-----_    103    ------
Opomin gospodarjem, kteri ovce-rede.
Zdaj ko je kmetijska družba razdelila jezerskih in trbiških ov&c po Kranjskem, ne bode odveč, da za ovcami „Novice" pošljejo tudi kos poduka, kako naj jih ravnajo, da bode prav. Al tudi drugim, ki že svoje ovce imajo, utegne na korist biti ta poduk. Govor je pa tu le o reji ovac v hlevu.
Dokler gospodarji naši ovco imajo za zadnjo živino v hlevu in jej pokladajo slamo in drugo klajo enake vrednosti, in hlev ni hlev, ampak le mrzla luknja, ni misliti na povzdigo ovčjereje.
Ovca v hlevu potrebuje dobre sladke mrve, vsaj na teden enkrat soli, suh nastlan hlev.
Posebno pa gospodarji, ki so dobili jezerskih ali trbiških ovac, morajo ž njimi tako ravnati, da ne popačijo tega plemena ne le v volni, temuč tudi v vseh druzih telesnih lastnostih ne.
Jezerska in trbiška (prav za prav ugoviška) ovca je obrajtana zarad mesa in volne, trbiška vrh tega tudi še zarad molže.
Ovce tega dvojnega plemena, ki so bile ravnokar po Kranjskem razdeljene, so od 1 do 3 let stare, tehtajo po 80 do 130 funtov. Skoro da smemo reči, da ti dve plemeni ste v našem cesarstvu najbolj sloveči, zato se z umnostjo in stanovitnostjo da po teh dveh plemenih naš domači rod veliko veliko zboljšati in na veliko večo vrednost povzdigniti.
Jezerska ovca se večidel le po dvakrat na leto striže in d& okoli 2 funta in pol lepe volne; spomladanska je lepša. Tudi ima ta ovca to lastnost, ako se z jezerskim ovnom pari, da večidel dvojčeke stori. Krmijo (futrajo) jih Jezerci po trikrat na dan, ter se jim poklada rezanica iz 2 tretjin mrve in 1 tretjine dobre ovsene slame; vsak teden dobijo enkrat po 1 lotsoli. Oven ne hodi s čedo, kakor bi hotel; od sv. Mihela začenši ga 17 do 20 dni le ponoči spuščajo v hlev, kjer so za pleme ugodne (1 leto in pol stare) ovce; podnevi se zopet loči od ovac. Po takem imajo ovce svoje mlade suš ca meseca. In to je prav, kjer potem lahko kmalu grejo na pašo ob pomladanskem vremenu. Ovce, ki jalove ostanejo, se ločijo od plemenskih in za mesarja spitajo.
Trbiška (ugoviška) ovca je še veča in močnejša kakor jezerska, vendar njeno meso ni tako okusno kakor jezerske. Ta ovca 3krat (v božiču, majniku in septembru) strižena d& navadno 3 funte volne. Jagnjeta sesajo 5 tednov, potem jih odstavijo; ovco molzejo navadno 3 mesece, na dan daje najmanj maslic mleka. Poklada se jim samo^ sladka mrva. Ovni dobivajo še povrh nekoliko ovsa. Ce ovco molzejo, daje manj volne. Tiste trbiške ovce so najbolje mlekarice, ki imajo kratka ušesa.
Tako se ravna s temi ovcami tam, kjer so doma; zato morajo naši gospodarji, ki so take ovce dobili, prav tako ravnati ž njimi, da ne pokvarijo rodu in ves lepi denar, za kterega so se nakupili, ni zavržen. Takim, ki ne ravnajo tako, bodeta se oven in ovca vzela.
Posebno mora gospodar gledati na to, da si — zraven tega, da se jezerski in trbiški oven tudi na domače ovce spušča — ohrani Čisti rod z jezersko ovco in jezerskim ovnom, ali s trbiško ovco in trbiškim ovnom. Ce gospodar skrbno le to enako blago med seboj pari, si zaredi v malo letih čisti jezerski in trbiški rod, in to je poglavitni namen, da smo omenjene ovce dobili v našo deželo. Kar jezerski in trbiški oven z našimi domačimi ovcami naredi mladih, se v te še le v 5. rodu prelije vsa žlahneja kri jezerskih ali trbiških.