Ne priznavamo nesramnega diktata!
Naj se prebivalstvu omogoči, da izrazi svojo voljo!
riFi n	Danes, v soboto zvečer bo izšla
LJ Ud GLASILO ISO II IX1 ST IÌX K PARTIJE S. T.O.	posebna izdaja našega lista
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 258
SOBOTA,
OKTOBRA 1953
CENA 20 LIR
DELJIVO!
alstvo!
KSOLUCIJfl CK HP STO
M t septembra m
oni’
vn>'
coir
orK
ina<
■<r>:
22.1*
hal'
icet*
:st
pel'
Spričo podtikanja in zlobnosti titovcev in njihovih hlapcev od «Corriere di Trieste» smatra KP STO za posebno izjaviti, da nima nobenega vzroka za spremenitev Mojega stališča glede vprašanja STO. To stališče, ki ga Vsi poznajo, se glasi: zahteva po uveljavitvi Mirovne po-Sodbe in v podrejeni vlogi zahteva po imenovanju začasne in enotne civilne uprave Varnostnega sveta OZN. to je stališče, ki ga je Centralni komite ponovno poudaril »a svoji seji od 19. septembra in ki je izneseno v tisku ^javljeni resoluciji, katero ponovno objavljamo v celoti.
Medtem ko še enkrat poudarjajo svoje stališče do baškega vprašanja, izražajo tržaški komunisti spričo ogabne klevetniške kampanje, ki jo uprizarjajo titovci in njihovi hlapci, ponovno svojo bratsko solidarnost s KPI njenim velikim voditeljem tovarišem Togliattijem.
pili di’
>ra(‘
Centralni komite Komunistične partije STO, upoštevajoč najnovejši razvoj tržaškega vprašanja po predlogih, ki sta jih postavili vladi v Beogradu in Rimu, smalta za potrebno, da v sedanji situaciji ponovno iznese !voje stališče.
Predlog voditelja jugoslovanske vlade o takozvani «in-I ^nacionalizaciji» mesta Trsta in priključitvi vsega ostalega zemlja k Jugoslaviji predstavlja nesprejemljivo per-j, ‘Pektivo, da se Trst spremeni v nov Tanger. Mesto bi ,j oilo tako ločeno od svojega neposrednega zaledja in bi dejansko postalo vojna lqka beograjskega diktatorja za ‘0. ‘iegovo napadalno politiko na Balkanu.
n° Predlog predsednika italijanskega ministrskega sveta S* predvideva organiziranje p.ebiscita pod okriljem Zdru-S1 tenih držav, Anglije in Francije, z intervencijo jugoslovanske in italijanske vlade, za izbiro med vključitvijo k ;t«taliji ali Jugoslaviji. Ta predlog ne more privesti do S6 ešitve vprašanja Svobodnega ozemlja temveč predstavlja iil '«varnost, da se podaljša in poslabša trpl jenje prebivalca cone A in cone B, ki je že naveličano živeti kot žrtev hladne vojne» in imperialističnih nasprotij ter nestrpno ii(|fičakuje konca sedanjega neznosnega stanja.
Komunisti niso proti plebiscitu in so vedno trdili, da, 'a 6 bi OZN določila njegovo izvedbo, bi se ga udeležili in fj 6 pri tem borili, da bi se plebiscit izvršil v kar najbolj iJ6tnokratičnih pogojih, v spoštovanju ljudske volje. Toda v Medlog Pelle se poziva na trostransko izjavo od 20. mar-1948 in se s tem povezuje s sramotno sleparijo, zasnovano, da se s prevaro izsili glas italijanskega naroda v '»rist klerikalne klike za interese atlantske politike. S Odlaganjem plebiscita postavlja danes rimska vlada [žaško vprašanje ponovno v okvir takozvanih atlantskih “Vezništev, to je, v okvir politike izsiljevanja in straho-Pnja tako kot ga postavlja beograjska vlada. Predlog elle za plebiscit, kakor tudi Titov predlog za «interna-°tializacijo» Trsta in priključitev vsega ostalega ozem-k Jugoslaviji, ima namen zaostriti mednarodne orinoli iaie, prezirajoč mirovno pogodbo in Organizacijo združe-f 'ih narodov. Obenem pa popolnoma protidemokratično tf lfezira pomembni del krajevnega in mednarodnega jav-‘6ga mnenja, ki je naklonjeno ustanovitvi Svobodnega
'J Kija.
ftf Komunisti smatrajo, da predlog klerikalne vlade ni ,d£‘ ’fQo neizvedljiv, temveč je tudi nevaren, ker bi lahko i , Odstavljal sredstvo za dosego onega dokončnega razganja STO, ki ga dopuščajo, poleg italijanskega m ''antskega tiska, tudi ugledni predstavniki Krščanske de-’gT°kracije kot perspektivo umika.
•cl#' Sedanje stanje našega Ozemlja, polno nevarnosti, je °J ^Ultat nesrečne atlarftske politike De Gasperijeve vlade, > ! ' je tej politiki podredila interese italijanskega naroda politike beograjske klike, ki je izdala jugoslovanske Ji «rode in poteptala m zavrgla mirovno pogodbo. Prva hev te politike je prebivalstvo Svobodnega ozemlja, ki Predmet sleparij in špekulacij in katerega stanje se je K«!1 '^topoma slabšalo, dokler ni postalo povsem neznosno *ho g političnega kot z gospodarskega, socialnega in mo-F^šltiega vidika.
f/ Slovenci, Italijani in Hrvati teh krajev se vedno bolj lj' ^Pričujejo, da je mogoče iziti iz tega stanja z uvelja-$ 'Cijo mirovne pogodbe, ki bi pomenila združitev obeh J “h in prenehanje zatiralnega okupacijskega režima. Z B sCnovitvijo STO bi imelo prebivalstvo možnost, da se K upravlja in si s pomočjo demokratično izvoljene belske skupščine določi ustavo, ki naj zajamči temeljne l°boščine in človečanske pravice dočim bi uredbe, dojene v mirovni pogodbi za politiko gospodarskih od-'‘Sqv z vsemi deželami, nudile perspektive premaganja Klanje težke krize tržaške luke, industrije in trgovine.
[j. Celo plebiscit, ki v sedanjih mednarodnih pogojih i "ha nobene perspektive uresničenja, bi se mogel izvesti Če bi bil zahtevan — v ustanovljenem Svobodnem
Kiju.
f
m
A V izogib dokončnega razkosanja STO in nadaljnjega Ì t^anja sedanjega neznosnega stanja, vztraja Centralni V^ite Komunistične partije STO v podpiranju zahteve enotni civilni upravi za obe coni, ki naj se izvede - takojšnji in začasni ukrep. Okrog te zahteve, na L “ero je s svojim podpisoma pristalo že nad 40.000 držav-jf :Jh°v, se morejo in morajo združiti stranke in politična ■rSnja ter vse prebivalstvo. Sprejem te zahteve ne obve-le na odstop od katerega koli načelnega stališča v zvezi pokončno rešitvijo, temveč nasprotno nudi stvarne , >oSfi novih pogojev, v katerih se bo mogla vsaka h i^hka ali politična skupina bolje boriti za dokončno >1 'rt!6v’ ki jo želi, v ozračju svobode m spoštovanja de-*ratičnih pravic.
■a V tej težki situaciji, ki ogroža mir in predstavlja vir „'lokacij in hujskanja sovraštva med narodi, poziva j (Caini komite Komunistične partije STO vse tovariše, ,1 i^okrate in državljane, naj bolj kot kdaj koli prej utrju-jlsoglasje med tuživečimi narodi m naj z odločnostjo ‘A Navdušenjem utrjujejo enotnost vseh sil miru, posebno ^hotnost delavskega razreda.
A, Naj živi bratstvo med Slovenci, Italijani in Hrvati
r0i

živi prijateljstvo med narodi Jugoslavije
Naj živi mir!
V
CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE STO
Nota vlad ZDA in Anglije o izročanju uprave cone A Italiji Nesramno izdajstvo Titove vlade, ki je diktat omogočila
Ne sprejmemo nesramnega diktata !
Komunistična partija S. T.O. je v zvezi z noto ame. riške in angleške vlade, s katero se odloča razkosanje STO, izdala naslednji proglas:
Objavljena je bila an-glo-ameri.ška nota, ki vsebuje sklep obeh vlad o rešitvi vprašanja STO z razkosanjem Ozemlja na podlagi izenačenja položaja vlad Rima in Beograda v upravi obeli con.
Tako v Rimu kot v Beogradu so bili na tekočem o tej odločitvi. O njej je vedel Tito, ko je govoril na Okroglici, in je vedel Fella, ko je govoril na Kapitelu. V Washingtonu in Londonu so drug za drugim sledili diplomatski in vojaški razgovori za «rešitev» vprašanja v obliki, ki bi dokončno razkosala Svobodno tržaško ozemlje. Pariz se je s tem strinjal. Note in odgovori, sestanki poslanikov, pomiki divizij, grožnje in lažnivo-domo-Ijubna demagogija, resolucije in izjave : vse ni bilo nič drugega kot koreografija za sprejem lnonstruo-zne note, ki obsoja prebivalstvo cone B pod zloglasno titovsko trinoštvoi in razkosava naše Ozemlje, ki je bilo stokrat proglašeno za nedeljivo.
Komunistična partija S. T.O. je še dolgo časa prej svarila, da je atlantska politika veleimperialistov in njihovih psov-čuvajev postavljala vprašanje le z gledišča vojne proti deže lam socializma in da bi se prav zaradi te politike hotelo priti do razkosanja.
Anglo - ameriška nota brutalno uničuje Mirovno pogodbo z Italijo in popol noma ignorira Organizaci jo združenih narodov ter 21 podpisnikov pogodbe. Tokrat podpisniki note ne izrekajo: predloga niti ne svojih utemeljenih preudarkov, marveč drastično prevzemajo samovoljni sklep, ne da bi v najmanjši meri vzeli v poštev želje in voljo v obeh conah našega Ozemlja živečega prebivalstva. Razvneti le od svojih vojnih ciljev, sta ameriška in angleška vlada' sklenili: cono B Ti-
tu in cono A Pelli. Rimsko in beograjsko vlado vabijo po tolikih demagoških izjavah, naj se zmenita za detajle. Zainteresirano prebivalstvo jih ne briga : to prebivalstvo je za njih ljubezniva žrtev hladne vojne in posledic barantanja.
Tripartitna nota je bila navadna sleparija. Sedanja nota pa je zločin. Mi ne sprejmemo tega diktata, ki je vojno dejanje, našemu prebivalstvu pa sovražno dejanje. Ta nota poostruje nasprotja med o-
i
beina sosednima deželama. Ta nasprotja predstavljajo temelj zlonosne politike imperialistov,
Mi zahtevamo, da se, predno se uveljavi sklep, ki bi okrnil nerazdružlji-vost našega Ozemlja, vpraša za svoje mnenje prebivalstvo, da se vpraša, ali je pripravljeno biti predmet takšnega mešetarjenja.
Mi zahtevamo v tem trenutku referendum, ki naj ga OZN organizira v obeh conah, ker se našemu prebivalstvu mora omogočiti,
da odloča o svoji usodi.
Apeliramo na vse stranke, vse organizacije, na vse može in žen$ dobre vo-1 je, na vse prebivalce vsakršne narodnosti zato, da se združijo v tej zahtevi in da se omogočijo vsi potrebni ukrepi, da se zasliši volja prebivalstva obeh con, ki želi ostati združeno in skupno živeti v režimu svobode in demokracije v interesu miru na tej zemlji in sosednih narodov.
KOMUNISTIČNA PARTIJA STO
MOSKOVSKA JZVESTIJA"
0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
Objavljamo skrajšan članek v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki ga je objavil moskovski list «Iz-vestija’ dne 20. 9. 1993.
V uvodu, opisuje članek že znane zadnje dogodke, ki so privedli do Titovega predloga o internacionalizaciji Trsta in izročitvi ostalega ozemlja Jugoslaviji ter do Pellovega predloga o plebiscitu. Članek ugotavlja, da je hrup okrog Trsta povečal medsebojno nezaupanje in sumničenje med Jugoslavijo in Italijo ter nadaljuje:
«Naravno je, da je zaostritev italijansko-jugoslovansklh odno-šajev, ki so že doslej bili v sta-
AKCIJA SHPZ OB UKINI SVI NEKATERIH RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL
UZAKONITEV SLOVENSKIH ŠOL je vsesplošna zahteva naših ljudi
Sevedno vlada veliko zanimanje v pogledu onih razredov osnovnih šol, ki so bili združeni začetkom novega šolskega leta. Sloyensko-hrvat-ska prosvetna zveza je ponovno poslala svoje zastopstvo do oblasti in sicer do profesorja Fadde, načelnika prosvetnega odseka ZVU.
Zastopstvo je izrazilo protest kulturne organizacije, ki predstavlja večino slovenskega prebivalstva naših krajev — proti ukrepu oblasti, ki prizadeva ponovno slovenske šole, ter izneslo zahtevo da se številni razredi kot’ n. p. v Dolini, Sv. Križu, v Bazovici, na Katinari zopet ločijo in namestijo odpuščeni učitelji. Slednje pa seveda vedno upoštevajoč lestvice.
Prof. Fadda je odgovoril, da
ne bi imel ničesar proti temu, da se ti predlogi uresničijo, v primeru, da se pn„aden razredi povečajo vsaj za nekaj učencev.
Med tem časom se vršijo v raznih prosvetnih društvih sestanki o nujnih šolskih vprašanjih krajevnega in splošnega značaja, kjer starši otrok ostro obsojajo nov ukrep oblasti. Bolj kot kdaj prej se občuti nujnost, da se končno slovenska šola postavi na zakonsko podlago. S tem ne bi bilo šolstvo zapostavljeno kot sedaj.
Slovensko učiteljstvo, slovenski starši in dijaki, slovensko prebivalstvo naj torej podprejo pravično borbo SHPZ za stalnost šolstva. Naj ne najedajo vsakovrstnim mahinacijam in trobentanju raznih
političnih in kulturnih struj, ki so samo po imenu slovenske in ki na vse načine skušajo slovenskemu življu škodovati, predvsem s tem, da svoje otroke vpisujejo v italijanske šole ter zmanjšujejo število vpisanih na slovenskih šolah. In posledica tega je med drugim tudi združitev gori-omenjénih razredov. Naj ne nasedajo njihovemu demagoške mu pisanju v njih protiljud-skih glasilih, v katerih skušajo prikazati svojo skrb za slovensko šolo s tem da «protestirajo za ukinitev razredov», namesto da bi se borili za uzakonitev šole.
Starši in učitelji naj se združijo v roditeljske svete, kjer naj skupno obravnavajo o šolskih vprašanjih, za izboljšanje pogojev našega šolstva, in
Da jim osvežimo spomin : Italijani laliko dohé Test»
Titovci so zagnali velikanski hrup ob enoglasnem izglasovanju znane resolucije s strani it. parlamenta. Predvsem so se titovci spotaknili ob dejstvo, da so se zadnjemu odstavku te resolucije pridružili tudi komunistični poslanci. Ne glede na to kaj tista resolucija pravi, ker smo prepričani, da je edina rešitev, ki danes ščiti interese tržaških Slovencev in ki omogoča učinkovito zaščito interesov Italije in Jugoslavije, spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in uresničitev STO, odrekamo titovcem vsako pravico do grajanja statista naših italijanskih tovarišev. Titov-
TITO JE KRIV
V	četrtek zjutraj sta vladi ZDA in Anglije sporočili vladama v Rimu in Beogradu, da ne nameravata več nositi odgovornosti za upravljanje cone A STO. Vsled tega vladi ZDA in Anglije sporočata, da predajata zaupno upravo Italiji.
V	četrtek proti večeru pa je gen. VVinterton, poveljnik cone A STO naslovil na prebivalstvo poziv, v katerem sporoča sklep ameriške in angleške vlade ter opozarja, da mislita obe vladi, ki ju zastopa, čimprej izročiti upravo cone A Italiji. Gen. VVinterton pravi, da bo v prehodni dobi do prevzema oblasti s strani Italije, vršil še nadalje funkcijo poveljnika cone.
V	ameriški in angleški noti je poudarjeno, da mislijo An-gio-amerikanci v najkrajšem času povleči svoje čete iz cone A.
Iz tega se da razbrati torej, da skušajo Anglo-amerikanci s sokrivdo beograjske in rimske vlade enostransko in sa-
movoljno izvesti zloglasno barantanje, na katerega že leta opozarjamo. Pri tem nosi veliko krivdo beograjska vlada, ki je s svojo pustolovsko, zločinsko, protinarodno in protitržaško politiko omogočila ta nenadni sklep. Naj tržaški Slovenci vedo, da je Tito odgovoren za to, kar se je zgodilo, ker je raztrgal mirovno pogodbo z Italijo in se je vdinjal in se vdmja anglo-amerlški politiki, ki se je ponovno, v vsej svoji luči izkazala kot pogubo-nosna za naše Ozemlje in njegovo prebivalstvo. Ce bi bila titovska vlada vztrajala kot Sovjetska zveza na stališču spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo, do tega ne bi bilo nikoli prišlo! Pred zgodovino, pred jugoslovanskimi narodi postavljamo na sramotni oder Titovo vlado in ves titovski režim, ki je zaradi svojega hlapčevstva do Anglo-ameri-kancev omogočil nesramni diktat na škodo STO!
cem odrekamo pravico, da bi KPI obtožili nacionalizma in «iredentizma», ker so prav oni tisti, ki so krivi tega, da je lahko prišlo do sedanjega položaja na STO.
Ce bi bila Titova vlada dosledno zastopala tezo o uresničitvi STO, bi bilo STO danes že uresničeno in se o njem. ne bi več razpravljalo. Predvsem pa so sami titovci, ki so neštetokrat izjavili in še danes izjavljajo, aa je v Trstu in obalnih mestecih cone B večina Italijanov. Zato ne vidimo, zakaj bi odrekli italijanskim tovarišem pravico do zaščite pravic teh italijanskih prebivalcev STO.
Rajši naj bi titovci povedali svovim ljudem, da je v teku vseh teh let beograjska vlada dajala Italiji argument za argumentom za zahtevo teh krajev.
Novembra 1946 je Tito ponudil Italiji Trst v zameno za Gorico. Nato je sam Tito leta 1951 izjavil, da Italijani lahko dobe Trst... Izjava je bila objavljena v «Slov. Poročevalcu» od II. septembra 1952 in se je glasila:
«Mi ismo proti združitvi obeh con. Smo zato, da pride do sporazuma. med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo (kar danes predlagajo zabojniki, op. ur.). Oni zahtevajo več kot lahko dobe, LAHKO DOBE TRST...».
Nato Je Tito februarja 1952 predlagal KONDOMINIJ, ki bi pomenil sovladanje Italije in Jugoslavije na STO, i. j. omogočiti, da bi na en ali drugi način Italija pomolila svoj nos na STO.
Maja 1952 je jugoslovanska vlada na londonske sporazume odgovorila z istimi in sličnimi u-krepi v coni B in tako dejansko odprla pot Italiji v cono A. V Zrenjaninu je 11. maja 1952 Tito predlagal, naj se med Italijo in Jugoslavijo diskutira mestu Trstu. 20. avgusta 1952 pa
je Tito dejal: «Mi nismo «priori proti delitvi», V polovici novembra 1952 je Tito izjavil, da je Jugoslavija pripravljena vzeti kot podlago diskusije «možno delitev, KI BI TEMELJILA NA PREPUSTITVI VEČJEGA DELA CONE A ITALIJI IN VEČJEGA DELA CONE B JUGOSLAVIJI...». Nato je prišel predlog o «internacionalizaciji». v Kočevju pa je Kardelj izjavil, da ima Trst italijansko večino in da bi plebiscit privedel do priključitve cone A k Italiji.
Kdo je torej prodal Trst in cono A Italiji? Kdo je izdajalec, kdo nosi pred zgodovino odgovornost, da se danes lahko govori o delitvi STO in o priključitvi cone A in Trsta Italiji? Titova vlada in nihče drugi kot ona!
s skupnimi nasveti in predlogi prispevajo k dvigu njene jdvni.
Končno naj omenimo, da je od priliki razgovora s prof. Faddo, tov. Bidovec iznesel še nekaj drugih vprašanj. Prof. Fadda je zagotovil da bo v kratkem odprt tretji razred industrijske šole v Dolini, kar je že pred časom zahtevala SHPZ. Doslej je vpisanih 18 otrok. S tem dobi Dolina popolno strokovno šolo, z odgovarjajočim spričevalom.
Na vprašanje tov. Bidovca ali bodo dodeljeni krediti za gradnjo novih šol, je prof. Fadda izjavil, da je za šolo «Ber-gamas» dodeljenih 75 milijonov, za osnovno šolo na Greti 75 milijonov, za srednjo šolo «L. Da Vinci» 75 milijonov. O-benem je povedal, da so bile storjene spremembe med funkcionarji v višji šolski upravi in sicer, kot nadzornik za o-snovne šole je bil postavljen prof. Medič, za srednje šole pa dr. Ivan Baša,
Zastopnik SHPZ je postavil tudi nujnost, da se doda slovenskemu učiteljišču metodična šola za otroške vrtnarice, ki je neobhodno potrebna, da si zagotovimo kader novih moči za otroške vrtce. Predlog je prof. Fadda ugodno sprejel Pričakovati je, da bo tudi čimprej uresničen.
IV. obletnica Nemške demokratične republike
BERLIN —; Nemška demokratična republika je slavila IV. obletnico svojega oilstoja. Tov. Malenkov je poslal nemškemu ministrskemu predsedniku Grotewohlu čestitke. Ob tej priliki je bil tov. Pieck ponovno soglasno izvoljen za predsednika republike.
nju stalne napetosti, povečala pozornost svetovnega tiska okrog tržaškega vprašanja. Toda na. straneh buržoaznega tiska ni mogoče najti vsaj malo razumne, še manj pa objektivne razlage in osvetlitve teh dogodkov. V svojih naporih, da zakrijejo pravo stanje stvari, prihajajo nekateri ameriški časopisi do tega, da prikazujejo vprašanje Trsta kot veno od onih nacionalnih vprašanj, kt jih ni mogoče objasniti z razumnimi in logičnimi razlogi».
Toda teh «razumnih in logičnih razlogov» ni težko najti, če se spomnimo zgodovine vprašanja. Stroka mednarodna javnost prav dooro ve, zakaj ni bilo tržaško vprašanje 'dosti) urejeno in služi, men drugim, kot stalen izvor trenj med Jugoslavijo in Italijo. To je neposredni rezultat dejstva, da so zapadne države na čelu z ZDA onemogočile uresničenje odredb mirovne pogodbe z Italijo v delu, ki se tiče Trsta, in izkoriščajo tržaško vprašanje za svoje sebične cilje.
Kot je znano, je bilo po mirovni pogodbi z Italijo, sklenjeni leta 1947., ustvarjeno Svobodno tržaško ozemlje, katerega neokrnjenost in neodvisnost bi moral jamčiti Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Stalni statut STO predvideva nevtralnost in demilitarizacijo tega o-zemlja, demokratično samoupravo in pravice njegovega prebivalstva. istočasno upošteva ta statut politične in gospodarske interese sosednih držav ter okoliščino, da je Trst največja luka mednarodnega značaja na obali Jadranskega morja. V mirovni pogodbi je tudi predvideno, da bo Varnostni svet imenoval guvernerja za upravljanje STO. Ce bi se uresničil statut STO, bi imelo od tega nedvomno korist prebivalstvo tržaškega področja ter bi se obenem ustvarili pogoji za normalizacijo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo.
Zvesta svoji politiki miroljubnega reševanja mednarodnih vprašanj in spoštovanja v pogodbah sprejetih obvez, je Sovjetska zveza vložila nemalo truda, da se došeže rešitev vprašanja STO v interesu miru in varnosti. Sovjetski predstavniki so večkrat postavili vprašanje uresničenja odredb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo STO. Med drugim Je sovjetska vlada zaradi lažjega uresničenja teh odredb pristala v Varnostnem svetu OZN na imenovanje za guvernerja več kandidatov, ki so jih predlagale zapadne države.
Ce to vprašanje doslej ni bilo urejeno in če postaja vedno bolj zamotano, nosijo za to neposredno odgovornost zapadne države na čelu z ZDA. Ce hočemo soditi po njihovih delih, niso te države postavile svojega podpisa pod mirovno pogodbo z Italijo, ki vsebuje določila o STO za to, da bi izpolnile sprejete obveznosti. Ze par let ameriško-angleški blok preprečuje nevtralnost In demilitarizacijo tržaškega področja ter Izročitev STO pod kontrolo Varnostnega sveta, kot zahteva mirovna pogodba. ZDA in njihovi partnerji so odbili, da uveljavijo stalni statut STO. Izkoriščajoč vojaško okupacijo Trsta s strani | anglo-ameriških čet, so spreme-
Kaj pomenijo njih pretnje?
«Primorski», glasilo tiste via-. kletega antikomunista. Mi pa hode, ki je s svojo hlapčevsko po-1 čemo opozoriti, le na neki drugi
litiko omogočila, da so njeni an-glo-ameriški gospodarji odkrito predlagali razkosanje STO na podlagi nadaljevanja titovske o-kupacije v coni B in izročitve u-prave cone A Italiji, si še upa napadati KPI in njenega voditelja tov. Togliattija ter KP STO in njenega voditelja tov. Vidaltja. Svoj ogabni četrtkov članek, s katerim hoče za kriti svojo sokrivdo za barantanje in svoje hlapčevstvo do sovražnikov Slovencev, t. j. do Amerikancev in Angležev, zaključuje s temi besedami: «Toda prej ali slej bodo morali le nekaj odgovoriti, saj prav gotovo niso pozabili na tisto o-bljubo tržaških delavcev, ki so nekoč izjavljali, da «bodo Vida-lija obesili na prvi drog, ko se bodo prepričali, da jih vodi v Italijo».
Zadnji stavek je vreden psihiatra in sodnika, ker se ni mogel drugače kot poroditi v bolnih možganih najbolj vročega in za-
primer, ki se je dogodil pred petimi leti. Dva dni pred atentatom na tov. Togliattija, t. j. julija 1946, je socialdemokratski list «Umanità» objavil članek, v katerem se je pravilo, da je treba «postaviti komuniste oi. zid, in ne samo metaforično». Po 48 urah se je našel najeti kriminalec, ki je težko ranil tov. Togliattija. In spominjamo se tudi, da ob tistem atentatu niso tržaški titovski voditelji mogli skriti svojega veselja in svoje solidarnosti s fašističnim atentatorjem. Sedaj vprašujemo «Primorski» in tržaške ti-tovce, kaj naj pomeni zaključek njihovega stavka? Ali so pripravljeni nositi vso odgovornost za vse, kar bi se lahko zgodilo?
Gotovo pa je, da se titovski fašisti še danes grizejo, ker jih je tržaško delavstvo, ki so ga štiri
nutah zapodilo iz svojih vrst, ker so kot rakete leteli dol po stopnicah Doma pristaniških delavcev, ker so jo urno morali pobrisati iz Križa, s Proseka, iz Bo-Uunca, in vseh slovenskih vasi, ker so celo od «kominformistič-nih» voditeljev moledovali kot fašisti po 8. septembru 1943, naj jih rešimo pred ljudsko sodbo in ljudskim ogorčenjem.
Oni ne morejo dajati nobenemu lekcij o internacionalizmu, ker so najbeštjalnejši šovinisti tega sveta. Oni nimajo pravice napadati ne tov. Togliattija, enega izmed največjih in najbolj ljubljenih voditeljev mednarodnega demokratičnega gibanja, niti ne tov. Vidalija, ki je revolucionarnemu gibanju posvetil vse svoje življenje. Naj rajši napadajo svoje gospodarje Anglo-amerikance, katerim ližejo pete in še kaj drugega zraven. Zadosti je titovske nesramnosti! Ne dopustimo, da bi taki izvržki človeštva mogli sploh
leta vodili za nos in od provo-1 soditi o človekovih dejanjih! kacije do provokacije, v par mi-1	sikami
nili Tržaško ozemlje v veliko an-glo-ameriško vojno in vojno-po-morsko bazo. Ze samo s tem so zahodne države prekršile svoje mednarodne obveze. Odrekle so se reševanju tržaškega vprašanja po mirni poti.
Dejstva dokazujejo, aa se napadalni krogi ZDA pri vprašanju Trsta khkdr tudi pri drugih vprašanjih ne ravnajo po interesih miru in varnosti, temveč se ravnajo po svojih vojno-političnih načrtih, v danem primeru na področju Balkana in Sredozemskega morja. Danes je tržaško področje dejansko vključeno v napadalni sistem severnoatlantskega bloka. Napadalni interesi tega bloka diktirajo vse akcije zahodnih držav v zvezi s STO.
Dočim so določila mirovne pogodbe z Italijo v pogledu STO predstavljala za vse zainteresirane ariave sprejemljiv kompromis o interesu miru tn varnosti na področju Sredozemskega morja, išče ameriška diplomacija takšno rešitev, ki bi omogočila ostvantev ameriških vojno-jroliti-čnih načrtov. Združene države vedno bolj izkoriščajo tržaško vprašanje kot sredstvo za krepitev svojega pritiska na obe sosedni deželi Trsta, da bi ju močneje privezale k svoji napadalni politiki.
Prav v tem cilju je bila svoj-čas izdana znana anglo-franco-sko-ameriška deklaracija od 20. marca 1948) v kateri so se tri zahodne države, kršeč mirovno pogodbo, izjavile za priključitev vsega STO k Italiji. To pa ni motilo iste tri zahodne države, da so pozneje postavile predlog za razkosanje STO med Jugoslavijo in Italijo, tako da bi bilo mesto Trst In njegova luka izročena Italiji, ostali okraji pa Jugoslaviji. Ame-riško-angleška vojaška uprava cone A STO je dejansko stopila že na pot razkosanja, ko je dovolila Italiji, da sodeluje v upravi cone A in dejansko omejila izkoriščanje tržaške luke za potrebe jugoslovanske zunanje trgovine. Istočasno so zahodne države z molkom odobrile razširitev na cono B jugoslovanskih gospodarskih in upravnih zakonov. Kot rezultat takšne politike ZDA in Anglije živi tako italijansko kot slovansko prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja v pogojih okupacijskega režima in je dejansko oropano demokratičnih pravic, ki jih predvideva mirovna pogodba.
Vlado ZDA niti malo ne moti dejstvo da je predlog o razkosanju v nasprotju s tristransko noto z leta 1948. in da oba skupaj grobo kršita mirovno pogodbo z Italijo. Ameriškim napadalnim krogom je važno samo eno: da ohranijo svojo nezakonito oblast v Trstu in s špekuliranjem zdaj z italijanskimi zdaj z jugoslovanskimi zahtevami po Trstu igrajo s tržaško karto, kot se jim zdi. Ameriško-angleški imperialisti težijo za tem, da pri kateri koli varijanti separatne rešitve tržaškega vprašanja ohranijo okupacijski režim v Trstu.
Medtem pa postaja takšna igra z dneva v dan težja, predvsem zaradi tega, ker svetovna demokratična javnost vedno bolj vztrajno zahteva mirno ureditev tržaškega vprašanja, kakor tudi ostalih mednarodnih vprašanj. Ne more se ne upoštevati tudi to, la se zavijanja in taktični manevri, ki jih vrši ameriška diplomacija pri vprašanju Trsta obračajo proti nji sami. V Italiji In v Jugoslaviji ne morejo ne videti teh manevrov, ne morejo ne razumeti, da vladajoči krogi ZDA s svojo politiko samo vozlajo tržaški vozel. Ni težko razumeti niti to, da če ameriška in takoj za njo angleška in francoska diplomacija pozivajo Jugoslavijo in Italijo «naj ohranita hladnokrvnost» in naj ne zaostrujeta situacije v zvezi s Trstom, delajo to samo zaradi odstranitve ovir na pon ustvaritve ameriškth vojno-poli-tičnih načrtov na področju Sredozemskega morja, načrtov nadaljnjega pritegovanja tako Italije kot Jugoslavije v ameriško napadalno politiko.
Toda kako naj se ohrani «hladnokrvnost» če je prav politična igra ameriških vladajočih krogov pri tržaškem vprašanju dovedla da zaostritve italijansko-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Mesec tiska se končuje :
širjenje pa se mora nadaljevati
Sovjetski padalci
Naprej k drugemu milijonu prispevkov za naš tisk!
Od vseh mesecev je nedvomno mesec tiska najbolj čuden. Ne ve se kdaj se začne, še manj pa Se ve, kdaj se konča.
Uradni datumi se objavijo v tisku; tako se tudi objavijo resolucije in pozivi. Toda naše partijske organizacije in naši tovariši že vedo, da se bo v določenem letnem času vršila kampanja demokratičnega tiska in zato se že prej pripravijo. Na koncu «meseca» pa, so šele dobili pravo veselje, navdušili so se in predlagajo nove cilje in nova tekmovanja, tako da se dejansko kampanja nadaljuje. Zato so padli predlogi, naj se razpišejo nagradni natečaji za širjenje tiska do konca leta in nekatere sekcije si že obetajo, da bodo presegle druge, ki so jih tokrat iznenadile.
Na vsak način se «Mesec demokratičnega tiska» uradno zaključuje jutri.
Tudi če ne moremo reči, da je bilo storjeno vse, kar je bilo mogoče, tudi če bi se bilo moglo mnogo več napraviti in so celo nekatere sekcije, ki niso dosegle cilja, predstavlja vendar ta «Mesec» lep uspeh.
To nam dokazujejo številke, izpričujejo nam oni, ki so prvič dobili v roko komunistični ali demokratični časopis in so ga tako vzljubili, da so postali stalni bralci; pravijo nam naši navdušeni raznašalci, organizatorji praznikov in vsi tovariši, ki so na kateri koli način sodelovali.
Toda priznati moramo, da čutimo posebno zadovoljstvo, ko vidimo kako od jeze divjajo naši nasprotniki. Tako so — da navedemo samo slovenske — besni izpadi «Slovenskega poročevalca» in «Demokracije» proti našemu širjenju in jeza «Primorskega» zaradi naših veselic dokazali, da je komunistični in demokratični tisk orožje, ki zbada naše nasprotnike in jih sili, da kričijo. Z druge strani pa je bila s tem najbolje dokazana korist našega dela.
«Mesec tiska» pa ni sestavljen samo iz navdušenja in tudi širjenje se ne veča brez številnih tovarišev, ki so pripravljeni prenašati žrtve, posvečati svoj prosti čas stalnemu širjenju tiska. Zato je potrebno, da tovariši, ki čutijo, da niso napravili vsega, kar je bilo v njihovih močeh v pomoč tisku bodisi s širjenjem ali z njegovim finančnim, podpiranjem, pogledajo kaj bi lahko še storili in dajo danes svoj prispevek v tej nadvse važni dejavnosti.
Politična situacija se stalno menjava. Stvar demokracije, miru in socializma, za katero se borimo, zahteva vedno četo tovarišev, pripravljenih ponesti glas Partije in njeno tiskano besedo med množice.
Vedno nove osebe, ki se včeraj še niso' zanimale, želijo spoznati stališče komunistov. Naše ljudstvo vedno bolj dvomi v resničnost tendenčnih novic. ki jih objavlja sovražni tisk in tudi če ga nekateri še vedno čitajo, vendar radi kupujejo in čitajo tudi naš tisk vsaj kadar obravnava važnejše vprašanja.
Zato se ob zaključu «Meseca tiska» pripravljamo nadaljevati s širjenjem in ga tudi o-krepiti. Pripravljamo se na vedno večji napor, tako da v resnici ne bo družine, ki ne bi vedela kakšno je stališče komunistov pri raznih vpraša-
njih, ki mučijo naše prebivalstvo.
Na tar način bo imela naša borba za pravice našega prebivalstva vedno večje možnosti združiti pod zastavo naše Partije veliko večino delovnih ljudi in jih voditi naproti vedno večjim uspehom.
MIRA RIJAVEC
Prispevki za tisk
Kljub poslabšanemu gospodarskemu stanju delovnega ljudstva v primeri z lanskim letom', se kampanja za finančno pomoč demokratičnemu tisku letos dobro razvija. Številne sekcije so že
dosegle svoj cilj in ga celo presegle, druge se mu približujejo. Na žalost nima naš list dovolj prostora, da bi objavil imena
vseh darovalcev, ki vsakodnevno prispevajo v zavesti, da bo demokratični tisk živel in se boril, dokler ga bo delovno ljudstvo vzdrževalo s svojim znojem. Na vsak način je bilo zbranih že milijon in pol lir in vse kaže, da bomo dosegli v kratkem dva mili iona. Za danes objavljamo zadnje rezultate in prispevke.
Milje so d os loj poslale 267.605
Felzegi 320, cel. Buttoraz 4.180, cel. Banisoni 1.455, tov. Mario Depangher 1.000, cel. Campore 1.800, cel. Zaccaria 600, cel. Sv. Rok vas 300, Drioli Nino 2.000, cel. ladjedelnice Sv. Roka 3.310, sekc. Sv. Barbara 250, Skorije 130, Renato Bralni 1.500.
Sekcija Curie! doslej 18.870, tovarna strojev Sv. Andreja 65 tisoč, Kolonkovec 18.685, Sv. Vid 21.457, Bariera 12.990, Acegat 18.270, Pončana 52.000 lir.
Sv. Jakob: izkupiček praznika 9.061, cel. Blazina (mešana) 3.485, cel. Rosenberg 3.350, cel. Blažina (ženska) 4.145, cel. Rinaldi 4.793, Sv. Vidi cel. Škabar 2.300, cel. Petrosa 1.100, cel. Kos 900, cel. 8. marec -2.200, cel. Zdanov 2.625, nabrano na zabavnem večeru 6.962, zbirka tov. Spartaca 1.600, cel. Capa jev 3.770, Colognese Enrico 500; Magdalena: Cevioli 500, Seraf in 500, Petronio 1.000, Nicoli 500, Lino C. 2.500; Nabrežina 2.655, Zgonik 2.660, Sempo-laj 500, Barkovlje 8.000, VOM 1.850, Tomažič 2.500, Rojan 4.240, Sv. Alojz 11.000, L. A. 300, Greta-Rojan 4.755, Skoljet 1.080, Skedenj 23.275, Sv. Ana 28.625 (obe sekciji 5 pomembnimi prispevkom malih trgovcev), Ladj. Sv. Marka 45.069, Sv. Ivan 12.045, Gombač 1055, Valentinis in Gattonar 1.000, Giraldi 1.500, Lonjer 6.450, P. 1.000, cel Ibarruri Sv. Ana 2.345, Zulian 1.000.
lir; zadnji prispevki so: celica riši.
Pozivu skupine tovarišev, ki smo- ga zadnjič objavili, za pospešitev podpiranja demokratičnega tiska v počastitev pok. tovarišev Avrelija in Bolčine, se vsakodevno odzivajo novi tova-
SKRIVNOSTI SOVJETSKEGA ŠPORTA
padalstvo je zelo priljubljeno med sovjetskimi ljudmi. Z njim se ukvarja na stotisoče mladincev in odraslih. Na sliki: ve lika transportna letala usipljejo» tisoče padalcev ob letošnji proslavi «Dneva sovjetskega letalstva».
Z NOVIM ZAKONOM HOČEJO POPOLNOMA ZADUŠITI GLAS LJUDSTVA
Več milijonov prebivalcev
Jugoslavije brez volilne pravice
Odpravljeno je bilo načelo o Jugoslaviji kot večnarodni državi in o vsesplošni, enaki in direktni volilni pravici - “Svet proizvajalcev" je kopija Mussolinijevih korporacij
UNIVERZE ZA ŠPORTNIKE
22. novembra t. 1. te bodo v Jugoslaviji ’ Vršile volitve. Potekale bodo po novem volilnem zakonu, ki ga je uvedla dosedanja vazalska skupščina, Vsa režimska propaganda skuša prepričati Jugoslovane, da predstavlja novi volilni zakon višek demokracije. V resnici pa gre za zakon, ki je odpravil vsesplošno, enako in neposredno volilno pravico, katera je bila uvedena od prve povojne ustave, ki je bila sad antifašistične borbe jugoslovanskih narodov.
V vsem zahodnem svetu skušajo vodilni krogi omejiti volilno pravico zato, da bi onemogočili uveljavitev demokratičnih sil. Tako se je zgodilo v Franciji, v Italiji in v drugih deželah, kjer nočejo agenti a-meriškega imperializma izgubiti svojih vodilnih položajev. V Italiji je bil uveden volilni zakon, ki je dajal demokrist-janskemu volilcu večjo pravico kot levičarskemu. Je zasluga italijanskih delovnih množic, da ni ta zakon stopil v veljavo, ker so s svojim odločnim nastopom porazile De Gasperija in njegovo kliko ter omogočile Italiji drugačen razvoj. V Franciji se je zgodilo, da je volilni zakon dal demokristjanom golistom in desnim socialistom več sedežev kot Komunistični partiji, kljub temu da je slednja prejela skoro 100 odst. več glasov kot druge stranke.
Titova vlada je tudi kot vsak hlapec ZDA izbrala pot preziranja osnovnega demokratičnega načela, da morajo biti vsi državljani enaki in u-živati enake pravice. Ker sp
vije opaža vedno večji odpor proti sedanjemu režimu, Titova vlada ni mogla tvegati volitev na principu enakosti pred zakonom, ker bi se lahko zgodilo, da bi se volivci kljub policijskemu terorju in sleparijam izrekli v velikem številu proti njenemu fašističnemu trinoštvu.
Predvsem je novi volilni zakon po vzgledu nove fašistične u tave odpravil načelo, da je Jugoslavija večnarodna država in da je treba zagotoviti vsakemu jugoslovanskemu narodu in vsaki manjšini Jugoslavije e-nako pravico, da pride do veljave in da se zavzema za svoje narodne interese. Odpravljena je pravica do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve. Zato je bil po novi ustavi in novem volilnem zakonu odpravljen Svet narodov in na njegovo mesto postavljen Svet proizvajalcev, ki ni nič drugega kot kopija -Mussolinijevega korporacijskega sveta ki je predstavljal poskus med-razrednega organa, preko katerega se je uveljavljala diktatura kapitalistov in monopolistov.
Po novem voiiingm zakonu bo Jugoslavija imela Zvezno skupščino s 992 poslanci, od katerih bo 17 delegiranih in ne izvoljenih. Kljub temu pa bo ta skupščina vsaj formalno izvoljena od volivcev,
V izvolitvi Sveta proizvajalcev pa prihaja predvsem do izraza protidemokratični značaj novega volilnega zakona.
Volilno pravico za izvolitev poslancev v Svet proizvajalcev bodo imeli le tisti, ki delajo, oz. ki delajo v določenih
tega ne bodo imeli volilne pravice brezposelni, kmetje nečlani zadrug, vojaki, oficirji, državni uslužbenci, hišne gospodinje, študentje. To pa pomeni ne dati volilne pravice preko pol milijonu brezposelnih, kakemu milijonu kmetov, skoro milijonu vojakov in oficirjev, več stotisočem državnih uslužbencev, ogromnemu številu hišnih gospodinj in več tisočem študentov. S tem je bila torej odpravljena vsesplošna volilna pravica.
A to še ni vse. Volivci za Svet proizvajalcev so razdeljeni v takozvane «proizvajalne skupine», t. j. kurije. Vsaka kurija bo imela pravico do določenega števila poslancev. Cim večja je gospodarska moč «proizvajalne skupine», oz. kurije, tem večje število poslancev bo lahko izvolila. Na ta način so titovci uvedli sistem gospodarskega načela, kar pomeni merilo bogastva, namesto merila enakosti v volilni pravici.
med delovnimi ljudmi Jugosla-gospodarskih sektorjih. Vsled
Z/l VSAKOGAR NEKA /...
NA IZPITU
«Poslušajte, pri kateri čistilnici oblek ste rekli, da ste nameščeni?»
DOBER SPOMIN
«KAKO pa je z vašim spominom, araga gospa?» je vprašal neki gost slavljenko, ki je slavila svoj 90.rojs;nl dan.
«O, moj spomin je še čisto dober», odgovori stara, gospa. «Le treh stvari ne morem več dobro pomniti. Prvič, ne spominjam se več obrazov, drugič imam slab spomin za imena in tretjič... da, to sem pa že pozabila.»
* * *
DOVOLJ JE KAZNOVAN
PROMETNI policist ustavi na ulici brzeči avto; približa se vozilu, izvleče iz žepa beležnico in strogo reče: «Vozili ste z brzino 90 km na uro!» Taikoj se iz zadnjega sedeža žolčno oglasi gospa: «Le dobro ga kaznujte, gospod policist! Prav mu je. Ze leta mu pridigam, pa nič ne pomaga. To vam je zelo nevaren in neodgovoren vozar.» Policist pogleda šoferja in vpraša: «Vaša soproga?» Mož nemo in pobiti pokima. Tedaj zapre policist svojo beležnico in pravi: «Vozi dalje, brat!» * * *
«Gospod kandidat, kaj je uran?»
«?»
«Ne veste? Tako? Kaj pa je helij ?»
«?»
«Tudi to ne?... Dajem vam poslednjo možnost, nekaj čisto lahkega... hm... kakšna razlika je med uranom in helijem?»
SKROMNOST
%	h; j <5	è'
S-	m	$ *3
— Da, ljubi... Kako pa ne?! S tvojo plačo bi se jaz že navadila živeti, a ti, kako bi se potem preživljal?...
NA OBISKU
"6 >
1
Nezaželeno srečanje
NEKEGA dne je bil profesor Raztresen povabljen k prijateljski družini na večerjo. Ko se je pa hotel po končani večerji posloviti, j,e začelo nenadoma silno deževati in uslužna gospodinja ga je povabila, naj prenoči pri njih, ker v takem vremenu ne more na cesto.
Cez nekaj časa je šel domačin še enkrat pogledati, če se gost v odkazani sobi dobro počuti. Na njegovo veliko začudenje pa ni našel profesor v sobi. Poklical je ženo in vso družino, pretaknili so vse kotičke stanovanja, a profesorja nikjer. Naenkrat zazvoni hišni- zvonec. Odprejo, in na vratih stoji ves premočen in pre-mražen profesor Raztresen, ki se v zadregi opraviči: «Oprostite, šel sem po svojo nočno srajco.»
In končno poslanci Sveta proizvajalcev ne bodo izvoljeni neposredno, marveč bodo imenovani posredno od republiških okrajnih, obratniških proizvajalnih svetov itd.Kandidira lahko le tisti, ki je član določene «proizvajalne skupine». Pri kandidiranju pa igrajo glavno vlogo ravnatelji podjetij in funkcionarji zadrug.
Tjtovci1 se zelo razpisujejo o tem, da je noy način kandidiranja po sistemu 200 podpisov znak «visoke demokracije». V resnici pa to pomeni, da bodo kandidirali samo titovski privrženci, saj si nihče ne bo tipal podpisati kandidatne pole človeka, ki bi hotel voditi borbo proti titovskemu režimu, Po drugi strani pa to pomeni, da bodo titovci lahko zopet spravili na svetlo predstavnike domače burzoazije'ter kandidirali vse tiste ljudi, ki najzanesljiveje zastopajo koristi ameriških in angleških kapitalistov.
nega političnega špekulanta kot v stari Jugoslaviji ki ne bo nikoli delal interesov množic in se bo nanje spomnil le ob bližanju volitev.
S takim volilnim zakonom je jasno, da ne more priti do izraza volja jugoslovanskih narodov. Prišla bo do izraza le spretnost Rankovičevih janičarjev in opričnikov, predvsem pa bo prišel do izraza kolonialni značaj Jugoslavije, ker bodo novi «izvoljeni» organi' predstavljali le interese ameriških in angleških tovarnarjev.
V	trideset in nekaj več letih je vzgoja miselnosti sovjetskih državljanov dosegla zelo visoko raven. Studiranje klasikov in dobre kulture privlači sovjetske ljudi in lahko rečemo, da je brez ozira na poklic velik odstotek sovjetskih državljanov čital in se učil iz del največjih avtorjev Evrope in drugih celin.
V	kolhozu, petdeset kilometrov oddaljenem od Kijeva smo srečali vozača kambajna, ki se je navduševal za Petrarco. Tovarna avtomobilov «Stalin» v Moskvi ima knjižnico s ISO tisoč knjigami in v njej se nikoli ne izčrpa vrsta delovnih ljudi, ki čakajo da si izposodijo ali vrnejo knjigo.
Iz teh kratkih namigov je lahko razumeti, zakaj vlada med sovjetskimi športniki takšno neposredno razumevanje in medsebojno demokratično spoštovanje. Kulturna raven Sovjetske zveze je neverjetno visoka, ljubezni sovjetski ljudi do knjige in učenja si sploh ni mogoče zamisliti, vsepovsod vidiš ljudi, zatopljene v čitanje. Prav zato tudi vsak, ki se posveti športu, lahko takoj razume znanstveno poučevanje športnih specialistov.
Obiskali smo dva višja instituta za športno specializacijo v Moskvi. Višji institut za znanstvena raziskovanja šnorta, k: ga ie ustanovil Lenin :n šteje okrog trideset let življenja, je največji v Sovjetski zvezi. V njem preučujejo številni znanstveniki razne discipline športa: od nauka o prehrani športnik a do dinamike naporov in drugo. To je staro poslopje, ki leži poteg višje šole za telesno vzgojo «Lenin» in kjer je nekoč živel neki princ. Oba zavoda bosta v kratkem, dobila nov sedež, toda tudi ta je zelo lep in udoben. V zavodu za znanstvena raziskovanja je tudi oddelek, ki preučuje šport v drugih deželah sveta.
V	zadnjih časih so zgradili ki-noaparat za snemanje gibov atletov, ki napravi 4.000 slik na sekundo, dočim je v preučevanju drugi, ki bi jih moral napraviti 8,000 na sekundo,
Ravnatelj instituta, profesor Vasilijev, je z naslednjimi primeri objasnil koristnost raziskovanj: kadar skakalec v dolžino na koncu svojega skoka pogrezne noge v pesek morajo njegove piščali prenesti napor enak 700 kilogramom in prenese ga samo zaradi kratkotrajnosti napora. Na podlagi teh opažavanj se potem lahko določi primerna sprememba položaja skakalca in s tem
Iz HtovskiT
la slav I
listov
pEVNlf
Motocross je zelo popularen v Sovjetski zvezi
odstrani nevarnost poškodb. Iz- Moskvi, delujejo višje šole za
računano je bilo tudi, da nogometna žaga, ki jo nogometaš brcne iz desetih metrov daljave pridobi v letu silo sunka enako 250 kg. Nekateri močnejši sovjetski nogometaši, kot Bobrov, zaženejo žogo s silo do 270 kg. To se pravi, da mora vratar ustaviti 250 kg težak predmet tn da mora svoja zapestja vaditi na način, da bodo vzdržala ta napor.
Pri Sovjetih je lahka atletika podlaga vsemu športu in ta športna disciplina se najbolj preučuje. Razen dveh omenjenih v
telesno vzgojo tudi v Kijevu, Lvovu, Smolensku, Omsku, Tibli-su, Alma Ati, Erivanu, Minsku, Bakuju, Rigi in Kovnu. Sprejemajo se vsi, ki so dovršili 10 let šole, kajti v ZSSR zahajajo o-troci v šolo od 7 do 17 leta. Prednost imajo prvaki, ki so se izkazali doma in na mednarodnih tekmah. Dijaki z dobrimi Spričevali dobivajo štipendije in teh je okrog 90 odst.
(Nadaljevanje sledi)
MARTIN
Preko meje se dogaja...
Slovenija
LJUBLJANA
Izredno nizka življenjska raven slovenskih delavcev se jasno izraža v dejstvu, da se v pretekli sezoni od preko 10.000 ljubljanskih delavcev nihče ni mogel abonirati na gledališke predstave.
Ljubljanski občinski odbor je sklenil, da bo najemnine za lokale povišal za {5-6 krat. Ta ukrep težko prizadeva tisoče ljubljanskih obrtnikov, ki so že doslej komaj dihali zaradi neznosnih davkov, Mnogi izmed njih bodo morali zapreti svoje delavnice in se uvrstiti v armado brezposelnih.
Hrvatska
Z1AGREB
Po uradnem poročilu je bilo v prvi polovici tega leta v Zagrebu preko 5000 brezposelnih žena. Večina teh žena mora vzdrževati otroke. Samo 400 od njih dobiva bedno pomoč. Zato pa zagrebške brezposelne žene zahtevajo naj se jim zagotovi zaposlitev, ne pa malenkostna pomoč le nekaterim.
Težave obutvene industl' Slovenska čevljarska industl pa tudi čevljarske industrij1 gih republik niso v nič »o položaju — preživlja letos velike težave. Proizvodna Ijivost slovenskih tovarn č! je bila v prvem polletju t« ca izkoriščena le s 70 - 80 za drugo polletje pa niso ' nič boljši. Kljub temu, <W venska usnjarska industrij radi pomanjkanja kož v v*1 žavi ni polno izkoriščena, C' pa tovarnam čevljev v gl® ne primanjkuje usn.ia. Tod« zato lahko sklepamo, da j1 šče pri nas že prenasičeno Ui. Medtem ko so znašala tila neke naše največje to letos pomladi še skoraj * parov, so znašala jesenska čila od koncu julija, v isti t1 le nekaj nad 200.000 parov. 1 ne čevljev se bodo morale pobrigati zato, kako sprat sklad svojo proizvodno zi* vost z obstoječim povpl1 njem po čevljih, oziroma kupno močjo. Ena pot bo
kor povečan izvoz, druga,
uspešna, pa bo povečanje d( storilnosti in.s tem znižanj1 izvodnih stroškov. Na vsa -7 čin bodo morale tovarne P1 slej znižati cene in n čevlje bolj dostopne potroSf («Ljubljanski dnevnik»'
7. septembra 1953)
«Stl
at 'ere fusi Polj kra. stal in .
T
leta
Uve
Spa
Drli
'N
som
tok
lija
Izkoriščanje vajencev je odpraviti — Mestna inšP1 dela prejema dnevno prit1 strani vajencev samih, kak1 di od množičnih organit11 prekrških uredbe o vajen1 Krojaški mojster Hafnet ko zaposluje vajenko od lija 1953. Z njo ni sklenil pogodbe, oporeka ji tudi 1 strokovno šolo. Predno je * pila učenje , je zahteval d "en nega očeta, da mu bo daj sečno po 30 kg bele moke, krompirja, 2 kg masti, I tl! korja, 10 jajc in 5 kg fil°u jenka je imela pri mojstri vno trikrat hrano brez Delovni čas je bil od 7 zjuf[ do 18 v delavnici, nato pa f rala opravljati še gospod'1 deta. Razen tega ni imeli svoje postelje, da bi se pošteno odpočila, pač pa j rala spati na kavču skupno govim, 10-letnim, sinom.
18. septembra 1953 -
MARIBOR
V tovarni avtomobilov v Teznu (Maribor) dela preko 350 mladincev, ki pa so do sedaj odločno oklonili vsako sodelovanje s titovsko mladinsko organizacijo.
JESENICE
V Hruščici pri Jesenicah se lahko vsakokrat, ko se ustavijo avtobusi, opazuje naslednji prizor: takoj po prihodu avtobusa se iz vseh hiš stečejo o-troci, ki stegujejo svoje ročice in prosijo za miloščino. To se predvsem dogaja, ko prihajajo avtobusi iz tujine. Prišlo je do takih prizorov, da so otroci iz Hruščice pokleknili pred tujci in jih zaprosili miloščine. To je najboljša oznaka titovskega režima in titovske skrbi za jugoslovanske otroke. In potem se dogaja, da Tito razsipuje tisoče funtov za angleške vojne sirote. Ah ne bi bilo boljše, da bi skrbel za jugoslovanske sirote?
Nova Kitajska je vstopila v svoje peto leto življenja v znaku zmage nad ameriškimi napadalci in velikih uspehov na gospodarskem polju. Ob priliki IV. obletnice ustanovitve LR Kitajske so njeni voditelji izjavili, da se je s prvim petletnim načrtom, ki ga izvajajo od L januarja t. L, začela graditev socializma, s katerim bo dežela postala napredna indu-strijsko-agrarna dežela. Na sliki: tov. Mao Ce Dun in Cu De.
NOVA GORICA
V goriškem okraju se že od konca vojne čaka na obnovo 7 šol. 12 šol je na pol obnovljenih, 20 pa jih je v tako slabem stanju da so neuporabne. In to samo v enem okraju, ker za šoUtvo titovci nimajo kreditov.
Kakšno pomoč morarf nuditi naši mladi
L zve tu . Dan
Izvršni komite KP STO je izdelal resolucijo, naslovljeno vsej partiji, v kateri se obravnavajo vprašanja tržaške mladine.
Kriza tržaškega gospodarstva ima zelo težke posledice med mladino. Brezposelnih mladincev je na tisoče dočim so zaposleni podvrženi nečloveškemu izkoriščanju in nevarnosti odpusta. Zaradi tega m zaradi kvarne politike, ki jo vodijo okupatorji s- pomočjo sebi vdinjanim skupinam, sta se polotili dela mladincev o-bup in vdanost ter je prišlo v njih do spremembe značaja in mentalitete. Mnogo je mladincev, ki se ne udeležujejo političnih in sindikalnih borb. Zato mora 2KM povečati svoje delo za obrambo mladinskih pravic: v vsakem okraju, vsaki vasi, tovarni, šoli.
ZiKM mora za rešitev mladinskih vprašanj, prav posebno pa mladinske brezposelnosti pozvati na enotnost mladince vseh političnih tendenc, ker je to v interesu vse mladine. Pre-
organizacij, pred
in občinskih
žičnih sindikatov tovalcev.
Uspehi ZKM ob pobudi' rist delovne mladine, v n1' zaciji mladincev za Prvi za pomladne dneve, za FeS v Bukarešti, v vseh $ partije in množičnih org3' cij pomenijo, da je Zv®*8 litično in organizacijske vna. S tem delovanj^ vključila v svoje vrste ^ vrh mladincev in poveča)8 vpliv med slovenskimi ^ lijanskimi mladinci.
ZKM je še vedno preo^ ganizacija. Ni zastopana okrajih in vaseh, prav p"5 pa na deloviščih in šolah na izguba članov, ki se jo vanjo več vpisati, i6 velika. Nestabilnost seP? komitejev in celo sekr®* ,ijtj ovira njeno organizaciji bij, krepitev in omejuje akcij6 mladinskimi množicam'-vni vzrok teh pomanjkh je v tem da ZKM nima še čaja množične mladinske nizacije, ki zastopa zaf'6’
njej
tok zna; ratu P; leta «Lo bral fusi t>im tjes bedi Dret Do, razl Dlaa ki j Poli Sovi Dine Sl So ] DiO
kult
"Rte
ie
Hjo tale Daj d tom °Dis Plen tje Ec tov k 5
°pis le i >9. Hm i
ter V. i Disk tota
Popi
Darn blu Tu kstv tji h
učiti gospodarsko in socialno interese vseh mladince'''
stanje mladine ni le naloga ZKM, marveč vse partije, mno-
UVODNIK IZ LISTA «ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO»
BREZ BESED
* * *
DOBER RAČUNAR
«DOBRO pazi, Franček. Dam ti šest jabolk, da jih podeliš s tvojim malim braijoem. Vsak od vaju jih mora dobiti polovico. Koliko jabolk bo prejel tvoj brat?»
«Dve, gospod učitelj.»
«Neverjetno. Pa ti sploh ne znaš računati!»
Franček se nasmeje: «Jaz že, gospod učitelj, toda moj mali bratec še ne.»
* * *
PROFESORSKA
OKROG treh ponoči zazvoni nenadoma tele'on v hiši profesorja Raztresena. Profesor skoči iz postelje, dvigne telefonsko slušalko, rekoč: «Halo, tu Raztresen,» «Oh, -prosim vas tisočkrat za oproščenje,» se oglasi nekdo na drugi strani. «Poklical sem napačno številko. Zelo mi je žal, da sem vas sredi spanja motil!»
«Nič ne de,» odgovori profesor, «sa/j sem itak moral vstati, ker je ravnokar zazvonil telefon.»
Novi sleparski volilni zakon v Jugoslaviji predvideva, da bo poslansko delo postalo poklic, kar pomeni onemogočiti delavcu ali kmetu, da bi zastopal interese svojih stanovskih tovarišev in ostvariti skupino ljudi, ki bo popolnoma odrezana od ljudstva, se bo zavzemala za stolček in bo vedno delala interese vladajoče klike, ker so bo bala, da bo v nasprotnem primeru zapravila položaj. Iz poslanca, ki bi moral biti pravi predstavnik ljudstva in ki bi se moral direktno udeležiti proizvajalnega procesa, gospodarskega in vsakdanjega življenja v deželi, hočejo titovci napraviti poklic-
KOLEKTIVNO VODSTVO PARTIJE
PLACE NA BOLGARSKEM
Iz leta v leto se povečuje življenjski standard na Bolgarskem. 1952 so bile realne plače delavcev za 38 odst. višje od leta 1948. Prav tako se povečujejo dohodki delovnih kmetov. Znak naraščanja realnih plač delovnih 1'udi je povečanje razprodaje predmetov široke potrošnje. V drugem tromesečju t. 1. se je razprodalo 12 odst. več mesa kot v istem obdobju lanskega leta, 71 odst več mesnih izdelkov, 37^40 odst. več maščob, 69,5 odst. več sladkornih proizvodov, dvakrat več konzerv. Znatno se je povečala tudi prodaja oblačil in obutve.
Dejstva ijokazujejo, da se v posameznih partijskih organizacijah večkrat kršijo pravila partijskega statuta in načela kolektivnega vodstva. Kot je bilo podčrtano na zasedanju G K Madžarske delavske partije v juniju se sestanki krajevnih komitejev partije ne sklicujejo redno, sestanki partijskega aktiva se sklicujejo le v izrednih primerih in niso se še v vseh organizacijah ustvarili pogoji za razvoj samokritike, predvsem pa kritike od spodaj. CK KP Češkoslovaške je ugotovil, da se nekateri komiteji baznih organizacij ne držijo določenih rokov za sklicanje partijskih sestankov in da se vprašanja partijskega življenja ne postavljajo v diskusijo komunistom. Te kršitve resno škodujejo, ker zavirajo razvoj delovanja članov, onemogočajo, da se člani poslužujejo svojih pravic, preprečujejo ustvarjanje pogojev, da bi množica partijcev postavljala na vodilne položaje nove in aktivne vodilne kadre.
Kršitev načela kolektivnega vodstva prihaja cesto do izraza tudi na drugi način: kadar se sestanki glavnih komitejev in sekretariatov ter partijska zborovanja organizirajo v naglici, brez potrebnih priprav. Tisk bolgarske partije je podčrtal med drugim, da se cesto dogaja, da se številni tovariši, ki se udeležujejo sestankov krajevnih komitejev partije ne seznanjajo vnaprej z gradivom in osnutki resolucij in ne so-
delujejo aktivno v diskusiji | vodstva in pravil partijskega raznih vprašanj in ne pri iz- življenja se postavlja tudi čla-
delavi sklepov. Popolnoma je razumljivo, da imajo v takšnih pogojih ti s,estanki zgolj formalni značaj in ne prispevajo k vzpodbujanju aktivnosti članov komitejev.
«Trybuna Ludu», glasilo CK Poljske združene delavske partije in »Scanteia», glasilo CK Romunske delavske partije sta podvrgla pravilni kritiki določene voditelje partijskih organizacij, ki ne upoštevajo mnenja članov komitejev, svetov aktivistov in partijcev ter rešujejo sami razna načelna vprašanja. Te napačne metode dela odvzemajo članom komitejev njihove zakonite pravice, znižujejo pomen funkcije vodilnih organov partije ter povzročajo, da se včasih sprejemajo enostranski, nepremišljeni in celo napačni sklepi.
Voditelji partije imajo neodložljivo dolžnost posvetovati se s člani vodilnih komitejev, z aktivisti in partijci, pozorno poslušati njihovo mnenje, njihove kritične opazke in njihove predloge. Poglobljeno preučevanje vprašanj in njihova ocenitev z vseh vidikov, izkoriščanje izkušenj aktivistov in bogate kolektivne izkušnje množice vpisanih članov so e-dini pogoji, ki omogočajo sprejemanje pravilnih sklepov in dobro vodenje.
Naloga doslednega, uresničevanja notranje partijske demokracije, načel kolektivnega
noni komunističnih in delavskih partij v kapitalističnih, kolonialnih in odvisnih deželah, ki pod peto trdih buržoaznih zakonov, podvrženi policijskim preganjanjem in zatiranjem vodijo herojsko borbo za interese ljudstva. V številnih komunističnih in delavskih partijah teh dežel člani živahno razpravljajo dozorela vprašanja življenja in vodstva partije.
V eni svojih zadnjih resolucij je politbiro KP Francije podčrtal, da je treba «zagotoviti vsem partijskim organizacijam redno delovanje kolektivnega vodstva, z odločnim uvajanjem leninističnih načel vodenja, podrejujoč se preizkušenemu pravilu kritike in ne odstopajoč pred zahtevami samokritike za izboljšanje lastnega delovanja in delovanja vseh komunistov».
K Pl neutrudno izpopolnjuje uporabo načel kolektivnega vodstva pri delovanju svojih vodilnih organov in organizacij. Diskusije o kolektivnem vodstvu so v tem trenutku v središču obširne diskusije, ki je v teku v federalnih in sek-cijskih komitejih KPI.
Centralno vodstvo KP Nemčije smatra vztrajno kolektivno delovanje vseh organov partije kot najboljše jamstvo za dobro izvajanje partijske politike. Vodstvo zahteva, da izvoljeni organi kolektivno izdelujejo svoje sklepe in kolektivno
kontrolirajo njihovo uresniče-
nje.
S tem, da uvajajo načela kolektivnega vodstva izboljšujejo komunistične in delavske partije kapitalističnih, kolonialnih in odvisnih dežel svoje delovanje in dvigajo borbenost vseh partijskih organizacij; ta načela prispevajo k naglemu širjenju njihovega vpliva in u-gleda med vsemi delovnimi ljudmi, učvrščujejo vezi s širokimi ljudskimi množicami in krepijo njihovo funkcij'o a-vantgardnih borcev v borbi za mir, nacionalno neodvisnost in demokratične svoboščine.
98:

Načelo kolektivnega vodenja partije je v popolnem skladu z znanimi tezami marksizma-leninizma o škodljivem nedopustnem značaju čaščenja o-sebnosti. To čaščenje je nasprotno načelu kolektivnega vodenja in vodi k zmanjšanju funkcije partije, njenega vodilnega organa, k popuščanju ustvarjalnega delovanja množice pristašev in delovnega ljudstva.
Boreč se za strogo in stalno uresničevanje notranje partijske demokracije, leninističnih načel vodenja in pravil partijskega življenja, bodo komunistične m delavske partije še bolj utrdile svoje vrste, dvignile bodo še bolj visoko svojo zastavo borbe za mir, demokracijo in socializem.
no delovanje je še ved"6 več shematično slične skemu. ZKM mora vodi*1, dinsko politiko z najraZ, širni pobudami, ki bod® varjale interesom Š1*? ZKM mora upoštevat} nejše plati mladinskega nja; športa, kulture in drila. i
Temu se mora pril8; organizacijski ustroj Z)#., čeno je treba organizira" dince od mladink, ki K 'e š posvetijo delu na žensk6 lju. Važno nalogo mora ^ izvrševati med najmlajš'6, so stalno podvrženi sl°v ,j mu in italijanskemu K"? n emu vplivu. Med naj? mi mora ZKM rekrutira*^ več članov, da si bo ia trdno osnovo za delo.
Poleg vsega tega na),, širi socialistične ideale ‘Ij ideojoško vzgaja sv°ie 3 prav posebno pa svoje V 1 je. Partija mora pri diti ZKM večjo pomoč,-e katerih sekcijah part'1,, staja še vedno mentali*6 se za vprašanje mladin6p brigati le ZKM. To napoji lajo tudi komunisti m®0 organizacij.
Na podlagi te resolU®1'^ sti,
organizacije partije P‘
vprašanje pridobivanj® a skih množic ni le osn°v loga ZKM, marveč vS ;
tije in množičnih org®",) Hj0°
Zato je treba: globoko rati v vsakem kraju H mladine, nato orientir®V partijo m množične oi f cije ter razviti določen^ de; postaviti enega boljših tovarišev zatOi
di delu mladine in da * J ie r
- v ^
tela
Deizi
taro
"Doji
Ȼo.
lusk
'iubc
taro
tivel
6 tu
Senj,
*ek
®Qnc
tedi
% u
°ai 5
>or i
lJen
tela
kvni
tieni V
tjege
iZ
'Plen tališ,
Vir
‘«tel.
n Zn
6oin
«e c
?lav:
Šišk
Vo
v
5bar
h Pr
Ilo
•ajp
‘le
Mišk
d!8g

nudi konkretno pomoč ^ pomagati sekcijam ^
Konec
razvijejo široko r®z'^|i delovanje; ob prilik' ^ sa ZKM, ki bo v kra‘% » meniti se s sekcijo moči, ki jo potrebuj®1
v!
Vi
Vit
Vn
Ne
Vb
IURGENJEV
|70 - lelnica smrti
Ivan Turgenjev
Letos proslavljajo v Sovjetski tvezi in v vsem kulturnem svetu sedemdeseto obletnico smrti I-Vana Sergejeviča Turgenjeva, e-Hega pisateljev, katerega dela so Ustvarila svetovni sloves ruske literature. Po vzgledu ustvarjalcev luškega, realizma Puškina in Gogolja, je Turgenjev ustvaril prekrasna realistična dela, ki so postala neločljivi del zaklada ruske in svetovne literature.
Turgenjev se je rodil v Orjolu i®j leta 1818. Svoje detinstvo je preživel na materinem posestvu v Spaskoje-Lutovinovu, kjer je bil Driča zatiranju tlačanov, spoznal Je njihovo trdo življenje in zasovražil njihove tlačitelje. Po dokončanih univerzitetnih študijah se je mislil posvetiti znanst-ob »enemu delovanju, toda uspehi tP njegovih prvih del, so menjali tok njegovega življenja: namesto znanosti se je posvetil ruski lite-la turi.
Prvo njegovo delo, ki je izšlo teta 1852., je bila zbirka novel P "Lovčevi zapiski», v katerih je bralcem odkril še nepoznani svet luškega kmeta tlačana, z njegovimi mislimi in hrepenenjem, z Djegovo bogato čustvenostjo in bednim življenjem. Zbirka Je bredstavljala hud udarec za državo, ki je temeljila na tlačanstvu, tazburtla je javno mnenje In vlado ter razsrdila samega carja, Jti je dal pisatelja internirati pod l Dolicijskim nadzorstvom na nje-| Souem posestvu v Spaskoje-Luto-vinovu.
Sledili so njegovi romani, ki $o mu prinesli priznanje ne salto v domovini, temveč v vsem kulturnem svetu. Prvi roman "Rudin» je izšel leta 1855. V njem Je Turgenjev opisal vso tragedijo ruskega intelektualca, ki je 'žaleč od svojega naroda in ne bajde poti do njega. V naslednjem lom anu «Gnezdo plemenitašev» °Disuje brezuspešnost prizadevanj Plemenitaša, da bi olajšal življenje tlačanov.
Eden najboljših njegovih roma-tov je nedvomno roman «Očetje ‘h sinovi», v katerem. mojstrsko vpisuje glavne trenutke zgodovine ruskega socialnega razvoja v stoletju, razkol med liberalnimi plemenitaši in intelektualci ivr revolucionarnimi malo-mešča-ni. V svojem zadnjem delu «Deviška zemlja» se je Turgenjev Žotaknil praktičnega delovanja Populistov in prvič opisal lik tovarniškega delavca Pavla, kateremu obeta sijajno bodočnost.
Turgenjev je v svojih delih bstvaril krasne like žena in v njih poosebil najplemenitejše te-e ruskega naroda. Vse misli in Žela njegovih junakinj preveva neizmerna ljubezen do tlačenega naroda, goreča želja, da vidijo sDojo domovino svobodno in sre-'1o. Prekrasno je opeval lepoto vp-ske narave ter izpričal veliko ljubezen do svoje domovine in naroda. Vsa njegova dela so doživela veliko priznanje doma in 6 tujini. Leta 1877. je bil Turgenjev sprejet v glasoviti «krožek petih» skupno s Flobertom, žjpncourom, Dodejom in Zolo. Na mednarodnem literarnem kongresa leta 1878, ki mu je pr?dsedo-Vai slavni francoski pisatelj Violar Hugo, je bil Turgenjev izvoljen za podpredsednika. Njegova žela so bila prevedena v vse svelava e jezike in njegova umetnost ,e še danes povsod visoko cenjena.
V Sovjetski zvezi se izdajajo njegova dela v velikih nakladah vseh jezikih narodov ZSSR. Ž-Judstvo je posvetilo njegovemu Ihenu ulice, šole, knjižnice, gledišča. Kot velikf pisatelj in Mojster, kot človek z rusko dušo ^ srcem, ostaja Ivan Sergejevič ^Pigenjev najpriljubljenejši pi-Sntelj sovjetskih narodov.
c<
-et* ]
5 c
elise :e ad
iV'
10°
pi
iti;
'J
n 1
ni»
Raziskovanja o streli
BORCI PRIPOVEDUJEJO O SVOJIH DOŽIVLJAJIH
Ob Roški ofenzivi
Objavljamo partizanski spo- čen. Hote' sem kar takoj po-
min slovenskega revolucionarnega emigranta Frančka Majcena. Spis smo povzeli iz lista «Za ljudsko zmago».
Od pokrajinskih «slik» iz časa italijanske ofenzive 1942 se mi je najbolj vtisnila v spomin slika gorečih notranjskih vasi, temni dim, ki se je na vseh straneh valil proti nebu in ga je veter zanašal v globino gozdov. S tem dimom je bila junija in julija 1942 prežeta vsa dolenjska in notranjska pokrajina. Ta dim se je globoko zajedal v našo zavest in nas dramil iz apatije, v katero so nas pehali silni napori od prestanih bojev in pohodov, stalna neprespanost in čedalje večja lakota, morje trpljenja in krvi, v katero so fašisti hoteli potopiti upor slovenskega ljudstva.
Našo enoto so med ofenzivo poslali z Notranjske na Primorsko. Po večnih pospešenih pohodih smo tik pred tem, preden smo prišli na določeno mesto, padli v zasedo. V kratkem, neenakem boju so nas črnosrajčniki razpršili. Ostal sem sam. Sklenil sem, da se bom prebil zopet na Notranjsko, na Krim in tam poskušal najti partizane. Vsaka vas, v katero sem se ponoči priplazil, da bi dobil hrano, je bila preplavljena s fašistično vojsko. V mnogih krajih, predvsem pa pri farah, so bile ustanovljene belogardistične postojanke. Na Krimu sem dvakrat padel v zasedo. Previdno sem obšel Rakitno in se na iškem pobočju Krima spustil v dolino. Od Iške vasi so štrlele v zrak samo ožgane stene in od nje je prihajal zadušljiv vonj po u-pepeljenem tramovju. Odšel sem dalje proti Mateni, kateri je prizanesel fašistični uničevalni bes.
Bila je noč. Po partizanskem nagonu sem izbral hišo, kjer sem upal, da bom dobil hrano. Nisem krenil v prvo hišo od krimske strani, ker sem bil prepričan, da bo tam po vsej verjetnosti zaseda. V loku sem obšel začetek vasi in zavil z zadnje strani v srednje veliko hišo nekako v sredini vasi. Obe sosednji hiši sta bili oddaljeni najmanj po petdeset metrov. Potrkal sem na dvoriščni strani na okno, najprej tiho, potem pa čedalje glasneje. Od znotraj se ni oglašal nihče. Toda kljub temu se mi je zazdelo, da so se tihi koraki približali oknu. Šepetaj e sem dejal: «Odprite, ne bojte se, smo naši». V vratih je zaškrtal ključ. Odprla mi je žena srednjih let. Brez besed me je spustila v kuhinjo. Luči ni prižgala.
Bil sem nedopovedljivo Ia-
prositi za hrano. Toda ne vem kaj, morda sramežljivost, morda čustvo človeškega dostojanstva me je ugriznilo za jezik. Vprašal sem:	«Kako je kaj?
Kaj je pri vas novega?» Vzdih je bil odgovor. Pogreznila sva se v dolg molk.
Zavedel sem se svoje partizanske dolžnosti in ji pričel govoriti to, kar so takrat govorili vsi partizani. Fašisti nas niso uničili in nas nikdar ne br.do. Vsa ta ogromna sila nas ni spravila na kolena. Partizanski boji se nadaljujejo. Na vzhodni fronti Rusi zmagujejo. Fašiste in domače izdajalce bo zadela za njihove strahotne zločine pravična kazen. To sem govoril, čeprav nisem več kot teden dni srečal nobenega partizana. Svojim besedam sem poskušal dati čimbolj optimističen prizvok. Toda kljub narejeni optimističnosti so moje besede učinkovale prepričljivo. Tako so govorili j takrat vsi partizani, iz njih je 1 izžarevala sila vere v zmago, vere v svobodo.
Zena je vstala. Bilo je kot da se je prebudila iz svoje bolečine. Pogledala me je v obraz, pogledala mojo parti-
zansko kapo, potem znova sedla in pričela govoriti. Govorila je sprva počasi. Čutil sem, da se z vso silo premaguje d x je ne bi zadušil jok. V kratkih besedah je pripovedovala, kako so fašistični tanki v začetku ofenzive zasedli vas, kako so potem vse moške odvedli v Ig in odtod nekam v Italijo. Med njimi tudi njenega moža in starejšega sina. Zadnjič, ju je videla, ko jima je odnesla nekaj hrane in o-bleke. Mnogo ni mogla, ker so fašisti takoj prvi dan polovili vse kokoši na dvorišču, izpraznili kaščo in odvlekli svinjo, katero je mislila zrediti do božiča.
Mlajši sin je bil v partizanih. Po prvih dneh ofenzive se je vrnil ponoči domov in se skrival na skednju. Njegova enota je bita v ofenzivi razbita. Fašisti in iški belogardisti so napravili racijo. Našli so mlajšega sina in ga odvedli v Ig. Slutila je težko nesrečo. Vsak dan mu je nosila hrano pred šolo, kjer je bil zaprt, toda belogardisti so jo zmerjali s partizansko čarovnico in hrane niso hoteli sprejeti. (Nadaljevanje in konec sledi) FRANČEK MAJCEN
PROF. PICCARD JE DOSEGEL GLOBINO 3149 METROV
ČLOVEKOV BOJ
proti morskim globinam
proiesor Auguste Piccarci, ki je s svojim sinom Jacquesom dosegel s podmorsko napravo «Trst» 3149 metrov globočine v Tirenskem morju ob neapeljski obali.
Vsa javnost je že dolgo z velikim zanimanjem sledila pripravam švicarskega znanstvenika profesorja Avgusta Riccarda in njegovega sina Jacquesa, ki sta nameravala s posebno podmorni-ško napravo prodreti v morske globine. 30. septembra se je izvršil poslednji odločilni poskus in znanstvenika sta v bližini otoka Ponze dosegla 3.149 metrov globine, to je, največjo globino, ki je bila doslej dosežena.
S poskusi potapljanja v morske globine so se že dolgo ba-vili razni znanstveniki. Prvi je izvršil poskus naturalist Williem Beebe, ki se je s svojim asistentom spustil v posebnem pristro-ju za raziskovanje globin v bližini Bermudskega otočja 923 metrov globoko. Leta 1948. se je poskušal potopiti v bližini Neaplja prof. Pietro Parenzan, toda njegov poskus se ni posrečil zaradi okvar na pristroju. V bližini o-toka Santa Cruz je pa prof. Otis Barton leta 1949. s podmorniško napravo, ki jo je sam zgradil, dosegel 1.300 metrov.
Pred pdr tedni se je v francoskih vodah spustil v globino 1.500
SREDNJA INDUSTRIJA PROPADA ZARADI GOSPODARSKE KRIZE
Delo 26.000 Tržačanov se nahaja v nevarnosti
Trst potrebuje zaledja kot pljuča zraka - Vsak poskus nadaljnje okrnitve STO bi pomenil smrten udarec vsemu mestu
Procvit našega mesta je v veliki meri odvisen od delovanja in ugodnega razvoja srednje in male industrije, ki predstavljata važen sektor našega gospodarstva in zaposlujeta večino našega delovnega ljudstva. Dovolj je pomisliti, da od 37 tisoč delavcev, zaposlenih v industriji, jih 25.735 ali 70% dela v malih in srednjih industrijah.
Srednje in male industrije pa s svoje strani lahko uspevajo le, če deluje velika industrija, posebno pa ladjedelni-ška. ki predstavlja najboljše tržišče za proizvode manjših industrij.
Ker ima pa velika in posebno ladjeielniška industrija že
leta zelo malo možnosti razvoja, saj zaradi trmoglave kvarne gospodarske politike VU že dolgo dela mnogo izpod svoje zmogljivosti, se nahajajo manjše industrije v nadvse težkem kritičnem stanju, vsled česar so vedno na dnevnem redu odstavitve, odpusti z dela, likvidacije in stečaji. Ta važen sektor tržaškega gospodarstva vsakodnevno propada.
Pomanjkljivemu delovanju velikih industrij se pridružujejo še drugi razlogi, zaradi katerih trpijo male in srednje industrije. Med njimi je eden glavnih izguba neposrednega zaledja, ki ga je predstavljala bivša Julijska krajina, priklju-
čena po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo k Jugoslaviji in pozneje ločitev cone B od gospodarske skupnosti STO.
To nam dokazuje, kakšne porazne posledice bi imelo dokončno razkosanje STO za naše gospodarstvo in za življenje našega ljudstva, če bi se uresničila dokončna priključitev cone B k titovski Jugoslaviji ali celo zadnja zahteva beo-
izboljšanje stanja. Toda to stanje se nedvomno lahko izboljša le v okviru splošneča izboljšanja vsega gospodarstva našega mesta.
Predvsem je treba doseči iz-premembo sedanje gospodarske politike, ki naj omogoči vzpostavitev prometa z zalednimi državami, in razmah vse naše industrije ter pospešitev gradnje ladij. Izven te splošne
NEKAJ NASVETOV NAŠIM KMETOM
Kako ozdravimo pokvarjeno vino
Skoro povsod je že vino spravljeno v klet. Kmet ga začenja negovati zato, da se mu ohrani v najboljšem stanju. Na sliki: mala a vzorno urejena klet predsednika Zveze malih posestnikov Valentina Švaba s Kolonkovca.
Ker so se bali neugodnega . je naravna čista zemlja, ki pri-vremena ali zaradi drugih ne-1 haja iz Lebrije na Španskem.
Znanstveniki si še niso poginoma na jasnem, kako pri-“6 (j0 strele. Vedo le, da ni Favni blisk tisti, ki se sprosti Ì* neba proti zemlji, temveč “lisk, ki gre v obratni smeri, fato so razpravljali o možnost, kako bi s pomočjo radala, letal in kinematografskih “Saratov pojasnili to tajnost.
Pri vsaki streli je treba toč-9® razlikovati dve stopnji, fajprej imamo blisk, ki gre oblaka proti zemlji s hitro-!fio kakih 800.000 km na uro. pfn doseže zemljo, se od zem-]•* proti nebu sproži drugi ,J , isk, ki ima stokrat večjo hi-V xt0st °d Prvega. Približno tri-: !l°tinko sekunde pozneje se ^roži iz oblaka nov blisk in <!* Postopek se ponavlja. Pri jjh pa je brzina bliska iz zem-
i
d
>f>'
A / v»*
,D'
A
ti tì'
J
•M, gre proti zemlji 'JI vrel jih pride na zemljo le 1 $ h5*i 35 odstotkov. Prof. Im
jfason je mnenja, da so elek-vrtčni naboji med nevihtami ^Vezani z delci ledu, ki ga “Sbujejo oblaki.
prilik, so mnogi kmetje letos prezgodaj potrgali in grozdje ni bilo popolnoma zrelo.
Kmetje prihajajo te dni v naš urad, da jim podamo potrebna navodila, ker se jim je vino okisalo ali splasnelo.
Vzrokov,, da se je vino pokvarilo je več.
Prvič, kakor smo že zgoraj navedli, je vzrok ta, da grozdje ni bilo popolnoma zrelo. Drugič, da niso bili sodi pravilno pripravljeni, očiščeni in po žveplani in tretjič, ker niso bile odstranjene gnile in pokvarjene jagode.
Da se bodo znali prizadeti kmetje pravilno ravnati, hočemo podati par nasvetov, kako lahko vino popravimo ali o-zdravimo.
Vino, ki je obolelo po plesni moramo takoj pretočiti v drug, čist, zdrav in suh sod. Stolče-mo ali zmeljemo čisto lesèno oglje v droben prah. Zdrobljen ogljev prah presejemo in ga postavimo (200 gramov za hi) v steklenicft, kateri pri-točimo pol litra gorkega vina, steklenico dobro pretresemo, da se prah in vino pomešata Vsebino steklenice izlijemo v sod ter z mešalnikom dobro pomešamo. Da izčistimo iz vi na ogljev prah, moramo potem pomešati špansko zemljo. Špan ska zemlja (terra di Lebrija)
Po svoji naravni sestavi je ne-zavzetna za vino in zato ne spreminja sestave vina. . Tudi špansko zemljo moramo kakor oglje drobno zdrobiti ali se-mleti v drobni tenek prah in jo potem presejati z gostim sitom. Ko je zemlja zdrobljena v prah, jo postavimo v posodo in jo raztopimo v čisti vodi. Zmes pustimo v posodi 12 ur poči-
Nova proga v ČSR
V zahodni Moravski se med mestoma Brno in Havličkov Brod gradi železniška proga,-ki bo dolga 120 km. Nova železniška proga je velikega pomena za češkoslovaško gospodarstvo, ker bo olajšala prometne veze med industrijskimi središči zahodne Moravske in bo povezala mesta s poljedelskimi okraji.
VSAKA VAS SVOJ TELEFON 194i5 je le 40 odst. mest in vasi Slovaške imelo telefonsko ali telegrafsko vezo. Danes je že vsaka slovaška vas vključena v telefonsko mrežo. Tudi najmanjša in najzakotnej-ša slovaška vas je povezana s prestolnico Bratislavo. S tem je izvršena popolna telefoniza-cija CSR. Vsaka češkoslovaška vas ima svoj telefon.
vati in jo potem odcedimo; to delo ponavljamo toliko časa, da ostane voda čista, Tako smo zemlji odvzeli vse nečistosti in delce ilovice, kateri bi lahko škodovali razčiščenju vina.
Cisto špansko zemljo, ki o-stane na dnu posode pomešamo z vinom in vržemo vse skupaj v sod z bolanim vinom. Vino in zmes v sodu dobro pomešamo in ga potem pustimo v miru par dni.
Po dveh ali treh dnevih se je vino popolnoma očistilo in ga lahko pretočimo.
To je izvrstno in zanesljivo čistilo z gotovim učinkom.
MARIJ GERBEC
metrov francoski profesor Cousteau, ki se je poslužil posebne podmornice, zgrajene po načrtih prof. Piccarda. Sedaj sta pa prof. Piccard in njegov sin presegla vse prejšnje poskuse.
V teh poskusih ni samo tekmovanje, kdo bo dosegel večjo globino, .temveč so tudi točno določeni znanstveni nameni, da se preiščejo in preučijo tajne morske globine. Prof. Cousteau je izjavil, da je v globinah morja vse živo, polno fosforescentnih živalic, ki imajo baje želatinasto srce. Tudi prof Piccard je izjavil takoj, ko se je vrnil z morskega dna, da sta s sinom videla vse polno svetlečih točk, ki so verjetno živali. Mnogo ni mogoče videti, ker prodirajo sončni žarki približno 450 metrov globoko, dalje pa vlada popolna tema in tišina. Ni pa rečeno, da ne bo znanost sčasoma našla način, da točno dožene razvoj rastlinskega in živalskega življenja v globinah morja.
Tudi z drugimi sredstvi poskuša znanost prodreti v skrivnosti morskih globin. «Za to se poslužujejo nalašč za to opremljenih ladij, iz katerih spuščajo v morje posebne instrumente za merjenje globine in raziskovanje dna. Ta posebna vrsta ribarjenja je dala že zelo dobre praktične rezultate, boljše od onih, doseženih s potapljanjem.
Doslej je bilo ugotovljeno, da je morje najbolj gioboko v ta-kozvani Filipinski jami,'kjer doseže 10.500 metrov globine. Ce pomislimo, da meri najvišji vrh na zemlji, gora Everest, 8.882 metrov, tedaj si lahko zamislimo vso ogromno pravljično obsežnost morskih globin. Ce bi mogli postaviti goro Everest v morje, bi jo voda popolnoma razkrila našim očem. Spričo tega, so vse dosežene globine kaj neznatne, čeprav so za človeško iznajdljivost nadvse pomembne.
Miljska demokratična občinska uprava je dobro rešila vprašanje upokojencev in onemoglih, ki jim je zgradila krasno stavbo, v kateri lahko udobno preživljajo ostanek svojega tructa-poinega življenja. Na sliki: v družinskem vzdušju poteka našim starejšim čas v mali dvorani, ki jo imajo na razpolago.
grajske vlade po priključitvi vsega ozemlja in internacionalizaciji Trsta. Gospodarsko bi bil Trst z vsemi sVojimi krasnimi pogoji in ijjožnostmi uničen.
Mali proizvajalci, ki se že tako dolgo otepajo s tem težkim stanjem, dokazujejo v zadnjih časih, da se ne nameravajo pustiti zadušiti in se s svojo strokovno organizacijo borijo za
obnove našega gospodarstva so vse druge rešitve le postranskega in začasnega značaja.
Zato se mora srednja in mala industrija pridružiti splošni zahtevi, ki se že postavlja v raznih gospodarskih slojih, po novi politiki, ki naj povrne Trstu njegovo funkcijo mednarodnega emporija v korist vseh proizvajalcev in delovnih ljudi.
Kako živijo
sovjetski kolhozniki
Pod carjem je bilo za kmete vasi Grodno. kot pač za vse o-staie, življenje zelo trdo. Od zore do trdega mraka so morali garati kot dninarji na zemlji veleposestnika, kljub temu pa niso zaslužili niti toliko, da bi lahko nasitili družino z rženim kruhom. Situacijo je moral večkrat reševati krompir, ki je postal posebno po božiču glavna jed. Mnogo izmed današnjih kolhoznikov je delalo takrat na ve'eposestvih vaških bogatašev. Med temi je tudi Josip Borisok, ki ima danes lastno hišo s petimi sobami, kjer živi skupno z nevesto in sinom, ki je zaposlen kot traktorist na traktorski postaji v Berestovsku. Kolhoznik Borisok je pre.el v letu 1952, od kolhoza 45 kvintalov krompirja, 2 toni krme za živino, ki je njegova osebna last, nadalje sadje, med in 2.674 rubljev v gotovini. Lahko bi prejel še več denarja, toda ker je bil kolhoz ustanovljen še'e pred kratkim, je treba izvesti več gradbenih del. Zato so na skupnem sestanku sklenili, da bodo dali čim večja denarna sredstva za nove gradnje. Dohodkom, ki jih ima kolhoznik Borisok, pa je treba še prišteti proizvodnjo iz zemljišč, ki so njega osebna last. Tako ima krave, prašiče, nad 60 kokoši in druge perutnine, vrt in sadovnjak. Družina kolhoznika Ostrouka, ki si gradi lastno hišo, je pre'ela prejšnje leto 24 kv rži, 12 kv koruze. 670 kg ječmena, 170 kg ovsa, 18 kv krompirja, 17 kv krme za živino, med in kot posebno nagrado še 56 kg sladkorja. Razen tega ima, kot vsak kolhoznik, svojo kravo, prašiče, perutnino in vrt.
dp'ioliod po podeželju
Ta teden se je tudi v Sa-ležu začela trgatev: vendar pa letos ni preveč veselja in zadovoljstva, kot bi ga moralo biti ob takih dnevih, ker bo pridelek vina reven v primeri z zadnjimi leti. Čeravno je znano, da se šaleški kmetje zelo zanimajo za trtorejo, je bilo letos vse prizadevanje in trud zaman. Slana, peronospora in v manjši meri toča so uničile nad polovico vinskega pridelka. To je hud udarec za našega kmeta, ki mu je glavna pomoč vinski pridelek, s katerim si vsaj malo pomaga v svojem trdem življenju. Dobro, da je bila letos precej dobra letina za druge pridelke in še posebno za krmo, da vsaj pri krmljenju živine ne bo toliko težkoč, kot jih je bilo lani.
Ze v zadnjem dopisu je bilo rečeno da so pri nas poti zelo razdejane. Pa še danes so nekatere še nedotaknjene, posebno one, ki vodijo v hribe. Bliža se zima in marsikdo bi šel v hribe po drva, steljo itd. pa ne more z vozom. Zato vaščani menijo, da bi se morala občinska uprava bolj podvizati in popraviti poti prej kot je mogoče. Š tem bi tudi marsikateri brezposelni zaslužil košček kruha zase in svojo družino.
* * *
Medtem, ko se nahajamo v dnevih kampanje za demokratični tisk, ko vsak tovariš zanj prispeva in ga širi, se opaža pri titovcih v Sa-ležu, da se raznašale! «Primorskega dnevnika» odpovedujejo raznašanju. Po ukazu višjih koritarjev dobijo sedaj njihovi redki naročniki list v domači trgovini.
Odjemalcem, ki jim je «Primorski» deveta briga, se zdi to. nepravilno, ker ne spada v trgovino. In še posebno se jim zdi čudno, da je to sprejel lastnik trgovine Rebula, ki je vedno izjavljal, da je apolitičen!
* * *
Celica KP iz Saleža želi tov. Grilancu Ivanu in Grilanc Amaliji iz Saleža ob priliki njune poroke zadovoljno in srečno življenje v novem zakonskem stanu.
Vaški dopisnik
PROSEIS'
Prejšnja zgoniška občinska uprava je pričela z gradnjo novega športnega igrišča v bližini naše vasi. Tedaj so gradbena dela napredovala z naglico ter je bilo slutiti, da bi se morala vsa dela končati že nekaj mesecev po lanskih volitvah. To predvidevanje pa se do danes ni uresničilo. Dela še vedno napredujejo kot polž kar vznemirja športno mladino, predvsem ono s Proseka in Kon-tovela, ki je najbolj zainteresirana. Proseška mladina je prepričana, da krivdo za skrajno počasno napredovanje gradbenih del v okviru SELAD nosi v prvi vrsti sedanja občinska uprava v Zgoniku, oziroma odgovorni za javna dela g. Cibic, ki se vse premalo zavzema za to zadevo. Prizadeti mladinci se sprašujejo, koliko bodo morali še čakati, pretino bodo lahko uporabljali igrišče ter pričakujejo od občinske u-prave potrebnih ukrepov, da se gradnja čimprej konča.
Proseško in kontovelsko ljudstvo ima tudi druce nujne probleme, ki jih bi morala rešiti tržaška občina. Bliža se zaključku gradnja stav-
be, kjer bo nastavljen, kot obljubljeno, otroški vrtec. Starši že mnogo let nestrpno čakajo otvoritev otroškega vrtca ter upajo, da sedaj, ko bo potrebna stavba dograj-na, ne bo občina več dolgo zavlačevala z ugoditvijo teh njihovih upravičenih zahtev.
Obenem se Prosečani pritožujejo proti tržaški občinski upravi radi pomanjkljive javne razsvetljave v vasi. Bilo bi potrebno tu pa tam ojačati sedanjo razsvetljavo s postavitvijo še nekaterih žarnic. Posebno potrebno in nujno pa je napeljati javno razsvetljavo ob cesti, ki pelje na Opčine, to je tam, kjer je bilo nedavno zgrajenih 18 novih stanovanj od ustanove IAGP.
TREBČE
V nedeljo zjutraj smo v Trebčah dostojno počastili spomin naših padlih borcev. Pred Ljudskim domom se je zbrala lepa skupina vaščanov, ki so na čelu z zastavo, godbo in venci krenili k spomeniku žrtev nacifašistične vojne. Sprevod je prišel na mesto v trenutku, ko se je končala maša in tako so se vsi ostali vaščani, ki so prišli iz cerkve zgrnili okrog spomenika. Nato je godba zaigrala mrtvaško koračnico, pevski zbor je zapel «Žrtvam», medtem ko so se na spomenik polagali venci.
Prvi je spregovoril tov. Bidovec in je počastil spomin o-nih, ki so dali svoja življenja ter nam še danes kažejo pot borbe za naše pravice, ki nam jih še vedno kratijo. Na koncu je pozval vse, naj se v spominu na padle borce strnejo v obrambi STO in miru.
Za njim je tov. Poccecai podčrtal pomen partizanske borbe in zlasti slovansko-ita-lijanskega bratstva, ki se je v tej borbi prekalilo. Pozval je naj v duhu bratstva in po vzgledu padlih nadaljujemo borbo za mir in demokratične pravice.
Nato smo se vsi podali na pokopališče, kjer je gosp. župnik - opravil molitve za mrtve in je zbor zapel žalo-stinko. Tako smo se ponovno oddolžili spominu naših padlih tovarišev, ki jih ne bomo nikoli pozabili, ker so nam svetla luč v naši trdi borbi za pravice slovenskega ljudstva in boljšo bodočnost.
Vaščan
BOLJCKEC
V	nedeljo smo imeli v naši vasi praznik trgatve, ki ga je organiziralo športno društvo «Rosandra». Praznik je zelo lepo uspel posebno zato. ker so številni kmetje dokazali svoje razumevanje in darovali precej grozdja in novega vina. Iz Doline 1e krenila povorka štirih okrašenih vozov polnih grozdja, ki so jih vozili volovi in konji. Vozove so spremljala naša dekleta v živopisnih slovenskih narodnih nošah.
V	Boijuncu je prišla povorka do vaškega trga in krenila na obnovljeno športno i-grišče, ki je bilo ob tej priliki svečano otvorjeno. Pri nogometni tekmi med domačo četo in Pristaniščniki so zmagali naši gostje.
Na igrišču se je prodajalo grozdje in točilo domače novo vino, ki so ga obiskovalci z užitkom srkali prav po domače iz majolik. Bil je to lep praznik, le škoda, da je nagajalo vreme, ker bi bil sicer uspeh še večji.
Boljunčan
XXI.
«Pa naj bo devet tisoč in pet sto! Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar tiho! To je zadnja beseda in sam hudič iz pekla bi me ne mogel pregovoriti, da bi odnehal od nje! Devet tavžent in pet sto — pa Bog daj srečo!»
Ko sem vendarle še premišljeval, je pograbil Danijela paroksizem:
«Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček, ti še vedno premišljaš! Ce hočeš sam sebi dobro, udari z obema rokama, saj vendar nisi obseden! Poglej vendar koliko je oprave pri hiši! Ne da bi se bahal, prisežem pri živem Bogu lahko, da je samih butarnikov več kot trideset pri hiši. Tako, zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!»
Butarnikov! Napenjal sem možgane, kaj so pravzaprav ti «butarniki».
<«Več kot trideset butarnikov!» se je drl še vedno Danijel. Končno sem le izvohal, kaj so butarniki.
Kadar se praprot spravlja, zlože jo v veliko butaro, ki jo s tanko vrvico obvežejo. Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo, kadar je butara obvezana z butarni-kom. Take butare se potem vale v dolino, kjer se nalože na vozove.
«Ce je pa trideset butarnikov,» sem končal razpravo, «pa naj bo! Devet tisoč in pet sto!»
«Ta je pametna!» je kričal Danijel. «Sem že mislil, da ne poznaš več pametne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in pet sto — pa Bog daj srečo!»
Privlekel je Mlačana k meni. Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo. potem s svojo lastno ob mojo, in sicer radi posojila. Zmenili smo se, da se snidemo dan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali pismo pri notarju, in dostavilo se je, da morata o kupčiji molčati medtem, če ne, imam pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are pet sto goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel dve sto goldinarjev kot njemu dano posojilo.
Cez nekaj časa, ko sta že bila odšla, je pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo:
«Za pet sto si naju udaril, naj bo! Ali poza-
biti ne smeš, da so izvzeta tri jareta, da jih bomo jedli na poti v Ameriko!»
«Dve jareti sta izvzeti, vsaj tako se je govorilo!»
«Tri!» je tulil Danijel. «Ne bodi gluh! Nikoli nisem drugače govoril! No, pa mi daj prisego!»
Tako me je opeharil za eno jare, ker nisem hotel sitnosti delati ko smo v Loki pismo delali.
Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo.
X.
Hodeč proti Jelovemu brdu, sem se čutil čisto novega človeka: sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj hočem, pred dušo mi je bilo vse jasno in dvomi me niso več mučili. Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo in, če me ta ne bo živila, kedo me naj živi?
Tisto leto je bila čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeii gorko vreme.
Komaj sem se napravil kakih dva tisoč korakov z Malenškega vrha, že mi je prihajal na uho ostri glas klepetajočih trlic. Pod vasjo je stala Presečnikova tarnica in brez dvojbe se je pri teh trlo. Kar pa se tiče klepetanja, so se terice uspešno kosale s trlicami. Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlice se je drobil pezdir, izpod jezikov teric pa na drobno pretrta dobra imena sosedov in sosedinj!
Kakor že povedano je bilo tisto leto izredno lepo, ne prej ne pozneje se ne spominjam
da bi se bil prve dni meseca novembra lan sušil pri tarnici. Torej tisto leto se je sušil, in prav na Presečnikovi tarnici pod Jelovim brdom je delalo osem starikastih devic in opravljale so svoj posel z nekako koketnim pretiravanjem, kakor je bilo — ne vem, iz kakega vzroka — v navadi pri trenju. Ali že tiste dni se ni sejalo toliko lana kot v časih, ko bi se bilo- našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo, če bi ne bil pridelal svoje hednične in pražnje srajce doma. Zatorej je zarod teric že tiste čase zamiral in le bolj starikasto ženstvo je še umelo trlice goniti in ž njimi pridelovati svilnate, mehke plasti, ki so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih je bilo, bolj so se terice zavedale svojega poklica in pri vsaki priliki si jih moral silno prositi, če si jih hotel dobiti na delo. Da je terica morala obilo in najbolje jesti, to se je posebej umelo!
Pri Presečnikovih se je trlo tisto popoldne in gospodar sam z velikim belim predpasnikom je sušil lan ter moral zastavljati vso pozornost, da se mu pri jami ni vnelo. Zenske so napravljale ropot s trlico in jezikom, so obirale, vmes pa kaj rade spregovorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi se bila rada možila: bolj ko je bila stara, večje je bilo poželenje! Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Zganjarjeva Urša: «Prvi, ki pride mimo, bo moj!»
Nič hudega sluteč, se približam. Ze se je Urša zadrla:
«Janez, moj si!»
«Kaj boš z mano, vendar vidiš da sem prestar zate!»
«Nič prestar, vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih okrog! Pa še prav rada te bom imela!»
Nisem se hotel vdati:
«Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik, Urša!»
«Ga mi boš pa na rajfellj pologai!» Bilo je to žebljasto orodje nemškega pokolenja, s katerim so se trgale glavice od lanu, ali Uršin jezik — deni ga desetkrat na rajfelj! — ne bi bil ukročen.
Tako sem postal žrtev dovtipa, kakor si , ga terice rade privoščijo z moškimi, ki pri bajajo mimo. Med smehom sem moral odriniti.
Urša je še vpila za mano: «Le nikar ne obupaj Janez, boš precej priženil! Dva otroka že imam in oba ti prinesem v hišo!» Sledil je krohot, da sem se bal, da bo kar tarnico razneslo!
Pri jami je sedel Boštjan ter dejal zadovoljno: «Med sršene si zašel! Pričakovali smo te pa šele o božiču.» Na vprašanje, kaj dela mati, je pokazal na breg Karlovščice. kjer je prala pri to'munu. Prinesli so južino, zato sva se lahko odpravila k perici.
Barba je radovedno vprašala: «Ali se ni kaj zgodilo, ko že dane; prihajaš?»
Z Boštjanom sedeva na skalo: «Nekaj se je zgodilo: Mlačanovo sem kupil!»
Oba sta se začudila; Boštjan pa je pametno spregovoril;
«Devet tisoč si že dal, je gotovo vredno. Sedaj se pa vpraša, kedo naj ti gospodari? Lahko je rečeno: 'Sem kupil', obdelovanje je pa kaj drugega!»
Ponosno sem odgovoril:
«Sam bom gospodaril! Ne vem, čemu naj se ne preselim na Jelovo brdo!»
«No, pač —» je Boštjan še vedno dvomil, «par mesecev se že dela na kmetih, potem bo pa vrag, ko ne bo ne mesa ne kofeta in ne belega kruha!»
Bil sem užaljen. Odgovoril sem bahato:
«Belega kruha bo pač lahko, saj je plačano a denarja mi še precej ostane!»
(Sledi dvaindvajseto nadaljevanje)
1 PA JAM.
RESNICA JIH BODE V OCI — «Primorski» je znan kot list, ki mu je objektivnost popolnoma neznana. Vsi se predobro spominjamo, da je v začetku septembra milanska revija «Le Ore» objavila nek «intervju» s tov. Vidalijem, ki se je porodil v domišliji mlečnozobega urednika Berziolija. «Primorski» je ob tem intervjuvu zagnal običajni hrup. Tov. Videli mu je dai dostaviti prepis demantija, ki ga je poslal milanski reviji. «Primorski» ni imel niti toliko poguma, da bi pismo tov. Vidalija objavil. Le omenil je, da je prejel in v svojem komentarju pikro pripomnil, da bo treba videti, kaj bo odgovoril ravnatelj milanske revije. Namesto ravnatelja milanske revije je zelo jasno spregovoril mležnozobi urednik Berzioli, ki je poslal pismo tov. Vidaliju. V tem pismu je priznal, da si je intervju popolnoma izmislil, da tov. Vidalija niti ne pozna in da ga zato prosi oproščenja. «Primorski» tega pisma ni objavil, marveč je o vsej zadevi molčal kot mutec osojski. V zadnji številki revije «Le Ore» pa je njen ravnatelj dr. Cappelli objavil demanti, se oprostil pri tov. Vidaliju in sporočil, da je odpustil nadebudnega mladeniča, ki si je z lažmi hotel utirati pot v... življenje. «Primorski» pa še danes molči, kakor da ne bi bil nikoli napisal niti besedice o vsej zadevi. Res je, da je ostal v veliki sramoti, res je, da se je ob tej priliki izkazalo, kakšen neresen listič je, res pa je tudi, da bi bila njegova dolžnost obvestiti svoje maloštevilne bralce o zaključku zadeve. Ali pa hoče ustvariti med svojimi redkimi prijatelji vtis, da je bilo vse resnično, kar je pisal?
TEBALDI IN «PRIMORSKI» — Že več tednov se vodi kampanja za izročitev vojnega zločinca Tebaldija bolognskemu sodišču, že več tednov je javnosti znano, da so Anglo-ameri-kanci odklonili bolognskemu sodišču izročitev človeka, ki je po obtožnici kriv umora okrog 40 partizanov. Prav tako se je zvedelo, da jo je Tebaldi po vsej verjetnosti popihal iz Trsta, ne da bi ga kdo ustavil. Naš list je večkrat pozval uredništvo «Primorskega», naj kaj napiše o vsej zadevi. Na te pozive je «Primorski» odgovoril... z molkom. Objavili smo tudi, da so 1945 titovci spustili Tebaldija kot nedolžno ovčico, kot so napravili z ljubljansko «federalko» Ido De Vecchiejevo. Tudi na to nam ni «Primorski» odgovoril. Ali naj ta molk pomeni, da titovci odobravajo početje Tebaldija? Ali naj verjamemo, da ne marajo napadati Tebaldija, ker bi mogli ob tej priliki napasti Anglo-amerikan-ce, ki ga nočejo izročiti italijanskim sodnim oblastem? To ne bi bilo nič čudnega, saj je Tito izpustil iz jugoslovanskih zaporov vse nacistične vojne zločince in jih svobodne poklonil v dar svojemu prijatelju Adenauerju. Ce bo šlo tako naprej, bo «Primorski» prav kmalu branil Tebaldija, kot je brtfrdl nacista Willija Goettin-ga, morilca grških domoljubov, katerega je v Berlinu zadela roka pravice.
BESEDICA TITOPENDENTI-STOM — «Corriere di Trieste», glasilo «indipendentizma» se te dni repenči s svojimi izpadi proti KPI, tov. Togliattiju, K P STO in tov. Vidaliju. Na vse načine poziva tržaške delovne ljudi, naj zapustijo KP STO in naj se kot nebogljene ovčice izročijo v roke «indipendentizma». Ta «Corriere», ki ne izgublja prilike za pljuvanje proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije in vedno uslužno poje hvalnice Ameriki in Angliji, bi moral prav lepo molčati. Do sedaj ni odgovoril na naša vprašanja, kd.o ga plačuje. Naj nam. odgovori. kdo mu krije deficit, ki se giblje okrog desetine milijonov lir na mesec; naj. nam odgovori, zakaj objavlja iz Beograda do pičice iste članke kot «Primorski»; naj nam odgovori, zakaj ne protestira proti kršitvam mirovne pogodbe z Italijo v coni B; naj nam odgovori, zakaj ne napada Tita, ko predlaga uničenje STO; naj nam odgovori, zakaj poveličuje staro in zloglasno avstro-ogrsko monarhijo, ki je prav posebno za Slovence pomenila velikansko zlo: naj nam odgovori, zakaj se ne bori za slovenske pravice itd. itd. Potem mu bomo lahko dopustili, da graja ljudi, ki so vse življenje posvetili idealom delavskega gibanja.
Priznanje
3nje zaslužnemu delavcu Javnih skladišč
V soboto so se delavci in nameščenci Javnih skladišč v prisotnosti voditeljev gradbenega oddelka skladišča 16 in članov enotnega tovarniškega odbora s prisrčno svečanostjo poslovili od svojega delovnega tovariša in prijatelja, bivšega deportiranca v Nemčijo Ivana Kralja iz Gabrovca, ki je po 41 letih plodnega dela odšel v pokoj. Njegovi delovni tovariši so mu ob tej priliki
WS/ff&/////7//’sss//Zsss/ss//s///s*////s/s/////s/////////r////f///s,
DELO
KO JE ŽE ZGLEDALO DA SE BO VPRAŠANJE RESILO
Člani ne morejo dopustiti, da bi njihova ustanova še nadalje hirala in ostala v rokah neizvoljenih organov
V kočljivo zadevo Delavskih zadrug, za katero je kazalo, da se bo -v kratkem zaključila na splošno zadovoljstvo vseh članov, sta naenkrat posegli občinska in pokrajinska uprava. Ti dve javni ustanovi sta se obrnili na Delavske zadruge in obenem na consko predsedstvo z zahtevo, naj se razveljavijo nekateri zadnji ukrepi članov nadzornega odbora in to prav oni, ki so omogočili, da se je zadeva pomaknila z mrtve točke. Med te spada tudi zaključitev urejevanja članskega stanja in brisanje članov, ki niso po predpisih podpisali pristanka na povišanje svojega deleža, katerih je približno 75 tisoč.
Zahtevo opravičujeta obe ustanovi z izgovorom, da je treba določiti njun položaj v Zadrugah, ker bi se moglo urediti z neposrednimi dogovori, ker ni zadeva po obstoječih zakonih nikakor zamotana.
Toda poseg občinske in pokrajinske uprave ima drug zelo prozoren namen: preprečiti demokratizacijo in normalizacijo te delavske ustanove, na katero čakajo člani že 30 let. Kaže tudi, da imajo poleg tega tudi druge tajne in nevarne namene, to je, spremembo ju-ridičnega ustroja Delavski zadrug, da bi tako zagotovili obema ustanovama in Banki dela večje število predstavnikov v upravnem svetu ali pa celo pretvorili zadruge ponovno v moralno ustanovo. S tem bi bilo dokončno onemogočeno, da Delavske zadruge prevzamejo spet svoje mesto v obrambi kupne moči delovnega ljudstva, v izvajanju izdatne vzajemne pomoči in podpiranju krajevnega zadružnega gibanja. Člani bi s tem popolnoma izgubili pravico, da kot zakoniti lastniki upravljajo Zadruge in odločajo o njihovi usodi.
To neverjetno vmešavanje v zadeve Delavskih zadrug po-kazuje stališče, ki ga imajo samo fašisti, kajti vse ostale stranke so se izjavile za normalizacijo zadrug. Akcija bi morala biti udarec, ki ga mislijo zadati interesom tržaškega delovnega ljudstva, katero mora imeti v Delavskih zadru-
gah ustanovo, ki urejuje cene in s tem izboljšuje njegovo življenje.
Zato je potrebno, da se vsi člani in vsi delovnih ljudje dvignejo v obrambo svoje zadružne ustanove, kajti samo oni — in to so dokazale dosedanje vztrajne akcije, ki so rodile svoje sadove — lahko preprečijo uspeh mahinacije, ki sta jo zasnovali občinska in pokrajinska uprava.
Ustanovitev društva “Trst-Madžarska"
Prejšnji teden je bilo ustanovljeno v Trstu Združenje za kulturne stike med Trstom in
Madžarsko. Združenje ima namen vzpodbujati in razvijati kulturne odnose z ljudsko republiko Madžarsko in seznanjati javnost s kulturnimi, u-metniškimi in znanstvenimi pridobitvami madžarskega naroda in obratno.
Pripravljalni odbor je iz svoje srede izvolil predsedstvo, sestavljeno iz naslednjih oseb: predsednik dr. Sartori, glavni tajnik inž. Braun, tajnik To-nel, svetovalci dr. Teiner, Bidovec, dr. Sajovitz, Pacco, Leban, Deferri in Faelli.
Vsi, ki se zanimajo za razvoj kulturnih stikov z LR Madžarsko ali ki želijo kakršna koli pojasnila, se lahko obrnejo na sedež Združenja v ul. S. Nicolò 11, tel. 29-403 od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Jutri, v nedeljo 11. oktobra ob 9. bo v
KIHU OB MORJU
KONFERENCA
na čast
III. kongresu Svetovne sindikalne zveze
ki bo od 10. do 21. oktobra na Dunaju Govoril bo tovariš
Giuseppe Muslin
član tajništva Zveze enotnih sindikatov
Po govoru in nastopu godbe “Rinaldi4* se bo predvajal film
“RIM 11. URA“
Delavci udeležite se konference t
Razveseljiv uspeh
»Tedna italijanske kulture"
Vidni predstavniki italijanske ljudske kulture so želi odobravanje tržaških množic
V okviru «Tedna italijanske kulture», ki se je zaključil v nedeljo s kongresom prijateljev revije «Calendario del Popolo», se je vršila prejšnji teden vrsta kulturnih manifestacij, ki so zbudile zanimanje ne samo delovnega ljudstva, temveč tudi raznih osebnosti iz kulturnih in umetniških krogov, ki so se doslej držali daleč od ljudstva in napredne kulture. Zanimive konference raznih znanih naprednih pisateljev, kritikov n umenikov, ki■ so obravnavali najrazličnejše snovi od kinematografske umetnosti do šolske vzgoje, od pomena napredne kulture do glasbe, so ves leden privabljale številne pozorne poslušalce In razživele italijansko kulturno polje v našem mestu, kjer vlada zaradi posebnega političnega ozračja precejšnje mrtvilo. Tudi razstava moderne likovne umetnosti, na kateri je govoril znani napredni slikar Giuseppe Zigaina je zbudila veliko zanimanje med kra-
Zahteve staršev
magdalenskih šolarjev
Delegacija bo šla k pristojnim oblastem
V torek je bil v PD «Ce-bulec» pri Magdaleni sestanek mater šoloobveznih otrok. Po glavnem poročilu se je razvila živahna diskusija, ki je odkrila marsikatero pomanjkljivost na slovenskih šolah. Predvsem so matere obsojale dejstvo, da so oblasti združile razrede nekaterih slovenskih šol. Nato so prisotne matere prikazale stanje vrtca pri Sv. Jakobu, kjer je vpisanih okrog 50 otrok, dana pa sta jim na razpolago en sam prostor in ena sama vrtnarica, ki prav gotovo ne more dobro slediti otrok. Iznesle so predlog, da bi šle do tozadevnih oblasti ter vprašale, naj se stanje vrtca izboljša, mu dodeli več prostorov in vsaj še ena pomožna moč (trenutno je samo ena pomočnica za vsa dela).
Drugo vprašanje, ki so ga iznesle matere, je, da osnovno šolo pri Sv. Jakobu že dve leti ni obiskal zobozdravnik, do-čim je materam znano, da je v italijanski osnovni šoli ta obisk pogostejši in da otrokom zobe celo popravljajo.
vprašanje v Bazovici
Tudi v naši vasi, menda še več kot drugje, občutimo težko stanovanjsko krizo. Imamo približno petdeset družin, ki nimajo zadovoljvega in primernega stanovanja ter se morajo potiskati v tesnih in nehigienskih prostorih, po kleteh in podstrešjih. V drugih kiajih podeželja cone A, kot v nabrežinski, dolinski, zgoniški, miljski in repenta-borski občini je bilo nekaj storjenega, da se stanovanjska kriza olajša z gradnjo ljudskih hiš. Za našo vas pa ni bilo do sedaj nič napravljenega. Prizadete družine so morale vlagati prošnje za dodelitev stanovanja v mestu, ne ba bi od tega dosegle kaki uspeh. Smatramo za skrajno potrebno, da tržaška občina, oziroma ustanova IACP takoj vzame v poštev to vprašanje ter začne z gradnjo potrebnih stanovanjskih hiš v sami Bazovici. To bi bilo treba upoštevati predvsem, ker je znano, da domačini bi upravičeno radi
dobili stanovanje v vasi, kjer imajo svoje sorodstvo in kavo. košček zemlje za obdelavo. Poleg tega bi bilo tudi pravilneje graditi občinske stanovanjske hiše za zadostitev domačih potreb v Bazovici, kjer ne bi bilo treba trositi denarja za nakup zemljišč, ker ga občina itak poseduje dovolj ob cesti, ki pelje v Lokev v bližini gostilne Leban.
Lansko leto so Bazovci poslali občinski upravi v Trst pismo z velikim številom podpisov, zahtevajoč, da se jim popravijo vaške poti in uredi kanalizacija po vasi. Ta postopek je bil kronan z u-spehom. Pred par meseci so se pričela tozadevna gradbena dela, ki so še v teku, in je upati, da bodo tudi v najkrajšem času zaključena v splošno korist ter zadoščenje vaščanov.
Mati deklice, ki zahaja v industrijsko šolo v Rojan pa je povedala, da so otroci dolgo čakali po šolski maši ob začetku šolskega leta zdravniški pregled, ker je zdravnik — en sam — moral opraviti prej pregled vseh otrok slovenskih nižjih srednjih šol pri Sv. Jakobu in v istem jutru. Ne ve se, kdo je tega kriv, na vsak način pa si mislimo, da je mogel biti pregled otrok silno... dober!!!
Matere otrok, ki zahajajo v industrijsko šolo v Rojan, so tudi iznesle, da so razredi zelo natrpani (po 33 otrok, I. d: 35; itd). Zato ne morejo profesorji dobro in globoko slediti otrokovemu učenju. Smatrajo zato, da je potrebno, da se uresniči predlog, ki so ga preteklo leto iznesli predstavniki SHPZ pri prof. Paddi, naj se pri Sv. Ani ali v Skednju otvorijo razredi industrijske šole, priključeni industrijski šoli v Rojanu. Izvolile so zato delegacijo, ki se bo podala do oblasti, katerim bo iznesla vsa omenjena vprašanja.
Lonjerci protestirajo
Važno je, da se obvesti javno mnenje o primeru, ki se je dogodil v Lonjerju. Občina je končno popravila cesto, ki vodi iz Podlonjerja v Lonjer, toda kako, to ne vedo vsi. Cesta je bila popravljena šele do ene tretjine vasi, ostalo so pa pustili, ker, kot kaže, ni njihov sektor. Se nikoi nismo slišali, da je Lonjer razdeljen v dva ali več sektorjev. Vedno se nam je zdelo, da vas ni tako velika, da bi jo bilo treba deliti. Zdaj pa naenkrat slišimo, da konpc vasi ne spada tja, kamor spada začetek!
Radi bi vprašali občino, zakaj ni popravila tudi ostala dva dela ceste, ko pa so bili že na mestu potrebno osebje in stroji, ki bi lahko delo končali kakor je treba. Vsak se lahko prepriča v kakšnem stanju je sedaj cesta.
PO VEČMESEČNEM POPRAVLJANJU V MILJSKI LADJEDELNICI
ČUDNO ZADRŽANJE OBLASTI do posadke bolgarske ladje
Bratski odnosi med prebivalstvom in bolgarskimi mornarji
V ladjedelnici Sv. Roka v Miljah se je par mesecev nahajal# v popravilu bolgarska ladja «Kristo Smirnenskij». Prebivalstvo Milj je vzljubilo posadko te ladje, ker so bili bolgarski mornarji vljudni, resni in dobri. Predno so se dela končaia, je poveljnik ladje povabil na zakusko ravnateljstvo ladjedelnice, tovarniški odbor in delavce, ki so popravljali ladjo. Vse se je vršilo v ozračju dobrega prijateljstva in razumevanja. Toda kako bi se moglo vse dobro končati, ko je pa Trst v rokah ameriških okupatorjev in sega tudi do njega dolga protikomunistična Mac Charthyeva roka?
Najprej so skušali ustvariti «senzacijo». Bolgarski mornarji so bili parkrat povabljeni na razne sprejeme v Bazovico in pivovarno «Dreher» in so tam, kot slučajno, našli skupine bolgarskih beguncev, ki
so jih skušali prepričati, naj izberejo... «svobodo». Pa ni hibo nikogar, ki bi se odrekel «komunističnemu suženjstvu». Vidi se, da so bolgarski mornarji znali ceniti svojo novo, demokratično in svobodna domovino.
Prejšnji teden pa je nekega dne policija obkolila ladjo s kopna in z morja in jo strogo zastražila. Rečeno je bilo da da se to nadzorovanje vrši za preprečitev morebitnih tatvin, toda to očividno ne drži, kajti istočasno so se začeli širit: giare vi, najprej, da so člani posadke nakupili in odnesli na ladjo radijske sprejemnike m kolesa, pozneje pa celo, da imajo namen odpluti, ne da bi plačali račun za popravilo. Sele po večkratnih protestih pr' tukajšnjih oblasteh in po posredovanju bolgarskega poslaništva v Rimu, se je policija v nedeljo zjutraj umaknila in posadka je končno mogla*
začeti preizkušati stroje, ker je morala ladja opluti v torek.
Ta dogodek je upravičeno razburil prebivalstvo Milj in ogorčil bolgarske mornarje. Vprašamo se, kakšen vtis so mogli odnesti ti mirni pošteni bolgarski delavci iz Trsta, kjer so jih stražili kot najhujše zločince. In še, kako moremo pričakovati, do se bodo dežele ljudskih demokracij posluževale za svoje potrebe tržaškega pristanišča in ladjedelnic, če se premišljeno tako postopa z ! njihovimi predstavniki.
jevnimi umetniki in kritiki in žela lep uspeh.
Zato je bil tudi nedeljski kongres prijateljev revije «Calendario del popolo» dostojna krona kulturnemu tednu. Prof. Paolo Sema je v svojem poročilu opisal vse vrednote ljudske kulture in njene tradicije v Trstu ter težave, ki jih imajo v našem mestu napredni intelektualci, ki želijo raz vijatt te tradicije. Obstaja veli ka želja delovnih ljudi in ljud skih množic pc kulturi in intelektualci, ki so bili doslej podvrženi raznim nazadnjaškim vplivom, i majo odprto pot za razvoj resnično svobodne demokratične kulture. Novo vodstvo italijanskega ljudskega kulturnega gibanja, ki je bilo izvoljeno na kongresu si obeta boriti se za kulturo, povezano na težnje po pravičnosti, napredku, kulturnemu dvigu ljudstva ter razviti plodne kulturne izmenjave z drugimi narodi, predvsem pa s slovenskim, v Imenu SHPZ je kongres pozdravil tov. Justo Košuta borno pozdravljen od vseh prisotnih.
Zvečer je bil v Kinu ob morju zaključni kulturni večer z izbranim pestrim sporedom, kjer je bila med drugim podana enodejanka «Tesi civica», ki jo je napisal tržaški pisatelj delavec Guglielmo Frausin in je zbor Ljudskega pevskega krožka na željo uglednih gostov iz Italije zapel tudi lepo hrvatsko pesem.
Za teden
dni
Sobota, 10. - Frančišek B. Nedelja, 11. - Aleksander PnnefMiek. 12. - Maksimi
Ponedeljek, 12. - Maksimiljan Torek, 13. - Edvard Sreda, 14. - Kalist Četrtek, 15. - Avrelija (Zlatit Prvi krajec Petek, 16. Jadviga.
ZGODOVINSKI DNEVI 10. 1920 je bil na Koroškem izVj
BN'
den plebiscit, ki je določ da je večina koroških Slcvd
cev ostala pod avstrijsko lastjo.
10. 1944 so se jugoslovanski ... tizani prvič srečali z enoti mi Rdeče armade.
12.	1492 je Krištof Kolumb
kril Ameriko.	—
13.	1863 se je rodil Hrabrosti I Volarič, skladatelj in zbit 1 telj ljudskih pesmi.
15. 1844 se je rodil pesnik Situ1 Gregorčič. Umrl je 24. nove* bra 1906.
TRST II.
SOBOTA: 13.30 Moški duet Šramel kvintet - 16. Odaaja najmlajše - Vandot-GlobočA' Kekec - I. del. - 17.30 Frakcije Koncert za klavir in orkester 19. Pogovor z ženo - 22. Vieti tempa: Koncept št. 5 v a m»1 op. 37.
NEDELJA: 8.45 Kmetijska 01 daj a - 9.45 Beethoven: Leonora uvertura št. 2 - 12. Od melodije
melodije - 13. Glasba po želja11.
1 r> m «Aniti*.! mn *> *, *1 n 1 » *, ! ^ j Q j ^ 0
I
17. Tržaški mandolinistični štet - 18. Uroš Krek: Koncert * violino in orkester - 21. Motil mezzi: Ljubezen treh kraljev, ' «e: pera v 3 dej.	sa
PONEDELJEK: 18. Leos Ja?; ito ček: Sinmfonietta - 19. Marnih pripoveduje - 21. Okno v svet: A e večjo varnost letanja v veli*1 u ; višinah	iti
TOREK: 13. Glasba po željah St
19. Sola in vzgoja: prof. Staj. Kodrič - Pozitivne in negativ11 n
Šolske vesti
Ravnateljstvo Slovenske državne višje realne gimnazije v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi razrede s klasičnim učnim načrtom, sporoča, da bo otvoritvena služba božja za šolsko leto 1953-43 v cerkvi v ul. Giu-stineiii danes, v soboto dne 10. oktobra 1953, in sicer ob 8. uri 45 minut.
Članek «Izveslij»
IZ DOBERDOBA NAM POROČAJO
Tragična smrt tov. Jelena je pretresla vse vaščane
(Nadaljevanje s 1. strani!
Prejšnji petek okrog 13. ure se je pripetila v bližini Dober-dobskega jezera smrtna nesreča s strelivom, ki je tokrat zahtevala žrtev v osebi 27-let-nega tovariša Mirka Jelena. Strašna smrt gi je doletela zavednega tovariša in priljubljenega vaščana, je globoko pretresla vso vas in to tembolj zaradi res tragičnih okoliščin, v katerih se je pripetila.
ni.
Druga zadeva je vedno ista in vendar toliko važna: pralnica. Kolikokrat smo že postavili to vprašanje! Naše žene v Lonjerju nimajo kje prati. Zato večkrat perejo na cesti, toda parkrat je prišla policija in je žene razgnala, češ da ne smejo prati na cesti in pri javni vodni pipi. Žene so protestirale in ponovno zahtevale, da se jim postavi pralnica. Toda pralnice še vedno Vaščan
Kulturna prireditev na Greti.
V Ljudskem domu PD Rau ber na Greti bo danes, v soboto 10. oktobra lepa kulturna prireditev z mešanim sporedom. z igro, petjem, baletom in zabavnimi točkami v slovenščini in italijanščini. Ob tej priliki bo gostovala tudi agilna in simpatična dramska skupina PD «Cebulec» od Magdalene, ki bo uprizorila veseloigro «Analfabet». Začetek ob 20. uri.
«Divji in nedeljski lovci» v Ricmanjih.
Nemajhno zanimanje vlada za uprizoritev komedije v 4 dejanjih «Divji in nedeljski lovci», ki bo jutri v nedeljo 11. oktobra v Prosvetnem domu v Ricmanjih. S to uprizoritvijo
na to lepo prireditev, lepo za-
bavali ter se od srca nasmejali. Vsekakor bo to za Ric-manje vesel kulturni dogodek posebno še zaradi tega, ker v tej igri nastopajo po večini nove, mlajše moči, ki še nimajo večjih odrskih izkušenj, a se bodo vendarle izkazale z izrednimi sposobnostmi. Ob tem veselem kulturnem dogodku bosta nastopila tudi domači pevski zbor in domača godba, ki bosta igrala med dejan:.:. Začetek ob 17. uri.
potekel zelo zanimivo ob bo-
daroval v spomin zlat prstan | nastopi dramska skupina PD s posvetilom in pergamentno : «Slavec» spet z večjim delom, listino. V imenu tovarniškega za kar je bilo treba mnogih odbora se je od slavljenca po--, priprav bodisi z vajami, kakor
Slnvil fnxr r,nmKtiP	i o	----— „	^*j_ tt.j
slovil tov. Gombač. Vsi njego- j s tehnično opremo odra. Vsi vi delovni tovariši mu želijo , igralci so se potrudili, da bo še dolgo let srečnega in mir- ta zabavna veseloigra čim nega življenja v zasluženem lepše uspela. Prepričani smo, pokoju.	* ds se bodo vsi, ki bodo prišli
SESTANKI STARSEV ŠOLOOBVEZNIH OTROK.
Kakor že v prejšnjih tednih so bili tudi ta teden pod okriljem SHPZ nekateri sestanki staršev šoloobveznih otrok, na katerih so se pretresala pereča šolska vprašanja, med njimi posebno glede nujnosti, da slovenski starši vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Sestanki so bili: pri PD «Haas» na Vrdeli v pe tek 2. t. m., kateremu je pri
sostvoval tov. Gombač in ki je javili.
gati diskusiji;
pri Magdaleni v Ljudskem domu v torek 6. t. m. ki mu je prisostvovala tov. Jelka, v Barkovljah «pri Rumeni hiši» v sredo 7. t. m. ob lepem številu navzočih, ki so pokazali obilo zanimanja za šolska vprašanja.
50-LETNICA PD «PRIMOREC» V TREBČAH.
Danes, v soboto 10. t. m. poteče 50 let, od kar je bilo 10. oktobra 1903 ustanovljeno prosvetno društvo «Primorec» v Trebčah. Da bi počastili spomin te važne obletnice slovenskega ljudskega kulturnega snovanja si je društvena dramska skupina stavila za nalogo prispevati k proslavi poleg nastopa pevskega zbora in godbe tudi uprizoritev Linhartove komedije «Zupanove Micke». Zal pa je moralo biti to delo zaradi bolezni igralke prekinjeno in proslava 50-letnice društva je odložena na poznejši čas, kar bomo pravočasno ob-
Tov. Jelen je bil namreč, kot tisoči drugih že več časa brezposeln in vse iskanje kakega dela je bilo zaman. Zaradi tega se je moral — da vsaj borno preživi svojo družinico — ukvarjati s pobiranjem vojnega materiala, ki ga je okrog jezera precej. Ta posel pa je kljub doseženi izurjenosti nabiralcev terjal že marsikatero žrtev.
da je lokalno poveljstvo gozdne policije, potom svojih obhodnih patrulj, odmerilo zadnje čase več denarnih kazni, vsem tistim živinorejcem, ki se niso držali gori': navedenih odredb.
Področno kmetijsko nadzor-ništvo opominja vse lastnike uvoženih in v rodovniško knjigo vpisanih goved, da so se obvezali, da ne bodo prodali rojenih telet za zakol.
Dejstvo je da je treba tragično smrt tov. Jelena pripisati posledicam današnjega o-bupnega gospodarskega stanja delovnega ljudstva. Lahko rečemo torej, da je postal ubogi Jelen nova žrtev brezposelnosti. Zaradi pomanjkanja dela je namreč vedno večje število ljudi prisiljeno, da se ukvarja s pobiranjem vojnega materiala. In med te je spadal tudi pokojnik. Najbolj žalostno pri vsej stvari pa je dejstvo, da se tudi za take prilike najdejo nizkotni izkoriščevalci bede, ki prodajajo nabiralcem streliva posebne naprave za iskanje pod pogojem, da se nato proda v njihove roke ves nabrani material.
Da se bodo v bodoče preprečile slične nesreče, ni dovolj svariti ljudi, naj ne pobirajo streliva. Brezposelnim je treba preskrbeti zaposlitev, špekulante je treba kaznovati, zemljišča pa je očistiti — kot je to storila demokratična u-prava v Škocjanu ob Soči — vseh ostankov streliva. Le tako bo rešeno boleče vprašanje!
Obvestila kmetovalcem
Obveščamo vse živinorejce, ki redijo bikce, da morajo po preteku starosti 10. mesecev prijaviti bikce pristojni komi-svoj sedež pri Področnem kme-siji za potrditev bikov, ki ima tijskem nadzorništvu v ulici, Ghega štev. 6, soba štev. 4.
Istočasno se daje v vednost,
V primeru, da teleta, ne morejo rediti ali pa prodati drugemu živinorejcu za rejo, naj javijo Področnemu kmetijskemu nadzorništvu (Urad za živinorejo), ki bo poskrbelo, oddati jih rejcem, ki bi jih morda zaprosili.
jugoslovanskih nasprotij? In ta igra se nadaljuje kot prej. Značilno je, da je državni tajnik ZDA Dulles, z vzdržljivostjo, ki ni v njegovi navadi, v svojem govoru na tiskovni konferenci 3. septembra zelo megleno govoril p tržaškem vprašanju. Po eni strani je izjavil, da tristranska nota z leta 1943. «ne bo večno ostala v veljavi» in da Združene države «še naprej nimajo nič proti drugim alternativam», kar je bilo namenjeno Jugoslaviji. Po drugi strani pa ni omenil nobene «druge alternative», da ne bi povzročil nezadovoljstva Jta-
Po končani službi se zbero vsi dijaki v učilnicah v u’ici Lazzaretto vecchio 9, kjer dobe vsa nadaljna navodila.
Začetek šolskega leta na Učiteljišču in Trgovski akademiji.
Učenci in učenke učiteljišča m trgovske akademije se zberejo danes v soboto 10. t. m. ob 10. uri v cerkvi starega sv. Antona k otvoritveni službi božji. Po maši gredo v šolo, kjer dobe vsa potrebna navodila za novo šolsko leto. Redni pouk se začne v ponedeljek 12. oktobra.
strani mladostnega prijateljstva a 21. Radijski oder: N. L. Tolsti» n_. Moš teme, drama v 5. dej. .
SREDA: 18. Debussy: La mer simfonična pesnitev - 18.40 K»' us cert tenorista Dušana Pertota s , 19. Zdravniški vedež - 21. Aktu»,, , n osti: Strateški pomen Španije 22.15 Dvorak: Simfonija št. 5 e-molu.
ČETRTEK: 13. Zenski duet , harmonika - 18. Frederick Ja" bi: Koncert v e-molu za violi’ in orkester - 19. Mamičiraa pov" ( - 20.30 Gershwin: Rapsodija v B1! . k drem - 21. Dramatizirana zg" U ba: Martin Jevnikar - Nastal1’ *»c
VVolfovega slovarja
GlasS‘1
no predavanje.
PETEK; 13. Glasba po želja" 0 18. - Beethoven: Koncert za k1' vir št. 2 v B duru - 19. Okno. je svet: prof. ‘Tone Penko - DroD" živalica - bolha - 21. Tržaški turni razgledi - 22.15 Iz angleš*'‘dj koncertnih dvoran.
ti
»d:
Tov. Pescatori se poroči
i4(<r
Ti
ČESTITKE — Jutri, v nedebJ se poročita tov. Davide PesC tori, sekretar Zveze komunistih mladine STO in tov. Marica L pan iz Sempolaja. Vrlemu v<P, telju in njegovi nevesti čestita in mu želijo vso srečo v vedr1’ is; družinskem krogu Izvršni koru1}
Z KM, tudi v imenu vseh včlani, nih tovarišev, Centralni kortl" 11 KP STO in uredniški kolekA «DELA».
SOŽALJE — Celica KP STO 1* . djedelnice Sv. Roka izreka svoj *ee globoko sožalje tovarišu Dav1" , Brunu ob bridki izgubi ljubir nega očeta.
Istočasno se sporoča zainteresiranim živinorejcem, da je do danes že na razpolago gotovo število odbranih teličk m do enega leta starih telic.
Vsa potrebna pojasnila živinorejci lahko dobijo piri Področnem kmetijskem na dzorni-štvu — ulica Ghega štev. 6, (soba štev. 4).	J. .
lije. Angleško ministrstvu za zunanje zadeve se je takoj pridružilo Dullesovi izjavi. Toda kakšen Je njen smisel? To je ostalo skrivnost za Rim in za Beograd.
«ZDA in Anglija, ki skušajo posredovati v novi italijansko-jugoslovanski krizi zaradi tržaškega vprašanja, so se našle v nekoliko nerodnem položaju — javlja iz Londona dopisnik «New York Herald Tribun». — Obe zapoditi državi sta se ogrizli o jezik.,.»
Vendar pa vsi ti nerodni manevri ne morejo zakriti pred svetovno javnostjo, da nosijo za u-stvarjanje napetosti na področju Trsta vso odgovornost ZDA in oni, ki skupno z njimi kršijo mirovno pogodbo z Italijo.
Zadnji dogodki v zvezi s Trstom z novo silo potrjujejo, da kršitev mednarodnih obcez in podpisanih pogodb, v danem primeru mirovne pogodbe z Italijo, poaja resne zaostritve o mednarodnih odnosih.
OPAZOVALEC
Jutrišnje tekme
Bolagna-Lazio; Genoa-Atalanta; Inter-Fiorentina; Juventus-Samp-doria; Legnano -‘Spal; Napoli-Mi-lanj Novara-Ud.inese; Roma-Tori-no Triestima-P el erma.;
S tem tedor n začenjamo novo rubriko, če jo lahko tako imenujemo, posvečt :no ljubiteljem športa: rubriko p iredvidevanj o izidih tekem Italija riškega nogometnega prvenstva. U parno, da bomo zadovoljili naše bralce, če bomo posvetili par vrst tem nogometnim, tekam, ki s o strast večine mladih, (in tudi starejših). V naših napovedih bom o skušali biti kar najbolj objek tivni.
V	središču jutrišnjega sporeda tekem, im amo tekmo, ki bo brez dvoma v plivala na lestvico. Mislima na Inter-Fiorentino, ki neposredno- sledita neapeljcem, voditeljem do četrtega kola prvenstva.
V	BoTogni se bodo rdeče-plavt. srečali z L azioni, ki bi moral zmagati v . mejah gostoljubnosti, če ne bo seveda rimsko moštvo u-prizornlo eno svojih in izenačilo.. V Gemovi in Legnanu bosta dve dvomiljivi tekmi, od onih, ki zmedejo igralce «Totacalcia». Za Genov cr-Atalanto, obe na koncu lestvice in Legnano-Spal so možni vsi rezultati, toia zadnjq besedo
ima faktor' igrišče in manjša ali večja poštenost sodntka.
Tekma Juventus-Sempdoria bi nam morala dati zmago domačinov, toda paziti je treba na nedeljska junaštva mladih ligurcev v Vidmu, ki bi se mogla ponoviti. Napoli-Milan (prva ima prednost treh točk) ne more iti preko Izenačenja, čeprav je v nedeljo moštvo Milana štirikrat iz-nenadilo Triestino; moštvo Napoli je v dobri formi, kar manjka gostom. Isto se lahko reče za No-varo-Udinese in Roma-Tortno, kjer se bosta srečali dve moštvi, ki imata častno mesto na lestvici z dvema, ki tičita na dnu lestvice.
Spor v čistilnici «Esso Standard» se je končal z arbitražno razsodbo Urada za delo, ki v bistvu izraža stališče ravnateljstva. Potrjena je bila odpustitev vseh 12 delavcev s tem, da bodo 4 od prizadetih sprejeli ponovno na delo z kratkotrajno, pogodbo do konca leta. Ob dokončnem odpustu bodo tem. 4 delavcem izplačali poleg odpravnine še 7 mesečnih plač in božično nagrado. Ostalim delavcem bodo pa sedaj izplačali poleg ostalega še 10 mesečnih plač.
*** Ravnateljstvo tovarne ILVA je odreklo izplačilo produkcijske nagrade vsem delavcem, ki so stavkali v zadnji splošni stavki. Vsi delavci so odločno protestirati :in izjavili, da če služi produkcijska nagrada za izsiljevanje, je rajši ne sprejmejo.
*** V tečaju za strokovno u-sposobitev se nadaljujejo stavke ker ravnateljstvo noče sprejeti zahteve za gospodarska in pogodbena izboljšanja. Gojenci so se doslej zaman obrnili na Urad za delo, občinski odbor in celo na škofa.
*** V četrtek je mala tovarna «Vetreria Giuliana» prenehala o-bratovati zaradi pomanjkanja naročil. Skupno je ostalo na cesti 12 delavcev.
V četrtek ponoči se je osebni avtomobil, v katerem je sedelo 5 oseb z vso silo zaletel v drevo na vogalu ul. Sennino in ul. Molino a Vento. Pri trčenju se je Prednji del avtomobila popolnoma zmečkal. Vsi, ki so se vozil-i v avtomobilu so bili ranjeni .— med njimi dva. zelo resno — in pridržani v bolnici.
In končno, Triestina-Palermo. Minili so časi, ko so se moštva bala iti v sicilsko prestolnico (tedaj je še divjal bandit Giuliano) in sedaj prihaja Palermo v naše mesto s skrivnim upanjem, da bo izenačil. Toda če bodo v napadu Triestine igrali, kot je poluradno najavljeno, Lucentini, Curti, Jensen, Soerensen, Rossetti, tedaj je malo verjetno, dà se bo to uresničilo. Ta skupina mož razpolaga z vsem: tehniko, sporazumom, močjo, izkustvom in predvsem odločnostjo.
S. Gorjup
*** policija je pojasnila vzroke, ki so prejšnji teden privedli do smrtne nesreče dveh 17-letn.ih mladeničev. Henrik Kobal, ki je nekoliko vinjen vozil lambreto, je hotel prehiteti neki motor in je v divji vožnji zadel od obcestni* kamen pri čemer se je vozilo prevrnilo in vrglo na tla oba potnika.
*** Policija^e 30. septembra v starinarnici v ul. Giulia 116, ki
je last 52 letnega Rema Ramalija odkrila okrog 50.000 raznovrstnih ameriških cigaret, ki so bile skrite v balah starih cunj. Cigarete so bile namenjene v Italijo. Razen lastnika starinarnice so policijski agenti aretirali tudi nekega 32-letnega Marina Marruc-cija in 33-letnega Serafina Frat-tonija.
v svojo vespo 70-letnega Ant«", L Simčiča iz ul. Sara Davis. ^ Sq srečni starec si je pri padcu Pr( , bil lobanju in pretresel mozga" Njegovo stanje je resno.
*** V namenu, da si vzame ^ v. ljenje si je v ponedeljek 36-16",. Michele Guerrini iz ul. Toti , bianca porezal žile na obeh z. 91 p est j ih. K sreči so ga pravočas" , pripeljali v bolnico, tako da M kmalu spet okreval. Guerrini ”, hotel povedati zakaj je hotel mreti.

*»* v bubini openske postaj na cesti v Repentabor so v tof" našli na mreži električne naPj, ^ ljave visoke napetosti truplo ’
letnega begunca Andrije Siiti
a»' ir
ka. Ubil ga je električni tok,
K" ir,
je verjetno hotel pobrati ne^ žice ali druge kovine na nosi!c * električne napeljave.
t** Tudi v sredo se je na trDj, ški cesti v višini openske eV\ *1 trične centrale ponesrečilo ", 1 oseb pri trčenju osebnega avI^ H mobila v zadnji del prikolice 11, kega tovornika. Šofer 43-let" Mario Pinzi- Iz ul. Settetont*11 73 se bo moral zdraviti 40 dni "v* zadi zloma desnega zapestja, r. J ber in drugih poškodb, njeg0®. " 11-letna hči Lavra bo okreval?,,
10 dneh. Potnik 42-letni GV1" h
Mazzoni bo okreval v 20 dnc
njegova 12-letna hči Klavdija 10 dneh, d očim se za njegovo ‘. no Nerino zdravniki n-iso *izjas(1 11, ker je njeno stanje resno.
V mesecu septembru je bi našem področju 353 prome nesreč pri katerih je bilo 5 s nih žrtev, 16 hudo ranjenih i lažje ranjenih oseb. Pri 190 srečah so bila pa poškodo' samo vozila.
*** V dneh od 1. do 7. < bra se je v tržaški občini r< 49 živih in 1 mrtev otrok, ul je 39 oseb, porok pa je bile
*»* 78 'ietn,i Stefan Vodopivec iz Doline se bo moral zdraviti tri tedne v bolnici zaradi številnih ran po obrazu, ki mu jih je prizadejala podivjana krava, ko jo je stregel v hlevu.
***. V ponedeljek je 27-letni Avgust Pahor stanujoč v ul. sv.
Frančiška, v ul. Sonnino podrl
V teh dneh, ki so kritični za vse naše prebivalstvo, širimo glas resnice, širimo, demokratični tisk !
Odgovorni urednik , RUDOLF BLAŽIČ (Blag1 Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianc-DovoUrnJc AIR