater dan vonja, da je človeka in živa,li že na daleč zadišal. mil prišel duh kundah st ;. imenom je v smer, od katere je »d zamorca in res, v par se-prika/i' iz gošče zamorec, "Ognbi". - "Kaj pa delaš tukaj, namesto,' da bi bil v svojem kraju," je Tarzan vprašal zamorca. "Jaz Ogahi sem se pridružil belim go podom, kot služabnik in ti so mc poslali, da te puisčcin." "Kje pft so?" vpraša Tar/an. "V veliki vasi l.oango," odgovori zamorec. Tarzan ni ljubil dotičnega kraja, kjer je bilo mesto l.oango. Bila je to nekaka zadnja postojanska civilizacije v smeri proti džungli. Niti Ka ni zanimalo, ker žali neskončnega. Ali zasluži neskončne kazni ? Ka-2ei1 pa neskončna ne more biti, ako ne traja brez konca. Grešnik prav dobro spozna, ja po grehu jenja biti prijatelj 0zJi> mu prijateljstvo odpove in Postane sovražnik božji. Reci-da bi se mogel grešnik na °llem svetu skesati, ker vidi, da ltna greh strašne posledice. Ali Je Bog dolžan, da ga sprejme zo- pet za prijatelja? Celo človek bi se ne obotavljal, da nezvestemu prijatelju za zmerom pokaže duri. Tem bolj Bog, ki je najvišji gospod. Po pravici more toraj grešnikom reči: Poberite se od mene vedno in na vekomaj!" Po smrti je pa vsak nadnaravni kes nemogoč, kajti s smrtjo se volja odloči za vedno. "Kamor drevo pade, tam obleži" (Pridig. 11, n. Ali bi zamogel kak časen, še tako strašen ogenj grešnika ostrašiti, da bi ne grešil? Miljo-•ni trdno verujejo, da so vice. V življenju in dejanju se pa za vice prav malo zmenijo. Ako ima toraj Bog resno voljo, da človek izpolnuje njegov zakon, potem prav nič ne preostaja, kakor da kaznuje z večno kaznijo vsakega ki zakon prelamlja. Ali moreš toraj trditi, da bi bilo nespametno, če veruješ v večno kazen za greh? Večna kazen za greh je na mestu, ti pa nikakor nisi na mestu s tvojo kratko pametjo, ako to večno kazen tajiš. ?->— i IZ GORIŠKE, PRIMORJA ! IN ISTRE ^»a dela v goriški pokrajini V teku 1. 1938. so bila'v gori- I Pokrajini dovršena javna de-pZft skupno vsoto 14,433.000 J/ Večji del denarja (nad 8 / !iJ-) je šel v ceste. Zgrajenih 'i kil° več novih cest, nekaj že PtojeČih pa so popravili. V slojem delu pokrajine so se iz- &1'a sledeča cestna dela: nova Jj?t| Planina-Žaga v občini Bo-, "c' poprava ceste na Sv. Mi-Jle'> poprava bivše vojaške ce-Kronberg-Ravnica, cesta k Ceniku na Oslavju, poprava Kobarid-Videm, poprava .^avne ceste pri Zagodu v ob- II Idrija, poprava državne ce-. Kanal-Kobarid, cesta iz Gr-1]dl'-'a v Bate. Med drugimi jav- deli so: obnovljen je gori-j.] gradu in ureditev graj-' ega griča, stavba otroškega ŽaiCvvv Grgarju, nova šola v j^Ščah pri Dornbergu, preu-v.^'Jev gradu v Štanjelu za ob-Lv 1Jisui'ne, ureditev hiše za ^stovgko mladino (Gil) v Vi-^ nova vojašnica za obmejno ^ v Cerknem, nova ureditev rnuzeja, razširjenje j^V Travnika, novo poko- ŠVEDSKA PRINCESINJA Mala švedska prinetsinja Margareta, ko je nedavno obhajala četrti rojstni dan. Deklica je pravnukinja kralja Gustava. svoj K ■■ v-^Ou v občini Breginj, nov 0Vn,l .. Yj.^pyJjy pj-j Vipavi, vojakom na sec v Idriji, nov vodovod v obedov V Vienik padlim alj in spomenik padlim v C?8ki v°jni v Cerknem. Za t^^v nekaterih del je bilo ki'ii -, ^ bilijon lir, goriška občina Zgrajeno je samo ^Bradami jih pridobivajo 'V ,miv <4anek je objavil %otavr di Trie*tc"> v katerem Juij|',j .Ja' da so pripadniki v ^eV dovzetni za ra- kljU(,,1;i"ii'estucije le, če jih na-0(1 ^ ''"vedo do njih ali če si kou '' ' lilhko °betajo kakršno-v ,Sn.^i»lno korist. Povsem ^jstv U preizkušenega VC(]U(1'1 Se Posebno na Goriškem cij0) ).iZnovu Prirejajo razne ak-s .Serij olji('a.i"° zaključujejo V>i'(J, Za te akcije ni ,, " 'nstveno, da soudeleženci) rHl kukšno delo ali doseže ^di llsl)ch. nego so odločilni ^ lt(J|nVsc,n (lrugi elementi, ki ^elo^ U)lik(J neodvisni od lcevt-gu neposrednega in so domača imena v pretežni večini. Planina pri Vipavi Prijatelj iz Vipavske doline piše: Ce se voziš iz Vipave proti Ajdovščini, vidiš na levem bre-gft na precej visokem položnem gorskem hrbtu planinsko župnijo. Farani te prikupne vipavske duhovnijc so na glasu po svoji gostoljubnosti, njihov vinski pridelek pa po izborili kakovosti. Planinci bi se lahko ponašali tudi s svojo pridnostjo, kajti ob' zori začno in pozno v noč še ne mirujejo. Doživeli so slaba leta in marši kako premoženje je zašlo. Kar se je pa prodalo, so kupili le domačini. Lansko leto in tudi letos je, kakor tudi marsikje drugod, Bog poslal svoj blagoslov in planinski kmet je vesel spravil svoje pridelke v shrambe. Kaj bi se ne rado val, saj se je mogočo marsikdo rešil biča, ki se je že vihtel nad njegovim premoženjem. Povojna leta so bila za našega kmeta bridka,v vendar Fanta so sicer z istim avtomobilom odpeljali v Tolmin k zdravniku, ki mu pa ni mogel več pomagati. Še v ordinaciji je umrl. --o- KRATKE NOVICE Umor v Trstu. Rok i Alojz Žerjal, ki je imel žc večkrat opravka s sodnijo, je na grozovit način umoril 25 letno Rozalijo Godničevo, in sicer s tem, da ji je piterezal z briv-oo britvijo vrrt. Žc.rjal je storil ta zločin baje zaradi tega, ker starši Qodničeve niso pustili Rozaliji, da bi se z njim poročilu. Po zločinu je morilec pobegnil, toda ko je prišel na n,jen dom, da bi še enkral videl svojo žrtev, so ga policijski organi takoj prijeli. * Nova bolnica v Gorici bo sedaj VvMidaiie dograjena. Ministrski svet je na svoji seji določil v ta namen 9 milijonov lir. žar. Pri gašenju je posestnik dobil hude opekline. - Smrt pod vlakom. Ne ve se, iz kakšnih razlogov je našel pod vlakom na progi iz Gorice smrt Ku'm'ar Josip, star 31 let doma iz Ločnika. V zapor zaradji tajne žganj ekuhe. Finančni stražniki iz Gorice so pri preiskavi nekih domov v Bukovici našli precej ,|ganja, ki je bilo tajno skuhano. Prijeli so zaradi tega več domačinov. "Gozd carstva" so na dan fašističnega praznika "Pohoda na Rim" zasadili z velikimi svečanostmi v bližini Pulja. Podobno gozdove so poskušali zasaditi že tudi drugod, pa so sadike večjidel usahnile, ker so bile prenesene iz popolnoma drugih klimatskih krajev. — Trst. — Na pomolu Audace so našli nezavestnega 00 letnega Andreja Kasteliča z veliko rano na glavi. Baje ima počeno lobanjo. # Prihranki delavcev iz tržaške pokrajine, ki so šli v Afriko na delo, so znašali v septembru četrt milijona lir. Mišljeni so tu prihranki, ki so jih delavci poslali svojcem. Od začetka lanskega leta so poslali od prihrankov domov 7,177.000 lir. — Rihemberg. — 81 letna Marija Mihelčičeva je padla v vodnjak in utonila. Vinski pridelek v okolici Dornberga na Goriškem je bil letos prav dober tako po kakovosti, kakor tudi po. količini. Tudi se letošnji mošt dobro prodaja in. vinogradniki upajo, da sii bodo po dolgem' času z vinom nekoliko opomogli. VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE V zvezi s šolskimi spremembami v slovenskem delu Koroške poroča "Koroški Slovenec": Slovenski gospodinjski šoli v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu o-staneta tudi v bodoče neokrnjeni. Isto velja tudi za slovenski sirotišnici in za šentjakobski šivalni tečaj. Pouk na obeh gospodinjskih šolah se je že pričel. Na praznik Vseh svetih se je mudil na Koroškem pokrajinski vodja in deželni glavar Klausner, ki ima starše pokopane v Ločah pri Baškem jezeru. V Velikovcu so ustanovili novo "Ljudsko banko" na zadružni podlagi, ki naj bi podprla trgovino in obrt spodnje Koroške. To je že tretja ndm-ška banka, ki je začela poslovali v Velikovcu po svetovni vojni. Obe njeni prednici sta, radi slabih poslov likvidirali. "Grad -Čuče pod Dobračem, kjer ie bival vojvoda Wind-sorski, je kupil sedaj nemški poslanik v Parizu grof Wel-czek, ki ga namerava spremeniti v kmetijsko podjetj'e. V Podljubelju je umrla najstarejša občanka plajberške občine ga. Barbara Peme v visoki starosti 93 let. V Vogrčah je umrl Igorčev oče, ki je bil vse dni zaveden Slovenec in je po svojih močeh zvesto podpiral slovensko prosveto v domačem kraju. V Metlovem so orožniki prijeli dva nevarna vlomilca, ki ki sta imela na vesti že številne vlome in sta bila oba že večkrat v zaporu. Eden, Matija Piček, je po rodu iz Veli-kovca, njegov pajdaš pa je Dunajčan. <9S VSEM, KI SO DOBRE VOLJE "Kje pa je Newburgh? — Nič več glasu?", me povpraša Mrs. Hoge na sv. Andreja dan po maši. Med drugim je nanesel pogovor na Lemont — čisto razumljivo, saj ima Mrs. Hoge dva sina duhovnika v družini sv. Frančiška, ki jo vodi P. Benedikt. "Pa .kaj pišejo?" povprašam. — "Nič! So preobloženi z delom; pripravljajo se na zidavo novega semenišča in romarske, večje hiše v Lemontu pri Mariji iz Brezij! Pa kaj napišite, da bo več korajže in več zanimanja med ameriškimi Slovenci !" Gospod urednik! Naj ustreženi želji, tej dobri in vneti ženi ter krščanski materi; Vi pa mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu! IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) časno kar v 4 krajih. Največ škode so napravili kmetijvske-mu društvu na blagajni in u-kradnem blagu za 3000 din. V Št. Petru pri Novem mestu je obhaja svojo 75 letnico Franc Papež na Trški gori, mož, ki je nenavadno izobražen za svoj stan. V Mirni peči dobijo v kratkem električno razsvetljavo, kakor tudi v , bližnjih vaseh. Od 27. nov. do 4. decembra bodo imeli sv. misijon. 29. Sept. je ogenj popolnoma uničil posestniku Kaferle na Gradišču pri sv. Ani hišo z gospodarskim poslopjem vred. Zavarovan ni bil nič. 31. okt. sem utrgal pri nas še zrelo jagodo, cvetočih pa sem idel še več. I. Šašelj -o- Večkrat beremo v listih o prošnjah in zahvalah iz domovine onkraj morja. Priznati moramo in to je častno za naše ljudstvo, da so vedno radi priskočili na, pomoč v stiskah in potrebah svojcem v domovini! Koliko prošenj za zvonove/za domove, po-gorelce, gasilce, a srca dobro mislečih niso ostala zakrnjena, vsaj v večini ne! Kako navdušeno so zbirali rojaki in še nabirajo za novo Baragovo semenišče v Ljubljani po osebnem prizadevanju škofa dr. Rožma-na in misijonarja Vodušek-a! V Ljubljani ne bi mogli še pričeti zidati semenišča, če ne bi priskočili Slovenci v Ameriki s svojo dobrohotnostjo in dobro voljo na pomoč! Tako je že en del te zgradbe pod streho, kot poroča časopisje! — Pa zakaj ne, gre za našo stvar! Zadeva domovine, je tudi naša zadeva! Pri tem pa ne smemo prezreti tukajšnih potreb, ki se tičejo vsega slovenskega živi j a v Ameriki. Tudi v tem oziru nismo zaostali! Kljub vsem neprilikam smo lahko ponosni vsi Slovenci v Ameriki na Kulturni vrt v Clevelandu. Poglejte naše kulturne domove, šole, cerkve! Vse to nam je v dokaz in nas vspod-buja, kaj se da ustvariti z dobro voljo četudi z majhnimi darovi! Res: od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača! — Kam sem zašel! O Lemontu in njegovem napredku je beseda! Vsakdo pozna to naselbino, kjei delujejo očetje Frančiškani že več deset let za našo čjasno in večno srečo! Živijo prav po navodilu njih ustanovnika prav skromno, da te skromnosti niti predpisom reda ne odgovarja njih dom, zlasti glede naraščaja! Leseno — priprosto je njih ovetišče posvečeno Mariji Pomočnici iz Brezij! — Toda kljub tej betlehemski skromnosti je to zavetišče slovenskih src v dušnih in telesnih potrebah, da se tam Mariji posvete in izroče, sebe in svoje v trdni veri sv. Bernarda : Saj še ni bilo nikdar slišati, da bi ona koga zapustila, le iz okolice, tudi iz oddaljenih' naselbin iz širne Amerike! Tega se dobro zavedajo tudi varuhi Marijinega svetišča. Zato se že več let pripravljajo predstojniki, da preustvarijo Lemont iz Betlehema v Nazaret,' če že ne v "nebeški grad Jeruzalem" ! Sliši se, — pa zakaj tako prikrivajo, da se očetje frančiškani v Lemontu s komisarjem Very Rev. P. Benediktom pripravljajo na zadnjo odločitev: V prihodnji jeseni bo stal na le-montskem hribu nov dom! Dom Mariji, novo zavetišče za naraščaj in kolegij za slovenske dijaške, nov in večji romarski dom! Kaj pa ti na to praviš? Vsakdo mora z veseljem pozdraviti ta načrt, ki bo pričal še poznim rodovom tu in onstran morja o naši skupni dobrohotnosti. Zgrajen bo nov spomenik, ne iz železa in brona, spomenik slovenskih — dobromislečih src. — Drugi narodi i slovanski imajo / že svoje višje zavode in šole! Za nas so se zavzeli frančiškani v Lemontu, ki imajo — kot se ču-je — že v teku pogodbe z denarnimi zavodi, da čim preje začno z Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim! ki se je k njej zatekel in njeni ga priporočite, da se nanj na- J prošnji priporočil! Zato beremo r°če! številnih zahvalah, o premno- gih romanjih k Mariji v Lemont — Slovencem Kraljici! In to ne zidanjem! In mi, ti in jaz! Kaj pravite, oglasi se še ti in ti, kaj misliš o tem? Priskočimo na pomoč, kar kdo zmore v svojih razmerah, zakaj ? Ta zadeva je tebi kot meni najbližja, kot mora biti pri srcu vsakemu dobromislečemu Slovencu! Ali ni Lemont nastal ravno po trudu Slovencev izseljencev v Ameriki! Lemont naša čast, naš ponos! Veže pa mas tudi hvaležnost, da pomagamo! Koliko dobrega se je tudi po slovenskih frančiškanih napravilo za dobrobit slovenskega in katoliškega živ-[ja v Ameriki! — Ave Maria — stopa že v 31 leto! Kdo prešteje njih misijone po naselbinah, koliko clušne tolažbe! Pomagaj me in s tem jim damo korajže pri tem velikem delu! Lepa prilika za nas vse! Hie Rhodus, his salta! Zdaj je čas, da pokažemo, koliko nam je mar zadeva naroda in vere! Ne odlašajmo, kar lahko storimo že danes! Takoj na noge in pomagajmo po svojih močeh! Iz Lemonta pa nam lc sporočite, kdaj spustite prvi kamen po hribu za novo stavbo! Dom za izletnike pa naj nosi — Baragov dom — Baraga bo gotovo pomagal! To bo prelep spomin, kako so delali na ameriških tleh Slovenci za njegovo najvišjo čast! Saj ravno začetek dela za Baragovo beatifikacijo je Lemont pri frančiškanih! Lep spominski dom! Nam pa bo dana zopet prilika, da počastimo Barago, ko boste to stavbo blagoslovili! Kmalu pa nam povejte dan, kdaj naj pridemo k blagoslovitvi vogelnega kamna k zgradbi Vašega dela in truda za dušni in telesni blagor Slovencev v Ameriki, kar naj spremlja božji blagoslov po priprošnji škofa Ba- — Prvačina. nania Šuligoja V hiši nastal Bcr-po- 300 svetih maš letno deležni ilani v življenju iu P« smrti, so dclczm lina enkrat m vedno -'5c z;i vsako osebo, zveze za umrlo. — 'Mašne živo al DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3024 W. Pine Boulevnrd, St. Louis, Mo Mriko". Naslov: Cljina- Čas za božična darila je tukaj ^ C ——■ 7.a Božič se bote spomnili svojih domačih z malim d^rom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev........................$ 2.50 Za 200 Dinarjev........................$ 4.85 Za 300 Dinarjev..................... $ 7.20 Za 500 Dinarjev...................... 1.60 Za« 1000 Dinarjev.......................$22.50 Za 2000 Dinarjev........................$44.50 V ITALIJO: Za 50 Lir...................................$ 3,25 Za 100 Lir....................................% 6.30 Za 200 Lir.................................. $12.00 Tošiljamo tudi v amerikanr.kih dolarjih. Za dnevne cene valutam Rlcjtc v dnevnik Ani. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cfcrmak Road, Chicago, Illinois rage! Rev. Julij Slapžok. L«»M»««»«[ . si naročite lahko od naše Knjigarne: NAVADNE DOPISNICE (karte), ducat.........................40c TRI DOPISNICE ...................................................................l°c RAZGLEDNICE (Folders) manjše oblike s kuvertami, zelo lepe, ducat ...........................................-..................... POL DUCATA ....................................................................35c RAZGLEDNICE (Folders) večje oblike s kvvertami, zelo krasne, ducat ...............................................-.............80c POL DUCATA .........................................................................45e Naročila sprejemamo samo do 16. DECEMBRA ali dokler zalega traja. K naročilom je pridjati potrebni znesek, v znamkah ali Money Ordru. ^ Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Ccrmak Rd. Chicago, Illinois mCTT»f»«»» m v mmwww »»»«>»» wf» »»Ml»»»» w > t--- n ."ST" MH •amerikanski slovenec' M Torek, 6. decembra 1938 tnwwwmwffwiwwmmww Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK US Širite amer. SLovenca Neobičajen posmeh je zaigral na ustih preiskovalnega sodnika; kot bi se ne mogel vzdržati, je siknil: "Strahopetec!" Muke v ječi in težka vest pri pisanju izsiljene izjave sta uničili zadnji ostanek Zdravnikove odporne sile. Ko pa je začul iz ust preiskovalnega sodniko to besedo, se je onesvestil. Na nosilnici so ga odnesli v celico, po kateri je v zadnjih urah tako hrepenel. Komaj so ga položili na njegovo leseno ležišče, že se je v curkih pričela iz njegovih ust cediti kri. Jetniški zdravnik, ki so ga poklicali, je skomizgnil z rameni in dejal, da ni nobene pomoči več. Doktor Krasnov je umrl, ne da bi se bil zavedel — toda njegova izjava je živela dalje. Še isti večer je dal preiskovalni sodnik vse navedene osebe postaviti pod nadzorstvo. Samo ime tovariša Vladimi-rova je izbrisal, zakaj ta vendar ni mogel spadati med te ljudi! i XXIV. • •*>t t S?. Tamara je ves dan nepremično ležala v postelji in skrivala glavo pod odejo. Neznosno jo je bolela, toda ni si jo upala pomoliti ven iz strahu, da bi kdo mogel videti njen obraz. Krčevito je prisluškovala vsakemu glasu, ki je prekinil tišino, in misli so se ji neprestano z neprijetno brzino in napetostjo podile po možganih. Kam so te misli tako nemirno, tako mrzlično hitele? Česa so iskale? Če bi mogla verovati v Boga, so ji dejale, bi z lahkoto kljubovala temu groznemu, vrtinčastemu viharju, ki tako neusmiljeno trga vse cvetove mojega življenja. Ampak te vere ne more najti! Privzgojili so mi čut za lepoto in v srce so mi vsejali moralne zakone. Toda vse to me ne more rešiti strašnega spoznanja, da je vse moje življenje popolnoma brez koristi in nesmiselno. Vera v Boga je res zelo pametna, vprav genialna ideja, toda jaz sem premalo naivna, da bi se ji mogla predati. Čudovita pravljica, sladka uspavanka za ljudi, ki si ne vedo razlagati svojega zla in nesreče na tem svetu. Samo pravljica za otroke, za razumnike ne! Vem, da je vse moje trpljenje prazen nesmisel, ki ne koristi nikomur na svetu, niti meni, niti komu drugemu, in vem tudi, da se s smrtjo vse konča in pogrezne v nič. Vem, da sem sama v življenju in sama v smrti, da ne bom nikdar mogla zaznati resnice in smisla svojega trpljenja, ker ga ne jemljem nase kot križ, ki mi ga nalaga neki bog. Oh, ko bi le živel ta bog, da bi mogla verovati vanj, kako drugače bi bilo vse! Vedno neznosnejša je postajala bolečina, ki je vrtala v Tamarini glavi... Na dvorišču je pričel lajati pes in ni hotel več nehati. Strašno neprijetno je odmevalo njegovo tuljenje skozi noč. "Zakaj neki ta pes tako grozno tuli?" se je vprašala Tamara. "Ljudje menijo, da naznanja požar ali pogreb. Zakaj naj bi bilo tako, pa ne morejo povedati!" Toda Tamari se je zdelo, da sedaj razume, zakaj pes tako tuli; žival hoče pač izraziti prav isto, kar je drgetalo v njeni duši: brezdanji, neznosni strah pred življenjem, v katerem je vse tako nesmisel- no, nerazumljivo, tako neizrekljivo tajin-stveno Vedno huje in grozotneje je donelo zamolklo pasje lajanje skozi noč in Tamari se je zazdelo, da je prevzelo žival isto čustvo zgražanja kot njo, zgražanja nad krvoločnimi, ravnodušnimi očmi življenja... Tamara je smuknila še globlje pod staro, raztrgano odejo, a rešitve tu ni našla. Še vedno so strmele vanjo velike, mrzle, steklene in strašne oči, oči življenja, ki ne pozna ne začetka ne konca, ne pravice ne krivice, ne laži in ne resnice, ki ne pozna nobenega izmed bitij, ki jih poraja in ubija ... Tamara je vedela, da ni rešitve pred temi očmi, ne za psa in ne zanjo. In sedaj je spoznala, da pred njimi sploh ni rešitve nikdar in nikjer razen v svetli, ogrevajoči veri v Kristusa, po katerem je tako hrepenela, pa ni mogla najti poti k njemu ... XXV. Tovarišu Vladimirovu se je vračalo zdravje le počasi. Telesno je bil sicer še zelo šibak, toda njegove misli so delovale z veliko napetostjo. Tanje ga je po končanem poslu vsak dan obiskovala in presedela cele ure ob njegovi postelji Čas, ki ga je prebil sam, se mu je zdel neskončno dolg. Takrat je listal po svojih zvezkih, ki si jih je prihranil iz mladih let; toda ni še mogel dobro brati in miselna zveza mu je prihajala le prav počasi. Hitro se je utrudil. Vendar je bilo v njem nekaj, kar ga je vedno znova izpodbujalo in ga sililo k temu, da je obdajal vse z refleksijami. Danes je naletel na beležke, ki si jih je napravil na nekem filozofskem predavanju, in našel je besede J. St. Mills-a, trikrat debelo podčrtane z rdečim svinčnikom: Človek, ki ga vodi ideja, je močnejši od devet in devetdesetih onih, ki jih vodijo interesi. Dolgo je strmel v te vrstice in misel je lovila misel. "Mi komunisti imamo idejo in zato smo močnejši od drugih. Pred ničemer ne ob-stanemo; poedine osebnosti, poedinca za nas ni. Kdor je proti nam, mora poginiti. Komunisti predstavljamo samo nekaj odstotkov prebivalstva, toda vse se zgodi tako, kakor mi hočemo . . . Tovariš Vladimirov je zagledal neki drug citat, izrek Dostojevskega v "Zločinu in kazni": "Rus je velikopotezen, tako velikopotezen, kakor je njegova zemlja brezmejna; poleg tega pa je še izredno nagnjen k sanjarjenju in neredu. Toda velikopotez-nost brez prave genialnosti je nesrečna stvar . . ." Mi komunisti smo velikopotezni; ne belimo si glave zaradi zločina, če nas približa cilju; in naš cilj je dober. Le tisti si bo priboril moč, kdor si upa seči po njej. Mi smo jo zagrabili in držimo z njo življenje milijonov v svojih rokah. Kdor mnogo tvega, ta ima prav! Mi smo mnogo tvegali, neskončno mnogo! Toda — ali imamo prav? Da, da, vse drži: tvegali smo, močnejši smo, oblast imamo, torej imamo tudi prav. Toda, toda vendar ... (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski n\esečnilc v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Sli Društvo sv. Jožefe štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do SS. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."! mmmammmm&msMsmw 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Zanesljivo — moderno — zmerno ZOBOŽDRAVNIŠTVO DR. JAMES W. MALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK -:- 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO LEP MOLITVENIK je lep predmet za božično darilo V zalogi imamo slovenske in agleške molitvenike. Preglejte seznam in izberite za vaše starše, brate in sestre, ali prijatelje primeren molitvenik ter mu ga poklonite kot vaše božično darilo. SLOVENSKI MOLITVENIKI: praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ----------------------------------------------------- 85c Lepo vezan, zlata obreza .......................-..........................................$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza--------------------------------------- 75c Zlata obreza -----------_------------------------------------------------------------$1.00 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .................................—............................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeca obreza .............................................................................. 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza.............................................................$1.50 Rdeča obreza ...................................................................................— 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ................................................................-................$1.50 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza .......................................-.............................$1.00 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato cvbrezo..............$1.50 Vezan v fino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo ___________________________________________$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza .....................................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ......................................................................................$1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana................................................................................. 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ............................................................................ 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$l,25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ..........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza...................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza .................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- priporočljiva za dekleta, rudeča obreza........................$2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza.......................................$2.50 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ....................................................................... 5oc Boljše vezane, zlata obreza ..................................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza .....................................................................$1,75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: 'VTHE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, * zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani, trdno vezan...........................................Z....................................$2.50 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, tpdno vezan .............................................................................$2.75 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno Sme molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 Wešt Cermak Road, Chicago, Illinois Pisane polj« —»ta j. M. ! / ui& Iveri. i I V Jugoslaviji bodo v kratkem volitve, Sicer- neki hudo kričijo, da je tam popolen absolutizem, ki je še hujši, kakor trdi menda prav dr. Maček, od prejšnje diktature in politična preganjanja se uprizarjajo prav za zabavo in kratek čas, izgleda po pritožbah, za šport se uprizarjajo, kakor pri nas v Ameriki nogom'etna tekme, cla bolje prebavljamo. Kako se vse tako pomanjkanje kake demokracije strinja vsaj z dejstvom, da bodo volitve, ie navadnemu zemljanu sicer huda zagonetka, ampak pri splošnem brezdelju imajo ljudje časa dosti tudi za najrazličnejše jeifemijade in pritožbe. Sicer je videti tupatam še kako pametno besedo, ker preti smrtna nevarnost od nemškega severa, ampak na smrt nihče rad ne misli, in tako izvažajo, da je kaj pene-zov, in dasi zopet tožijo in potožijo, da ni niti za sol ali (petrolej in davke, kupujemo baje orglice in harmonika in rajamo, in poleg tega bodo še volitve, ko ni dem'okracije. Ves svet je nekako zmeden, zato se more pisati pač le o zmedenih razmerah in pisati tudi le zmedeno, bogami, da ne morem drugače pisati. Orglice in harmonike daje Nemec za žito in les, in ljudi pač nihče ne more siliti ali jim braniti, da bi ne kupovali take robe, plesali in se zabavali, pa požirali žgance nteosoljene, ako je sploh kaj žgancev, ker vsega primanjkuje, pravijo, le orglic in harmonik je, da nič kaj. Smrt preti. Nemec in Lah stiskata glave skupaj, Anglež in Francoz sta ušla od samega smrtnega strahu, Čehi so že umrli, smrt je v Jugoslaviji že pred vrati, in je le vprašanje, kdaj prideta Nemec in Lah s smrtjo, ampak v Jugoslaviji imajo volitve in mislijo le na volitve brez demokracije, in so vsi zaposleni le, kdo bo zmagal, ali sedanji br'azde-mokratični režim, dasi je razpisal volitve, ali opozicija, ki bo, ako zmaga, prinesla demokracijo vsem narodom in ljudstvom v Jugoslaviji, saj Jugoslovanom kaj lak;ega ne more prinesti, ko kakih Jugoslovanov sploh nikjer ni, pač pa so tam le, da začnemo zgoraj pri Triglavu, Slovenians, potem prid,e Croatians, Bosnians, Hercegovinians, Dalmatians, Montenegrins, Servians, Macedonians in poleg teh Še cela vrsta drugih, ki Jugoslavija še videti ne morejo pa so le tudi tam. Ako ne verjamete, da so tam vsa ta ljudstva in narodi, poglejte na uradni seznam amerikanskih oblasti, in Amerika je v marsičem 'th® first in the world', še celo P" zločinih je na prvem mestu, foraj mora že vedeti, da so \ Jugoslaviji vsa te rase i" na' •odnosti, drugače bi jih imela v uradnem seznamu. In vsi ti hočejo in želijo in hrepenijo pc narodni ali rasni i" politični in demokratični svobodi, jn zdaj so volitve in nl jim zameriti, ako mislijo le na volitve, in kdo bo zmagal, i« kakšna bo svoboda in demokracija, in ni jim zameriti.. ^ ne misli j c! na kako smrt, in prepustijo vso skrb in misel na smrt le Nemcu in Lahu, ker ta dva nimata nobenih volitev J'1 imata časa dosti, da mislita le na smrt, pri drugih seve, " M. J. Oman, Dr. L. J. Pern*. V ' A. J. Perko, Dr. A. Skur in v' J. F. Seliskar, Jr. ite" Društvo zboruje vsako PrV0 jj, deljo v mesecu v spodnjih Pr°S'°0|. UWJU V V ajJUUilJt". f- stare šole sv. Vida ob 1:00 P°? , dne. Asesment se prične P°'"r yS3 ob 1:30. Na domu tajnika Pa kega 10. in 25. v mesecu. H M. Klarich m sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S.PamcllAve. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh v*;5.4 stavbinskih del, novih j«9' trgovin, tovarn, šol, " ' kakor tudi razna in modernizacije starih 1» • Osebno nadzorujemo ve naše delavce in vse n»s® delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid" nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo " zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, » naše IME je vaša ga«0' "p. S.: Danes je čas, djj gradite I Zakaj bi plače*8" najemnino —ko more.tc istim denarjem odplacev ti novo hišo. Vse inform« cije na zahtevo. i