Političen list za slovenski narod.
Po pogtl prejeman Teljii: Za celo leto pred^ilaJan 15 sH., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld„ za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naroč n i n o prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Kazuauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trcdnlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 140.
V Ljubljani, v torek 1. julija 1884.
Letiiilt XII.
"Vabilo na laaročbo.
„SLOVENE(>S
edini slovenski konservativni dnevnik,
nastopi s 1. julijem drugo polovico XII. leta svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jih uljudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. ^Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... O „ 50 „ „ četrt leta .... .3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravn iSti'o „Slovenca".
Propaganda in laška vlada.
(Dalje.)
2. Postanek propagande.
Omenili smo že, kako hitro so misijonarji širili sv. vero. Z navdušenjem so hiteli sinovi različnih redov proti vzhodu in zahodu, jugu in severu; velik je bil njihov vspeh v Ameriki, Indiji in .Japanu. In da so imeli mi.sijonarji zadostno-- število vrednih naslednikov, ustanovih so se gori imenovani kolegiji.
Temu tako razširjenemu delovanju v vinogradu Gospodovem je bilo slednjič tudi treba nekakega središča ali vrhovnega nadzorovanja. To dobro misel je sprožil že Gregor XIII. On je vsadil kal sedanji propagandi s tem, da je preosnoval in prenaredil že obstoječ rimski kolegij (collegium romanum) z mnogimi stroški. Ta kolegij so bili ustanovili jezuitje in je bil njihovo glavno izobraževališče. Gregor je odmeril novo poslopje za 300 sob in 20 učilnic; osnoval je semenišče za vse narode, ker že pri otvorenji je bilo 25 govorov v 25 jezicih. Trije kardinali, Caraffa, Medici in Santorio, prevzeli so vodstvo tega zavoda in ob enem tudi nadzorovanje misijonov med Maroniti, Slovani, Grki, Etiopci in Egipčani. Kakor vidimo, nadzorovali so s prva le mal del misijonov, ali ravno iz tega se je razvila propaganda, ki je osrednja oblast za vsa do sedaj samostojna misijonska podjetja raznih redov.
Vendar je preteklo še 50 let do postanka propagande. Med tem časom so se zedinili s katoliško cerkvijo Rutenei in Kopti, 1.1590 je pristopil h katoliški veri knez Badenski, Jakob, in kralj francoski, Henrik IV. se je sprijaznil z Rimom.
Leta 1613. je izdal Thomas a Jesu knjigo (The-saurus Sapientiae in gentiam salute procuranda), v kteri tudi piše: „V Rimu bi se morala ustanoviti kongregacija previdnih in vnetih mož, ki bi se ob določenih dneh resno s tem pečala, kako pomagati vsem narodom: s tolažilnimi pismi, prestavami rimskega katehizma, ki je sicer prestavljen že v mnogo jezikov, ki bi so pa mogel prestaviti še v druge; in sploh s pravovernimi spisi, čim krajše in pobožniše, toliko boljše. Sicer bi pa bila naloga te kongrega-dje le ta, ki jo je že od nekdaj imela sv. cerkev in
apostoljska služba: narode v zvestobi utrjevati, pri katolikih, ki so zabredli v krivovere, vero poživiti, skrbeti za pravo pobožnost, druge bojevalce katoliške vere, škofe, misijonarje, župnike, oblasti, učitelje navduševati in voditi. To vse bi se moralo delati v imenu papeževem, brez posvetnih oblasti in cenzur; ker ravno s tem bi pokazal sv. stol, da ne išče gospostva ali dobička, razun dobička duš in tako bi se katoliška vera toliko bolj vtrdila. Na ta način bi papež pokazal svojo vse obsegajoče in očetovsko ljubezen in gorečnost za zveličanje duš ter kot najboljši pastir klical uboge ovčice, ki tavajo v puščavi paganstva, ali ob prepadu krivoverstva. Tako so tudi apostoli neprestano, tudi v železji, neverne narode, med kterimi so živeli, opominjevali na njihovo zveličanje.
Tako so delali papeži v največji stiski sv. cerkve, ko so bili preganjani, vjeti ali skriti v grobovih mučencev; ravno tako tudi njih nasledniki ob času, ko je cerkev imela mir: prvi Inocenci, Leoni, (iregorji, ti stebri in temeljni sv. cerkve. Ko bi papež cesarje, kralje, kneze, prelate, posebno pa rodovniške generale in kapitelne bolj opominjal, da podpirajo misijone: bilo bi to velike važnosti za razšir-jevanje vere in ponovljenje božje službe. Bolj pa kakor vse prizadevanje, trud in človeško delovanje zaprla bi vrata krivoveri odkritosrčna dela ljubezni in bi utrdila vdanost in pokorščino podložnih.
Kongregacija naj bi imela štiri ali pet tajnikov, ki bi se odlikovali so znanjem razmer in jezikov, v prvi vrsti pa s pobožnim mišljenjem. Njih posel bi bil, predlagati kongregaciji redno vsa opravila, izvrševati njene določbe, skrbeti za primerne spise po potrebi vsako dežele in v istem jeziku in imeti zapisnike škofov, župnikov, prepovednikov, družin, posameznih izvrstnih katolikov in sploh tacih oseb, ki bi mogle podpirati misijone. Enemu naj bi se izročil sever; Angleško, Škocija, Irsko, Francija, Nemčija, Danija, Švedija; drugemu Poljska, Litavija, Rusija, Ogrska, Sedmograško; tretjemu Dalmacija, Bos-nija, Grška, grški otoki in Tracija; četrtemu Ciper, Mala Azija, Tripolis, Španija, Jeruzalem, Aleksan-drija, Algir; petemu obojna Indija.
Dalje pisatelj našteva pripomočke, kako naj bi se razširjevale dobre knjige, in nadaljuje: „Pričnimo toraj delo s pogumom, ker božji blagoslov jo očiten, (je samo mesto Genf, s knjigami in spisi, kterih premnogo razpošlje, skoraj ves svet napolnjuje se zmotami, moremo od božje pomoči gotovo pričakovati, da se bo s primerno pridnostjo mnogo zopet zboljšalo, in brez števila duš vrnilo k veri ali vsaj vtrdilo.
Mnogo je v Rimu lepih, duševnih )noči.....
Ali bi se med mnogimi tisoči ne moglo najti dvanajst mož, da bi se posvetili sv. delu, o kterem smo govorili, posvetili pravi nalogi sv. stola? — Saj so vendar tudi prejšnji papeži le tep potom po vsem svetu si ohranili veljavo, brez cerkvenega premoženja ali posvetne pomoči. Kraljestvo božje naslanja se v prvi vrsti na srca in voljo ljudi, ki se drugače ne vzgojujejo in v njihovih dolžnostih ne udrže, kakor z gorečo ljubeznijo!
Tako piše 1. 1612 Thomas a .lesu, nekaj let pred Gregorjem XV. (1021—1623). In ker je on pisal to knjigo v Rimu na povelje svojih prednikov in sam pravi, da so ga podpirali pri tem deli mnogi, izvrstni možje, smemo trditi, da jo bila že občna želja in misel, ustanoviti propagando ali vodstvo vseh misijonov.
V tem času pa zasede stol sv. Petra učenec jezuitov, Gregor XV. Ludovisi, vzgojen v nemškem kolegiji. Novaes piše o njem v svoji knjigi (elementi della Storia dei Pontiff): „Prva njegova skrb je bila, da zedini krščanske kneze zoper Turke in protestante. Cesarju Ferdinandu II. je poslal vojakov in denarja, isto tako poljskemu kralju Sigismundu."
Ta papež je združil, tako rekoč, vse samostojno delujoče misijone v eni roki. Ustanovil je 22. junija 1622 se svojim pismom „Inscrutabili" „congregatio de propaganda fide" (zbirališče za razširjenje vere). V to kongregacijo je izvolil 13 kardinalov, 2 prelata in generalnega vikarja karmelitov. Ustanovno pismo govori sicer s splošnimi, tu pa tam temnimi izrazi, a kaže se vendar zadostno natančnostjo papeževa zavest pravic in dolžnosti, ktere izroči kongregaciji. Pismo namreč pravi: Papeževe službe glavna naloga je, da zmotene ovce pripelje k Jezusu, da spoznajo čedo in pastirja in da nehajo z božjo milostjo tavati po nesrečnem pašniku nevere in krivovere; da marveč pridejo na pašo prave vere in k vodi življenja. Bog je svet tako ljubil, da je daroval svojega edinoroje-nega Sina za njegov blagor. (Je mora to že vsacemu kristjanu in posebno škofom biti v vzgled: mora najbolj še papeža spodbujati, ki ni postavljen le nad vso čedo, temveč tudi nad pastirje. Kajti, akoravno je Gospod vsem apostolom zapovedal oznanjevati evangelij: zapovedal je vendar v prvi vrsti Petru, njihovemu poglavarju .... — Ne morem pa brez solz premišljati, kako veliko je postalo število blo-dečih in razkropljenih ovac v tem hudem času, ki niso nikoli poznale svete, vesoljne cerkve, ali so jo pa po satanovi zvijači zapustile. Koliko narodov podjarmil si je muhamedanizem! in če še nekteri kličejo Kristusovo ime, navzeli so se vendar tako zelo strupa krivoverskega, da jih le malo spozna resnico.
(Dalje prih.)
Poglavje iz fizike.
IV.
Pisati kaj v časopise, kar ne more najti poti do volje in do desnice čitateljeve, je prazno delo. Bilo bi tudi moje delo prazno, ako bi se ne oziral na naše razmere, na naše moči in na naše protivne sile. Saj je tudi krog »Slovenčevih" bralcev del ka-toličanstva: tudi oni imajo obilo moči, ktere lahko porabijo za razširjanje in vtrjenje katoličanstva in protivnih sil se tndi pri nas ne manjka. Kolikor več živih moči bode razvijala naša verno-narodna stranka, toliko veča bode tudi njena veljeva, toliko več udov si bode pridobila, toliko gotoveje bode imela ljudstvo na svoji strani in tohko manj strahu je, da bi propadla. Toraj hočemo podpihovati in netiti boj med strankami? Gospoda, pomislite, da se mi ne bojujemo za stranko. Ako imenujem verno-narodne Slovence stranko z ozirom samo na politično gibanje: politika pa se mora ozirati na vse delujočo faktorje enako. Verno-narodna stranka hoče sicer tudi biti moč med drugimi močmi, toda ona se ne poteguje za-se kot stranka, ampak ker čuva predragocene narodove svetinje: njegovo vero in njegovo nravnost v prvi vrsti, potem tudi njegov jezik in omiko. Po-vdarjain še enkrat: vero in nravnost v prvi vrsti. Vera nas veže z Bogom, Bog nam je vse: tu imamo mero tudi za svetno. Samo en Bog je, in samo ena
poštenost: oboje je večno, nespremenljivo in mora biti človeku nad vse. Jezikov je pa več in ko bi osoda tako bila nanesla, bili bi mi lahko sedaj tudi trdi Nemci. Tudi omika ni edino zveličavno za človeka. Nikoli mi ne bode kdo izbil iz glave, da je neomikani priprost poštenjak, ki ima blago srca, stokrat več vreden, kakor spriden olikanec, pohotnež in krivičnik. To je tedaj znamenje naše stranke, akojo hočete tako imenovati: mi smo najprej verniki, smo katoličani, želimo po veri živeti in se izveličati ter želimo, da bi se izveličali tudi drugi. Ker nas pa mnogotere stvari v tem opovirajo, ker skušajo mnogoteri sovražniki odvrniti nas od te poti, nas in druge zapeljati, ker imajo mnogi naše najsvetejše stvari v zasmeh: zato se bojujemo po svoje proti vsem tem nasprotnikom. Bojujemo se pa kot narodnjaki, kajti Bog nam je dal jezik slovenski za dar in pravica mora biti tudi zanj; bojujemo se tudi za omiko, ker je ona človeku v čast, srečo in mu je dolžnost. Kdo je toraj naš nasprotnik?
Nasprotniki naši so vsi, ki zaničujejo našo katoliško vero, bodi-si očitno, bodi-si, da jo zanemarjajo, češ, vsak naj živi po svoje — naj si bodo narodnjaki ali ne. Tudi tisti so nam nasprotniki, ki nas puste sicer pri miru, ker se jim vera zdi dobra vsaj za neolikane ljudi, nikakor pa ne resnična. Kako naj imam koga za prijatelja, ki ima mene za sleparja ali za goljufanega reveža. Nasprotniki naši so vsi, ki podirajo in zavirajo nravnost, t. j. poštenost, čistost v življenji, ki toraj podpirajo greh in delajo greh. Nasprotniki naši so vsi, ki sovražijo naš jezik; nasprotniki tudi vsi, ki opovirajo našo narodno omiko. Nasprotnik naš ni človek druge narodnosti, ki hoče v miru živeti z nami, in mi samo obžalujemo one, ki žive v drugem verskem prepričanji, kakor mi: take želimo le z lepa podučiti, brez jeze in sile in še raje molimo zanje. — Upam, da je to izpove-danje dovolj določno in javno. To smo, to hočemo, za to se borimo z nasprotniki in moramo se boriti. Zato se pa zelo moti oni, ki imenuje katoliško gibanje samo politično prizadevanje. Politika nam je samo pomoček, ali bolje: ker nam žuga politično življenje večinoma vse podreti, kar sezidamo posamezni, n. pr. s proticerkvenimi postavami, z brezbožno šolo itd. zato in samo zato se bojuje katoličan tudi na političnem polji in zato si tudi duhovnik šteje v dolžnost ne zanemarjati tega polja, ker sicer bi bil pes, ki ne laja. Pravo katoliško gibanje je toraj s kratka „Hoja za Kristusom", in boj naš je boj pod njegovo zastavo. Kako malo nas poznajo toraj oni, ki menijo, da bi se dala naša politika čisto ločiti od vere in da se zamoremo v politiki in toraj tudi v političnem listu združiti vsi, naj si bodo katoličani ali verski prostomisleci. To je nemogoče, dokler ne sprejemajo sedanji nasprotniki popolnoma naših načel. In samo nesmisel je zahtevati, da naj se katolišk političen list ne peča z vero. Kaj pa menijo vendar nekteri ljudje, da nam je vera? To, kar je nekterim umetnost? In cerkev to, kar njim gledišče? Kdor o veri tako sodi, nima vere.
Naš političen boj je samo del katoliškega boja proti vsem Kristusu sovražnim močem. In govoreč o boju sploh ne mislim posebej na politiko, ampak
franje zavednih Slovencev, da se kraljestvo ravnost, omika pri nas razširi; da se pridobi )d za tako srečno življenje tukaj na svetu, imelo srečen vspeh v prihodnjem, večnem Tudi kot politikar me ni sram tako govoriti: saj za večno življenje se ne trudim samo doma v svoji zaprti sobici, ampak tudi z vsako vrstico, ki je namenjena občinstvu.
Za ta boj je treba moči. Eekel sem že zadnjič, da ima katoličanstvo obilo moči — a mrtvih moči. Te je treba oživiti, treba je postaviti vse sile na bojišče v sedanjem veku, ko velja splošna vojaška dolžnost. Bavno s tem nam so kos naprotniki, da znajo mnogo bolje, nego mi, rabiti vse pripomočke, oživiti vse sile za svoj namen. Tolikrat tako po ženski navadi javkamo o stiskah katoliške cerkve. Takrat smo vredni, da bi nam bičjavkanje pregnal. Ako bi bolj brezobzirno sodili sebe po naravnih fizikalnih zakonih, vedeli bi, da smo tega sami krivi. Ali morebiti Bog sam dela zoper nas? In ako on ne, tedaj samo naši protivniki: tem pa smo se dali sami premagati. Tedaj orožje v roke, da si pridobimo zgubljeno, pridobimo za nebesa!
Politični pregled.
v Ljubljani, 1. julija.
lifotranje dežele.
Listi fakcijozne opozicije prinesli so zopet debelo laž, da Čehi mislijo Gorenjo Avstrijo počehiti. Na Gorenje-Avstrijskem obstoji namreč že od leta 1853 češka cerkvena občina, ki ima svojo popolno samoupravo. Nedavno je nek- navdušen moravsk list prinesel novico, da se bo ta češka občina spela nekoliko više in bo osnovala češko šolo na Gorenje-avstrijskem, na kar so se ve da nemške novine takoj strašen krik zagnale. V Lincu živeči Cehi pa sami pripoznavajo javno po časopisih, da jim kaj tacega še nikdar na misel ni prišlo.
Neka odurnost, skoraj bi rekli, zdivjanost polastila se je letos več ali manj skoraj vsih parlamentov. Povsod imajo svojega divjaka, ki razsaja in sramoto dela, da mora predsednikov zvonec večkrat k redu klicati. Kar je pa drugod, tega tudi Hrvatje ne smejo pogrešati. Koga da mislimo, bo vsak vganil, kdor nam je le količkaj sledil pretekli teden na političnem polji. Hrvaški deželni zbor ima letos jako lepo nalogo skazati se, kakoršne mu že davno ni bilo na razpolaganje in jo tudi vseskozi srečno izpeljuje, tako da se lahko reče, ukrepi njegovi so izborni, obravnave pa silno škandalozne. Človek poslušajoč jih, bi si prej mislil, da je v gostilni med kakimi pivci, ki pregloboko v kozarec gledajo, kakor pa v zbornici med možaki, kterim je izročena najvišja in najlepša naloga, s ktero narod sploh zamore koga počastiti, namreč naloga postavodajalstva. Sicer pa moramo priznati, da je tak ^strašanski" poslanec, ki celi zbornici skazo dela, le eden, dr. Star-čevič namreč, vsi drugi njegovi pristaši so bolj postranske veljave, kar se škandala tiče, če tudi se jim v političnih zadevah vse pripoznanje spodobi. Tako, kakor je sedaj, dalje menda vendar ne more dolgo biti. Njegovi pristaši se ga bodo konečno vendar-le sramovati jeli in takoj, kadar to nastopi, moral bo Starčevič ali zmerjanje opustiti in se dostojnemu vedenju privaditi, ali pa ga bodo pustili njegovi prijatelji in z njimi narod hrvatski, kteri bo konečno vendar-le sprevidel, da mu Starčevičeve psovke, s kterimi on narodno večino obdaja, kakor ^lopovi", nroparji", ^goljufi", „tatovi, ktere mora narod se sekiro pobiti" itd., veliko več škodujejo na dobrem imenu, kakor bi mu pa kdaj kaj koristiti utegnile. Hrvatje so po svetu na glasu politično zrelega in omikanega naroda, Starčevič bo pa so svojim grdim neparlamentarnim vedenjem strmečemu svetu ravno narobe dokazal.
Vrhovni ravnatelj cesarskega dvora ali, kakor se mu nemški reče obersthofmarschall, postal je ogerski magnat grof Szeczen (Sečen), ki je v glasoviti debati o mešanih zakonih v ogerski gospodski zbornici glasoval proti postavi. O tem imenovanji so listi raznih misli in je vsak po svoje razmotravajo. Nekteri mislijo, da bo grof Szecsen morda svoje visoko stališče porabil v to, da bo spodkopal prvega ogerskega ministra Tiszo, s kterim si nista nič kaj prijatelja, če tudi ne ravno javna sovražnika. Drugi pa zopet pravijo, da je Szecsen preblagega in plemenitega značaja, kakor da bi mu kaj tako zavratnega na misel prišlo in se nadjajo, da bode morda kakor vrhovni vodja cesarskega dvora na to vplival, da se bo ta več na Ogerskem bavil, kakor je to do sedaj v navadi. Nektere Ma-djare silno jezi, da se milijoni, ktere Madjari plačujejo na cesarsko civilno listo, ne potrosijo vsi v Godolli), temveč na Dunaji, ali v Schonbrunu ali pa tudi v Ischlu. Kralj bi si moral na podlagi ma-djarskih milijonov napraviti ogerski kraljevi dvor v Budapešti, kakor je cesarski dvor na Dunaji. Madjari trdijo, da je to najbolj skeleča rana, kar jih še ni zaceljenih na političnem madjarskem telesu; skeli jih pa neki toliko bolj, ker že od leta 1867 na civilno listo vplačujejo svoj delež, kralj se jim pa komaj vsako leto za 14 dni v Budapeštu pokaže. Da Madjari sprožene ideje o podaljšanji bivanja kraljevega v Budapeštu vsako leto ne bodo kar tako pustili, se je nadjati, in so opozicijski listi tudi že večkrat o tem pisali.
Deset mesecev skoraj trajala je preiskava v Budapeštu zaradi lanskih izgredov nad ^ide na Kerepeški cesti. Te dni jo bila glavna obravnava in obsodba, ki je bila pa jako milostna, ker se je med preiskavo dokazalo, da če bi bilo redarstvo svojo dolžnost storilo, bi se tudi neredi ne bili vspeli do tolikošne velikosti, kakor se je to tako zgodilo.
Tnanje držaTe.
Nedavno smo omenili, da potujeta dva istoino-rumelijsTta zastopnika po Evropi od ene vladarske družine do druge in prosita za združenje Iztočne Eumelije z materno zemljo Bolgarsko, od ktere so jo po sili odtrgali. Bolgari so se takoj iz začetka, ko se je po krvavi rusko-turški vojski izci-mila iz skupne bolgarske se slovansko krvjo tolikanj napojene zemlje Iztočna Rumelija, na vso moč temu velikanskemu kozlu evropske diplomacije vpirali; kazali so na podrtine, iz kterih se je še kadilo in je od razvalin kapala kri, opirali so na zgodovinsko resnico, da so bili bolgarski trpini do sedaj vedno združeni, da so skupaj prenašali križe in težavo turškega robstva, naj so jim toraj sedaj privoši
skupno radovanje nad pridobljeno prostostjo. Toda vse je bilo zastonj in razdelili so jih, kakor bi to ne bil eden in isti narod. Da je bila vsled tega obupnost po deželi velika, si je lahko misliti in že so Bolgari sklenili, če ne bo drugače, da se takemu nenaravnemu razkosovanju tudi se silo vprejo. Na veliko srečo poslušali so pa glas prijateljskih velesil, osobito Rusije in so mirni ostali. Da se res niso dvignili, pripomogle so tudi zlate obljube, s kterimi so jih tedaj pitali. Tiste obljube so pa le obljube os^^le. Razdvojitev vplivala je posebno na Iztočno Rumelijo jako neugodno, da lahko rečemo, pogubo-nosno. V nebovpijoča krivica je bil pa visoki tribut, s ktero so samo na sebi že ubožno deželo obdačili. Naložili so ji namreč od skupne letne dohodnine, ktero so sami določili z 800.000 turških funtov, ki pa v resnici še dobrih 600.000 funtov ne donašajo, toraj za 200.000 funtov preveč in na kvar dežele, tretjino vsega za davek ali tribut, ki naj se vsako leto turški vladi odrajtuje. Vsled tega se dežela nikakor nI zamogla vspeti do blagostanja, da bi bila jela graditi ceste in železnice, ktere so za trgovino potrebne. Pa tudi v šolskem oziru zaostala je daleč za drugimi balkanskimi deželami. Bivši guverner knez Bogorides se je bolj brigal za-se, kakor pa za modro vladanje. Ni čuda toraj, da se je pri nesrečnem narodu zopet obudila želja po združenji z materno zemljo bolgarsko.
Muski dojtisnik „Novaja Vremja" hoče vedeti na vsak način, da se Avstrija pripravlja na nadaljevanje svoje politike na iztoku in da bo prav knialo zopet svoje batalijone po Balkanu razpostavila, kterega si misli vsega podvreči in ji je toraj v tem slučaji vojska z Rusijo neizogibljiva. Že leta 1880, pravi dopisnik, stala je Avstrija popolnoma pripravljena za razširjanje okupacije in je bila do-tična „ordre de bataille" že spisana. Da se ni izvršila, je vzrok grško-turški prepir o meji. Načrt za bodočo okupacijo je pa general Jovanovič napravil. Konečno „Novoja Vremja" še pristavi, da bo Avstrija le tedaj svoje rožičke proti jugu stegnila, ako se bo na zunaj, t. j. s svojimi sosedi varno čutila, drugače ne, ker ji Ogri ne bodo hotli privoliti potrebnega kredita.
Trgovci v Toulonu sami ne vedo, kaj bi začeli. Ljudstvo se jezi nad zdravniki, ker nečejo prave barve pokazati glede kolere. Delavci drug za drugim Toulon zapuščajo in beže, kamor kdo zamore. V Toulonu vse misli, da se je bolezen zatro-sila iz Azije. Nekdo je v Pariz poslal šifrirano depešo, v kteri pravi, da je Toulonski župan ministru sam brzojavil, da naj doktorjevim poročilom nikar ne veruje. Zdravniki bi radi veliko nevarnost zatajili, zato, ker sj upajo zadušiti jo. 1300 delavcev je že pobegnilo. Zupan je vladi naznanil, da je po mestu silno otožno vsled tolikih mrličev, ki se od dne do dne množe. Gledališča v Toulonu so se zaprla, kavarne stoje prazne, kolodvori so prenapolnjeni. Tudi Parižanov se je vsled tega nek strah polastil, da tujci mesto zapuščajo, trgovci pa slabo kupčujejo, ker so nastali neredi na pošti in po železnicah.
Msgr. Narses je bil pred nekoliko tedni izvoljen za Carigradskega patrijarha katoliške armenske cerkve, kterega dostojansva pa ni hotel sprejeti in se ga še sedaj brani. Kaj bo v tem slučaji ruska vlada storila, ni še znano. Ali bo razpisala nove volitve, ali pa morda sama od sebe izvolila enega od ostalih dveh kandidatov, Kirimijana ali pa Melhizedeka.
lEgiptovska konferenca se je pričela na dan pred sv. Petrom in Pavlom. Vdeležile so se je vse velesile. Našo državo ondi zastopata poslanec grof Kilrolji in izvanredni minister baron Večera, ki se bo edino le s finančnimi vprašanji pečal. Predlog, ki sta ga izdelala Blum in Btring, slika splošni položaj egiptovskih financ, našteva dohodke raznih davkov ob navadnih in nenavadnih letinah, peča se posebno z zemljiščnim davkom, kteri se v Egiptu v tri razrede deli. Pred vsim drugim, pravita Blum in Baring, je pa potrebno, da se domačinom zem-Ijiščni davek za 10 do 20®/o zniža.
Poročali smo že, da so bili Francozi v najnovejšem času od Kitajcev napadeni. Francoski poslanec na Kitajskem, Patenotre, je zarad te zavrat-nosti kitajsko vlado v Pekingu ojstro prijel, ter je primernega zadostenja zahteval. Kitajska vlada pa pravi, da napadovalci niso bili redni kitajski vojaki, temveč vojaški beguni, ki si nič' več ne upajo domu na Kitajsko, ker se boje kazni. Da se prežive, gledajo, kje bi kaj naplenili. Francozotn se pa to nič kaj vrjetno ne zdi in so zarad tega Patenotru pisali, da naj še enkrat z vso odločnostjo zahteva pojasnila, kakoršno se spodobi in pa primernega zadostenja, če ne, naj pa kar francoski eskadri, ki ga spremlja naroči, da naj na Peking strelja. Morebiti, da bode pok francoskih topov pod Pekingom Kitajcem ušesa iztrebil, kar lepe besede poslanca Patenotre niso mogle storiti. Kitajci so sploh trmasti Ijiidje. Le pomislimo, koliko seje lansko jesen sem in tje pisarilo; koliko so si prizadevali v Parizu, da bi se bili zafad Anama in Tonkina z lepo pobotali, toda ni bilo mogoče. Ko so pa Francozi Kitajce tako nabili, da so zadosti imeli, je bila reč takoj dognana in bko bo menda tudi sedaj.
Izvirni dopisi.
Iz Hrenovic, 29. junija. V osmini sv. Ivana smo. Medardovo vstrajno mokrotno vreme zamenjali z lepimi toplimi dnevi. Pa vsaj je bil že skrajni čas! Po cvetočih livadah in kruhanosnih njivah je bil vedno vodeni obsedni stan; dorasli Triglava sinovi razobesili so bele zastave in slano poslali v nižave. Pride kresna noč. Žareči kresovi razsvetli slovensko zemljo čarobno. Tam na Grin-.tovcih, gle), kako plamti in žari! Puščavnik na Golovcu daje tudi znamenje življenja od sebe: vkresal je ogenj in se greje pri njem.
„Kraljica slovenskih gradov" — bela Ljubljana — kakor vselej, se tudi kresni večer odlikuje. A Nanos naš nikakor zaostal ni. V Tržaškem zalivu tam se poskušajo vojne ladije. Merijo orjaki se: „Lissa", „Princ Evgen", „Tegetthoff", „Cesar Max" in drugi; z naših visočin pa smo jim svetili, razsvit-Ijevali čudapolno kresno noč — razsvitljevali morje Jadrijansko ter pozdravljali Dalmatince vrle brate pomorščake . . . Istina! lep in svet je Slovencu ta večer — svet zlasti tu našim ljudem. Iz cvetic raznobojnih spletajo ti vence, te obesijo pred hiše, ali polože na strehe. Zvezde po nebu se užigajo — zažigajo na holmih in hribih pa kresovi. Zdaj se še zvonovi oglase, kterih slovesno pritrkujoč po cerkvah vseh rojstni dan sv. Ivana kakor jednim gladom svetu oznanujejo.
Ali sveti so ti duhovi tudi cerkvi katoliški! Prav v tem času imenitni prazniki drug druzemu slede. V osmini sv. Janeza še obhajamo god apostolskih prvakov svetih aposteljnov Petra in Pavla; sedmi dan potem pa slovanskih blagovestnikov sv. •Cirila in Metoda. In da se ozreš od vigilije apo-" stolskih prvakov, teden dni nazaj, imaš pa sv. Alojzija, ■varuha šolske mladine. Praznik imajo ta dan šole. Po mestih in na deželi učenci in učenke god „angelskega mladenča", kolikor le moč, slovesno praznujejo. Prav slovesno praznovali so ga tudi naši. V HraŠče, v pol ure od farne cerkve oddaljeno lepo vas je šla mladina v procesiji s banderom sv. Alojzija na čelu. V prostorni ter snažni ondotni po-druži ici pri sv. maši je nato molila in pela. Potem šla na vrt trgovca g. P. Krajgarja in ondi se nedolžno razveseljevala ter ljubeznjivo zabavala. Za zabavo so skrbeli dobrotniki šolski. Dosti čez dve sto nadepolnih šolarjev je bilo zadovoljnih. Da se ■ je svečanost tako ponesla gre hvala in čast vele-čast. g. župniku dr. J. Sterbencu, ki je podjetje to z novci podprl, g. Andreju Lavrenčiču, ki je za ta namen 5 gold. poslal, g. Maksu Lavrenčiču, ki je radodarno iz svoje prodajalnice nekaj „za zobe" v obilni meri dodal in drugim prijateljem naše mladine; kakor tudi g. Petru Krajgarju, kteri je dobre volje prostore dal in še „nameček" doložil.
Iz Vipave, 30. junija. {Ali Postojna ali Postopna?) Nisem sicer jezikoslovec, vender se drz-znem sprožiti misel, ki se mi že mnogo časa vsiljuje. 2akaj namreč so jeli sosebno v novejšem času mlajši pisatelji lepe slovenske imena čisto po nepotrebnem daljšati in kvariti? Vzemimo na priliko: lepo ponosno ime „Postojno" spremeniU so v „Postojino", po kterem pravu in čemu, si ne vem raztolmačiti. Vem pa od svojega ISletnega bivanja ondi, da živa duša ne izrekuje Postojina tudi ne s polglasom, temuč Postojno; in to ime je nastalo, kakor sem ^ul od starih ljudi od tega, ker se je v ondotni okolici vedno mnogo ropnih ptic, postojn ali orlov nahajalo; in tudi še dandanašnji ni brez njih, posebno za hribom Sovičem se zmirom še ktere nahajajo. Tudi sem čul od ondotnih prebivalcev, da se v starih časih tudi v nemškem jeziku ni glasilo ime Adelsberg, kakor dandanašnji, marveč „Adlersberg", kar bi bilo po naše „Postojnski hrib", homec ali gora, sploh~kraj, kjer še postojne, orli zbirajo. Iz povedanega je razvidno, da je najboljše ako ostanemo pri starem lepem imenu „Postojna" in ne „Posto-jina", ki se mi zdi da nima nobenega pomena. Čemu bi kvarili lepo slovenske imena? Ni li dovolj, da nam jih tujci kvarijo ? „Ne bodite šalobarde Kranjci moji!" — bi rekel Prešern. (Kes takega svojeglavnega kvarenja, ki je še veliko slabeje, kakor Postojina namesto Postojna, ni kraja ne konca — človek že res dandanes ne ve več, kaj in kako bi pisal, da bi bilo prav. Piše vsak po svojem in vsak — ima prav! Vredn.)
DomaČe novice.
it Pogreb prečastitega kanonika Franceta Kramarja) bo jutri 2. t. m. popoludne ob petih, osmina pa bo v Šenklavžu v ponedeljek 7. t. m. ob osmih. Eanjki je popisal svoje življenje sam, ter prav zanimivo naslikal šolske in domače razmere v prejšnjih časih, zlasti pa na drobno popisal zidanje krasne starološke cerkve. Upamo, da nam bode mogoče iz tega zanimivega spisa svojim čitateljem podati obširneje črtice. Za zdaj le omenjamo, da je bil ranjki g. kanonik rojen v Prigorici, fare Do-lenjevaške pri Eibnici 16. novembra leta 1800. 1826 je bil v mašnika posvečen kot semeniški duhoven. L. 1827 prišel je za kaplana v Šentjernej na Dolenjskem, 1. 1831 pa za stolnega kaplana v Ljubljano. L. 1833 je postal fajmo-šter v Loškem potoku, 1. 1843 pa fajmošter in dekan v Postojni, od kjer je 1. 1847 prišel za dekana v Staro Loko. Že v Loškem Potoku in Postojni je kazal posebno vnemo in zanimanje za krasoto hiše božje, ker je prenovil in popravil tamošnjo cerkev in zidal farovž, posebno pa se je ta njegova lastnost razodevala v Stari Loki, kjer je prenovil naprej farovž, potem vse podružnice naposled pa zidal prekrasno farno cerkev, ki je ena naj lepših na Kranjskem. L. 1867 postal je kanonik in semeniški vodja v Ljubljani, ter je bil 1. 1870, ko so se bili ranjki škof Vidmar podali k vesoljnemu cerkvenemu zboru v Eim, tudi generalni vikar. Po smrti ranjkega prošta Kosa bil je do 1. 1877 tudi deželni poslanec za loški, kranjski in tržiški okraj, in deželno-odborniški namestnik. L. 1873 se je odpovedal vodstvu v semenišči, delal je pa še zmerom po svoji moči za blagor škofije in dežele naše. Njemu gre prva zasluga, da se je zidala hiralnica, in da se je osnovalo duhovno podporno društvo, čigar predsednik je bil do svoje smrti. V zgodovini dežele in škofije naše se bo toraj častno omenjalo njegovo ime, oni pa, ki so ga poznali osebno, ga bodo gotovo ohranili v spominu, ker je bil zares jako blag mož. Ifaj v miru počiva!
(Za vJcupnega predsednika) obeh konferenc Vin-cencijeve družbe v Ljubljani bil je 27. junija od opravilnega sveta mesto ranjcega kanonika Gogale izvoljen mil. g. prošt dr. A nt. Jarec. Pri isti seji opravilnega sveta, kteri oskrbuje vse vkupne zadeve obeh Ljubljanskih konferenc ter vodi nMarijanišče" (deško sirotišnico), bili so tudi izvoljeni prečast. g. kanonik Andr. Zamejic, za predsednika konferenci sv. Nikolaja, preč. g. mestni župnik, Jan. Eozman, pa za predsednika konferenci sv. Jakoba.
{Imenik vseh krajev na Kranjskem.) 0. kr. kranjsko deželno poglavarstvo je 31. decembra 1857 izdalo „Abecedni spisek imen vseh seliš, grajšin, gradov in gradičev v Kranjski vojvodini z ozirom na razdelitev dežele leta 1854." Ker se je pa v teku 30 let zdatno spremenilo ne le število hiš in prebivalcev, ampak tudi politična in sodnijska razdelitev, potem daljava od enega kraja do druzega, kakor tudi naprava državnih, okrajnih in občinskih cest in srenjskih potov, bi bila nova izdaja imenika krajev naše dežele zelo potrebna in koristna, ne le za vse državne, deželsko in duhovske urade, ampak tudi za župane, občinske predstojnike, potovalce, kupce itd. Na prepotrebno nujno izdajo novega imenika v smislu onega spiska 1857 leta in na podlagi najnovejših zanesljivih podatkov in daljave v kilometrih opozorujemo visoko c. kr. deželno vlado s prošnjo, da naj bi se novi imenik razun v deželnem zakoniku tudi tiskal v posebnih slovenskih iztisih, kteri bi se gotovo v obilnem številu in naglo poprodali. — Taka izdaja pa, kot je „Imenik krajev vojvodine Kranjske", ki sta ga izdala gg. Ign. pl. Kleinraayer & Fed. Bamberg 1. 1874 na podlagi ljudskega šte-viljenja od 31. decembra 1869 po c. kr. statistični centralni komisiji, je nepopolna in nezadostna. V tem imeniku še vseh krajev ni, ne daljave od kraja ali občine do sodnijskega in političnega okraja, ne načina zveznih cest in potov, toraj no. najdemo v njem najvažnejših stvari, kterih najbolj potrebujemo.
(F tukajšnji podkovski šolC) so se 26. in 27. junija vršile skušnje pred izpraševalno komisijo, kteri jo predsedoval začasni vodja podkovske šole,
dr. vitez Karol Bleivveis-Trsteniški, in ktere člani so bili c. kr. okrajni živinozdravnik gosp. Ferd. Gaspari in učitelj podkovske šole, g. Edvard Šlegel. Kovačev, ki niso obiskali podkovske šole, bilo je devet, sedem Kranjcev in dva štajarska Slovenca. Vsi prestali so skušnjo z povoljnim vspehoni. Učencev podkovske šole bilo je deset, vsi iz Kranjskega, izprašani so bili iz podkovstva in nauka, kako se ogleduje klavna živina in meso, vsi prestali so skušnjo z dobrim vspehom, posebno odlikovala sta se Janez Tomazič iz Vipave in Anton Žorž in Goč, okraja Postonj-skega. Pri skušnji bil je pričujoč g. deželni poslanec Eobič, kod odbornik c. k. kmetijske družbe Kranjske.
{Prehitra vožnja) po Ljubljani dela od dne do dne malim otrokom in odraslim večje preglavice. V nekterih krajih se še brzonog človek komaj ogne po bliskovo letečim konjem. Naj bi posestniki čilih in spočitih konj, kadar se po našem mestu vozijo, pomislili, da tudi pešci svoje življenje ljubijo in tako radi, ko oni, žive. Saj se počasi tudi daleč pride. Posebno po trgih in ulicah, kjer je veliko občinstva, naj vozniki ne pode konj v skok, marveč mirno in počasi vozijo, če se že hočejo s hitro vožnjo ponašati in v dirkah drug druzega prekositi, naj to store zunaj Ljubljane, kjer ni nevarnosti za ljudi. Tam lahko dirjajo konji v skok, kolikor jim ljubo in drago, in se lahko skušajo s hitrostjo najhitrejšega brzovlaka. V mestu pa je prehitra vožnja nepotrebna in zelo nevarna. Komur se kam mudi, naj se pa prej od doma pelje; mi pešci tudi ne letamo po mestu. Ko bi se prepogosti prestopki zaradi prehitre vožnje strogo kaznovali, bi vozniki že jenjali konje po mestu v skok poditi.
{Splošno delavsko podporno društvo m Kranjsko) se snuje v Ljubljani in bo stopilo v zvezo z vsemi drugimi že obstoječimi enakimi društvi po drugih deželah. To podjetje, v kterega bo vstopil lahko vsak delavec brez razločka narodnosti in se bo za male krajcarje lahko za dneve bolezni pre-skrbel in to tudi če so bo iz Ljubljane v kako drugo mesto selil, kjer tako enako društvo obstoji — radostno pozdravljamo, ker bo delavcu odvalilo težek kamen od srca, skrb namreč, kaj bi bilo tedaj, ako zboli.
{Za nemški „8chulvcrein''), ki ima jako slabo nado, da bi ponemčil našo deželo, posebno slabo pa od tedaj, odkar se je prepovedalo neslanetom, ki jim šolske zadeve nič mari niso, v taiste vtikati se — napravi na korist svojega zaloga v sredo zvečer v tukajšnji kazini veselico, pri kteri bodo tudi vojaški godci godli. Ko bi pač enkrat celemu „Sehulvereinu" domov zagodli!
{Razpisana) je služba c. kr. višje sodnije sovet-nika pri deželni sodniji Ljubljanski. Prošnje na pred-sedništvo c. kr. deželne sodnije Ljubljanske do 15. julija 1884.
{Trgovinska in obrtna zbornica.) (Konec.)
4. Druge rešitve:
a)	Poročilo z dne 31. decembra 1883 tukajš-nemu c. kr. vojaškemu oskrbovalnemu založišču o množini goved, zalogi moke itd. v Ljubljani in v okolici.
b)	C. kr. dež. vladi, c. kr. okr. glavarstvu in mestnemu magistratu izročilo se je več slovenskih izstisov osnovalnih pravil za obrtne zadruge zadružne bolniške blagajne, zadružne razsodiške odbore in za pomočniške zbore, kterih prevod je oskrbela zbornica.
c)	Vloga na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južno-železniške družbe na Dunaji zaradi premene voznega reda med Mariborom-Franzensfeste in nazaj, oziroma brzovlakov št. 401 in 402. V rešitvi te vloge je omenjeno glavno ravnateljstvo odgovorilo, da mu letos ne bode možno, odpraviti nedostatne zveze koroških brzovlakov z jadrnimi vlaki glavne črte na južni progi.
d)	Poročilo na c. kr. finančno ministerstvo zaradi premene propisa za blagajniško rokovanje, za-devajočega sprejemanje poškodovanega, obrezanega, prevrtanega in zelo obrabljenega denarja, oziroma zaradi izdave naredbe, po kteri bi se smele poškodovane, obrezane, pi-evrtane in zelo obrabljene dese-tice in dvajsetice jemati za popolno vrednost, ali pa jeden novčič pod popolno vrednost, t. j. za 9 in oziroma 19 novčičev.
e)	Vabilo lastnikom tovarn za ralinovanje železa, naj vpošljejo statistične podatke, da bode priredilo in izdavalo novo narodno knjigo o rudarstvu za 1. 1885 c. kr. poljedelsko ministerstvo.
f)	Poročilo na e. kr. trgovinsko ministerstvo zaradi premene poštne zveze med Lescarai-Bledom
in Bohinjsko Bistrico, ter one med Kranjem in Tr-žičem. V rešitvi to slednje vloge se je dovolilo, da se od 1. maja t. 1. selskovozna pošta med Tržičem in Kranjem, z dvema konjema z navadnimi vozovi odpravlja dvakrat na dan.
g)	Poročilo na c. kr. poljedelsko ministerstvo zaradi vprašanja, bi se li še nadaljeval statistični letopis C. kr. poljedelskega ministerstva in zaradi izražbe drugih željii glede poizvedeb in izkazanj. O tej zadevi se je izrazila zbornica, da bi bilo zelo želeti, da se nadaljnje omenjeni letopis, kajti iijega zelo vrednostna vsebina se je že v mnogih slučajih hasnovito uporabila; to nadaljne izdavanje letopisa pa bi bilo tudi zelo koristno zaradi tega, ker se podatki, kteri se v njem nahajajo, morejo v potrebi dobiti še le z obširnim dopisovanjem na vse strani.
Drugih želji in predlogov glede letopisa zbornica ni izrazila, češ, da ji to, kar je v statističnih letopisih, popolnoma zadostuje, kajti ona ni imela še prilike, da bi bila morala drugodi si iskati statističnih podatkov, marveč našla jih je vselej v statističnih letopisih, saj ti podajejo popolno podobo kmetijskih pridelkov.
h)	Vpisale so se v register znamke gospodov: Julija pl. Trnk6ezy-ja, lekarja v Ljubljani (3); gosp. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani (1); Oroslava Dolenca, Toščeničarja in trgovca z medom v Ljubljani (1).
Razne reci.
—	Kolera. Poročila iz Francoskega, da je kolera v Toulonu res prava azijaška kolera, toraj kužnega značaja, množe se od dne do dne. Vsak telegram, ki ga brzojav prinese, govori določneje, daje vendar-le res, česar se cela Evropa boji, nakar se se strahom ozira. Da se je v Toulonu začela, zadene vsa krivda edino le malomarno francosko gosposko, ki se ni kar nič brigala ne za primerno snago po mestu, ne za potrebni pregled iz Azije dohajajočih ladij, ker je vendar-le celemu svetu znano, da je ravno v deželi, kjer so Francozi čez dolgo časa zma-gonosno zastavo zasadili, da je v Tonkinu kolera doma in se redno vsako leto oglasi. Ko bi bila francoska gosposka takoj od začetka trdo stopila na noge in storila, kar je bila njena dolžnost storiti, namreč tiste iz Azije došle ladije pognati nazaj na morje, obleko sežgati, ljudi pa prekaditi in jih na posebnem za to odločenem kraji imeti toliko časa, da bi se bilo pokazalo, ali je kdo okužen ali ne, bi se danes ne bilo treba celi Evropi tresti pred grozovitno sovražnico človeškega rodu. Franeozj. sa"pa povsod in pri vsaki reči bol^ijia-4anEo"stran in tako se tudi tukaj ni ži^ji^la prej brigala ne za snago, ne za zdravst^i&HO policijo, kakor še le tedaj, ko je grozen gost že po Toulonu z neizprosljivo roko moriti začel. Na veliko srečo so pa druge velesile bolj oprezne na grozovitega sovražnika, in so že sedaj prepovedale direktno pot blagu iz južno-francoskih pokrajin v vse evropske luke. Na ta način se jo storilo, kar človeška previdnost storiti zamore, od božje previdnosti pa je odvisno, ali nas bo strašna šiba božja zadela ali ne.
—	Vinska trta ima trtno uš, ki jo žuga popolnoma vničiti, kavino drevo pa drug tudi skrit sovražnik napada. Iz Jave dohajajo jako pomenljive novice, da se je ondi po celem otoku jelo listje po kavinih drevesih sušiti. Drevje samo, pa da je tako polno, da je zrno pri zrnu. Zrnje lepo zeleno, kar na enkrat otemni, črno postane in odpade. Kakor je na Javi letos lepo kazalo, vendar ne bo kar nobenega pridelka, ker bo prej vse zrnje odpadlo, preden bo zrelo; listja pa že sedaj ni nič po drevji. Škoda bo velika, kajti kava iz Jave prišteva se k boljšim vrstam in bo slaba letina svestno občutljivo vplivala na ceno.
Telegrami.
Rim, 30. junija. Umrl je delavec za kolero, ki je peš prišel domov iz Toulona.
Pariz, 1. julija. V Marseille umrle so 30. junija od 9 zjutraj pa do danes 9. ure zjutraj tri osobe za kolero; v Toulonu pa od 11. ure dopoludne do 7. ure zvečer ena osoba.
Pariz, 1. julija. Zdravnik Fauvel in J3roua-del sta pripoznala, da je kolera v Toulonu azijaška, odkar seje prikazala tudi v Marseille.
Algir, 1. julija. Bil je vojaški nabor in pretep, kjer so posebno po judih mahali. Po več židovskih hišah so plenili. Red se je takoj napravil, kakor hitro so razsajalce zaprli.
Umrli
28. junija. Marija 'Ijjpmeaš, gostija, 88 let, in Liza Ma;?-yoroB8ij, gostija, 83 let, v Kravji dolini št. 11, obe vuled oslab-Ijenja mooi.
29. junija. Janez Knaute, tovarnilki paznik, 51 let. Dunajska oesta št. 27, vsled otrpiijenja plju6 za kapov.
junija. Adalbert Adolf Juvan, SrkostavSev sin, 3 incs., Kladozne ulico št. 18, driska,
V bolnišnici:
27.	julija. Ana Kastelic gostija, 55 let, srčna napaka. — Antonija Kksler, delavka, 38 let, Oystovarium. — Jakob Kav5i6, gostač, 53 let, jetika.
28.	junija. Jožef Knaus, učiteljski pripravnik, 21 let, jetika.
29.	junija. Gašper Prošek, gostaS, 86 let, Marasmus.
Tujci.
30. junija.
Pri Maliči: Aleksander Rohn, c. k. glavni konsul, z Dunaja. — Edvard Tlieimer, trgovec, z Dunaja. — Julij Wolf, C. k. uradnik, iz Jurkbrueka. — Rozalija Wiist, zasebnioa, iz Aussee. — Ana AVellmann, zasebniea, iz Trsta. — Anton Že-pie, zasebnik, iz Trsta. — Jakob Gentilomo, lesni kupec, iz Trsta. — Josip Testin, kup5. usnja, iz Ko(5ovja.
Pri Slonu: Oton Kristen, trgovec, s soprogo, iz Reichcn-bacilia. — Franc Schiffrer, c. k. morn. profesor, s soprogo, iz iz Pulja. — Leopold Ahaci«, fabrikant, i,z Tržiča. — Anton Nadrah, župnik, iz Miramara. — J. Vidergar, duhovnik, iz Podkiaja.
t
Vsem sorodovinceni, prijateljem in znancem v svojem in svojih sorodovincev imenu dostojno naznanjam, da so naš preljubi stric, prečastiti gospod
Frančišek Ksav. Kramar,
kanonik stolne ccrkve Ljubljanske, knezoSko-fljski kouzlstorijalui svetovalec, zlatomaSnik, predsednik diihovnega podpornega društva, bivSl semeniški vodja pa generalni vikar in deželni
poslanec itd. itd.,	,
danes popoludne ob eni v 84. letu svoje starosti previden s sv. zakramenti po dolgi in hudi bolezni mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb bo v sredo popoludne ob petih od hiše št. 14 pred škofijo, od kjer se bode truplo najprej neslo v šenklavško cerkev, potem pa na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše za njih se bodo darovale jutri in po-jutranjem, slovesna sv. maša z biljami pa bo v ponedeljek 7. julija ob 8. uri v šenklavški stolni cerkvi.
Preblagega ranjkega gospoda priporočam v molitev in blag spomin vsem duhovnim tovarišem, znancem in prijateljem.
V Ljubljani, 30. Junija 1884.
Kari Klun,
haron Bauberjeo heneficijat, državni in deželni poslanec.
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 59 gl., Eio 52, St. Domingo 60, Portorico86, biserna 98, Cejlon 74—120, Java 63, Mokka 97—110.
Sladkor po 22—30 gld.
Dišave: poper 90 gl., žbice 63—100.
Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 10, iz Smirne 18, rozine 11, pomoranče 7.50, limone 4 za vsak zaboj, rožiči 4, mandeljni 84.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 43, angleško 33.50, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi Lžuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 25 gl.
Volna: bosanska 105 gl, albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 72, indiški 46. Jezice po 11—24 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 60, ogerska 65, špeh 57.
Žito: pšenica ruska 9.25—-10.—, laška 10.25, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7.50, fižol 11—12, grah 13—15, riž laški 18.75, indiški 12.— goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
]>nuaj!»ka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 1. julija.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 25 kr
Sreberna „„.,„. . . .	81	„	45	„
4^6 avstr. zlata renta, davka prosta . .	102	„	15	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	65	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	850	„	—	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	298	„	50	„
London.......121	„	70	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	76	„
Francoski napoleond......9	„	67'/, „
Nemške marke......59	„	50	„
Od 30. junija.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	65	„
„ 4% • • . .	91	„	05	„
„ papirna renta o% . . .	87	„	85	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	108	„	—	„
„ Landerbanke.....100	„	80
„ avst.-oger. LIoyda v Trstu . .	548	„	—	„
„ državne železnice ....	817	„	75	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	216	„	75	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	—	„	—	„
4% ........ 1860 . 500 „	135	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	168	„	—	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	167	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	173	„	75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	107	„	40	„
„ ,, Ferdinandove sev. ., . .	105	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50	„
Združena služba
cerkovnika in orgljarja
v Mižici na Koroškem (Miss in Karnten) se zamore takoj nastopiti.
Prosilec bodi oženjen in žena naj ima prijeten sopraa-glas. Pa tudi neoženjen dobi službo, če ima pri sebi sestro s takim glasom. Enako se zahteva od prosilca spretno igranje in prijetni pevski glas.
Dohodki znašajo 300 do 400 gld. letne plače s prostim stanovanjem in malim vrtom.
Cerkv. predstojništvo v Mižici,
30. junija 1884.
Izvriitiil med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.), škatlja 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
(3) Oroslavii Dolencu,
svečarji v Ljubljani.
Vožnji red c. kr. priv. južne železnice.
2E □DP-ULSB.aJsb
Postaje	Jadrni Tlak	Brzorlak	PoStnl vlak	MeSaiii vlak	Osobnl Tlak
Dunaj.....Odhod	7-— zvečer	7 — zjutraj	9 20	zvečer	1-30 popold. —	—
Murzzusehlag ... „	10-29 „	10 27 „	2. 5	po noči	5 30 „	5 o5 zjutraj	—
Gradec..... „	12 28 po noči	1-— popold.	610	zjutraj	9 30 zvečer	10 50 dopold.	—
Maribor .... „	149 „	2 27 „	8 20	„	11-41 po noči 2 32 popold.	—
Celje...... „	315 „	3 55 „	10-30	dopold.	150 „	6-— „	6-— zjutraj
Laški Ti-g...... -	4-11 „	10-46	„	2- 9 „	6-23 „	6 22 „
Rimske Toplice . . „ -	4 22 „	10 68	„	2-22 „	6 40 zvečer	6-37 „
Zidani Most..........3 51 zjutraj	4 45 „	1140	„	2 50 „	711 „	6-58 „
Ljubljana .... „	5-12 „	614 zvečer	1-30	popold.	5 45 zjutraj	10-20 „	9 21 zj. Prih.
Postojna.......6-30 „	7-5C „	3 37	„	7 54 „	1.58 po noči	-
Nabrežina.......8-16 „	9-39 „	5-54	„	1014 dopold.	5 40 zjutraj	—
Trst......Prihod	8 42 ,	10. 5 „	6 30	zvečer	10-50 „	6-30 „	—
■ X Tn«-««« a«	■■ ■■ -».i-
Postaje	Jadrni Tlak BrzoTlak	Pofitnl Tlak	MeSaul vlak	Osobiil Tlak
Trst .....Odhod	8-30 zvečer	7-— zjutraj	10-—	dopold.	6 30 zvečer	7 45 zvečer	—
Nabrežina ....	„	919 „	7-33 „	1051	„	717 „	9-28 „	-
Postojna.......10-51 „	9-31 dopold.	1-21	popold.	0-51 „	144 po noči	—
Ljubljana ....	„	12- 7 po noei	11- 2 „	3 7	„	12 20 po noči	5-25 zjutraj	5-45 popold.
Zidani Most ...	„	124 „	12-50 popold.	4-59	„	2 22 „	8-15 „	8-12 zvečer
Rimske Toplice . .	„	- 1' 2 „	511	„	2 35 „	8-33 „	8 29 „
Laški Trg . . . .	„	- 113 „	5 22	„	2-47 „	8-50 „	8-44
Celje ..............1-59 po noči 1-30 „	5 42	„	3-8 „	919 dopo d.	O Szv.Prih.
Maribor..........„	3 29 „ 2-57 „	7-58	zvečer	5 55 zjutraj	12-55 popold.	—
Gradec..........„	455 zjutraj 429 „	1025 „	8-20 „	4-40 ,	-
Miirzzusohlag . . .	„	6.57 „ 7-— zvečer	147 po noči	11-46 dopold.	10-—zv. Prih.	—
Dunaj.....Prihod 10-— „	10-— „	6 — zjutraj 4- 3 popold. —	—