3elegatski obveSčevalecX^
Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale
Domžale, 6. oktober 1981, št. 9
DELEGATSKE ZADREGE
PREOBRAZBA SAMOUPRA V NEGA ORGANIZIRANJA SIS:
Zakon o skupnih osnovah svobodne menjava dala in posamični
področni zakoni so okvirno opredelili vsebino in način uresničevanja odnosov svobodne menjave dela po interesnih skupnostih, kakor tudi izhodišče za samoupravno organiziranost. To pomeni, da je dana neposredna zakonska podlaga za oblikovanje načel, oblik, in metod kolektivnega dela in odgovornosti.
S tem pa ne smemo pozabiti, da te spremembe ne pomenijo samo formalno prilagajanje novi zakonodaji, pač pa je potrebno doseči tudi vsebinski premik. Ena bistvenih novosti je torej, da pri SIS družbenih dejavnosti ne bo več univerzalnih izvršilnih organov, pač pa specializirani za posamezna področja v sami interesni skupnosti. Ti izvršilni organi bodo sestavljeni iz vrst delegatov, ki bodo sistemsko pokrivali različna področja v SIS. Tako bo potrebno oblikovati npr. izvršilne odbore za področje svobodne menjave dela, za planiranje in razvoj, za investicijsko dejavnost za področje delovanja delegatskega sistema, za LO in DS in tako dalje, kot bo narekovala vsebina nalog za posamezno področje. Vse to in še kaj bo potrebno vskladiti v samoupravnih aktih SIS še pred volitvami, kajti pred tem mora biti vsklajena samoupravna organiziranost na tem področju.
Tudi za strokovne službe SIS nastopa vprašanje reorganizacije, saj bo v skladu z organiziranostjo SIS potrebno prilagoditi tudi izvajanje sprejetih nalog. Organizacijsko bo potrebno proučiti vsebinsko povezovanje posameznih SIS in tudi področij dela ter najti najuspešnejšo rešitev. Skupne službe SIS v sedanji obliki izvajajo naloge in opravila za 52 pravnih oseb, kar pomeni na eni strani racionalizacijo, po drugi strani pa nastajajo ozka grla. To pomeni, da je v kratkem časovnem roku potrebno izvršiti preveč, to pa lahko pomeni slabšo kvaliteto izvajanja nalog. Pri reorganizaciji bomo morali opredeliti tudi katere so naloge izvajalskega značaja in katere naloge za delovanje delegatskega sistema in vsebine dela SIS. Tako se nakazuje potreba ne glede na odprta vprašanja dolgoročnega razvoja, da se bo moral Center za socialno delo (s 1. 1. 1981 naj bi začel delati pod tem imenom) usposobiti za prevzem nalog v zvezi z otroškimi dodatki, izvajanjem enotne evidence vseh socialno varstvenih dajatev, del nalog iz področja zdravstva predvsem s področja izvajanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki imajo izrazit izvajalski značaj. Nadalje je potrebno preučiti tudi izvajanje investicijskega programa predvsem na področju Samoupravne komunalne interesne skupnosti in sploh povezovanje te interesne skupnosti s Stanovanjsko skupnostjo.
Vse spremembe pa morajo pomeniti kvalitetnejše delo, racionalnost ter hitrejšo obdelavo podatkov ter posredovanje teh podatkov, stališč in predlogov delegatski bazi.
V tem kratkem obdobju, kije pred nami bo potrebno še mnogo usklajevanj med samimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, tako da bomo lahko pri novi sestavi skupščin de/ali v skladu s sprejeto zakonodajo.
MAJDA BREZNIK
Že nekaj let predstavniki koprivniške in naše občine krepijo stike, ki so jih vzpostavili borci obeh občin. Iz nekaterih poznanstev, začetih v NOB, so se v nekaj skromnih letih stkale tesne prijateljske vezi na mnogih področjih. Četudi sta si obe občini tako koprivniška v Podravini in domžalska v osrčju Slovenije lokacijsko precej narazen (nekaj več kot 200 km) to vendarle ni ovira, ki bi omejevala in utesnjevala danes že razširjene oblike sodelovanja.
Koprivnjaka občina leži v Podravini in Šteje 60.000 prebivalcev in je torej za tretjino večja od naše. Leži v ravnini, vendar jo obdajajo nizki vinorodni griči, tako da marsikdaj spominja na dolensko pokrajino. Napredek in hotenje, izboljšati življenje koprivničanov, sta vidna na vsakem koraku. Že skop sprehod skozi najbolj prometni del mesta ti pove, kako velika So prizadevanja občanov, da izboljšajo pogoje za različne družbene dejavnosti. Na prvem mestu velja omeniti čudovito moderno bolnišnico (800 zaposlenih) in za katero so občani tudi sami s samoprispevkom namenjali lastna sredstva. Bolnišnica je resnično v ponos ne le rnestu temveč tudi bližjim občinam, ki prav tako zdravstveno gravitirajo k tej bolnišnici. Mnogo je bilo tudi doseženega na področju stanovanjske graditve. Prav v teh dneh bodo ponovili razpis za nakup popolnoma komunalno opremljenih parcel. Samo streljaj iz mesta so zagotovili zemljiška v kompleksu, kjer bo zraslo 150 novih zasebnih stanovanjskih hiš.
Povsod so novi objekti skupnega pomena, ob vsem pa dominira SOZD Podravka kot temeljna koprivniška delovna organizacija, ki daje socialno varnost kar 7000 Koprivničanom. Obisk v tej delovni organizaciji, kjer obiskovalec doživi zelo spektakularno predočenje silovitega razvoja prehrambene industrije v Podravki je tako ilustrativen, da govori tudi o razvoju mesta samega in okolice. Vse to spremlja tudi zelo močno hotenje organizirati v enaki meri tudi samoupravno in politično življenje ter delegatski sistem, ki ga bodo Koprivnicam gotovo še izpolnili tako, kot so uredili svoje mesto.
Domžalčani smo veseli njihovega napredka in sklenili smo, da v povezavi obeh občinskih glasil temeljiteje spoznamo: oni nas, mi njih. Prvi tak korak bo že prikaz gospodarskih in drugih družbenih tokov v Koprivnici. Ta prikaz bomo objavili že v eni prihodnjih številk in sicer pred njihovim občinskim praznikom - 7. novembrom.