Boj proti fašizma; je boj ▼sakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
» CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ----------------------- $3.00
Za pol leta......................— 1.75
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ol'awa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Let. 3 št. 135.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, Sreda 31 oktobra, 1945.	Price 5c.		Vol. 3 No. 135.
Nad 42 tisoč ljudstva na zborovanju v Kragujevcu
Kragujevac — Nad 42 tisoč ljudstva se je udeležilo zborovanja, na katerem je govoril maršal Tito. Med drugim je dejal naslednje:
"Raznašalci neresnice kateri na zvit način skušajo blokirati realizacijo naših viljev, za katere so najboljši sinovi Jugoslavije položili svoja življenja, ne bojo uspeli zaustaviti ostvaritev nove Jugoslavije.
Opozicija — ali bolj pravilno rečeno, raznašalci neresnice, govore o nekaterih napakah ki so bile narejene in skušajo podati vtis, da so to fudamentalne napake.
Naše ljudske avtoritete, resnično ljudska oblast, mi priznavamo, da nima zadostnih izkušenj. Ako je kjerkoli na položaju neodgo-varjajča oseba, katera ovira in podaja neresnico o ljudski oblasti, je potrebno tako osebo odstraniti Narod ima pravico na svojo oblast. Nihče ni imenovam z odlokom. Vsi kateri so izvoljeni in se na-
hajajo na oblasti, narod ima pravico odstraniti vsakega kateri se pokaže nevreden na svojem položaju.
Kar je poglavitno za nas je to, da je naša domovina osvobojena in da polagamo fudamentalne pogoje za novo federativno • Jugoslavijo, za bratsko edinstvo naših narodov, da smo iz niča organizirali našo slavni} armado pripravno braniti čast in naše meje. To je, kar je poglavitno in kar si je treba zapomniti, nikakor pa manjši nedostatki iz katerih skušajo raznašalci neresnice kupičiti politični kapital.
Nam je nemogoče obnem ustreči vsem problemom. Mi stopnjema zboljšujemo vse te probleme in jih upamo popolnoma izboljšati v dobi dveh ali treh letih. Garancija zato je ta, da naši narodi žele živeti skupaj v novi demokratični federativni Jugoslaviji. Ta garancija pa pravi, da je mogoča premagati tudi vse nastale proble-
Truman govoril o zunanjem stališču Združenih Držav
Dobro došel podpolkovnik Randič so glasovi od vsepovsod
OBLJUBIL JE UPOŠTEVATI SAMOODLOČBO IN SUVERENOST NARODOV
NAVODILA ZA POŠILJANJE DENARJA V JUGOSLAVIJO
Urad za denarno izmenjavo v Ottawi, je odobril, da vsak jugoslovanski izseljenec v Kanadi more poslati preko jugoslovanskega konzulata svojim sorodnikom v Jugoslaviji vsoto 110 kanadskih odnosno 100 ameriških dolarjev vsaki mesec. Sprejeto denarno vsoto jugoslovanski konzulat nalaga v Royal Bank od Canada na račun Ministerstva za finance Jugoslavije. Protivrednost poslane denarne vsote tem potom se izplačuje v Dinarjih Demokratske Federativne Jugoslavije po pošiljatelju označenim osebam po uradni denarni valuti, za en ameriški dolar 50 in za en kanadski dolar 45 dinarjev.
V slučaju da kdo želi poslati večjo vsoto, Urad za kontrolo zunanje valute (Foreign Exchange Control Board, Ottawa), bo na predlog Generalnega konzulata odobril tako vsoto brez kakšnih ovir.
Kakor je bilo prej objavljeno za . pošiljanje denarnih vsot je potreben zašasni urad dokler se ne vzpostavi normalno pošiljanje denarja kakor pred vojno.
In da bi tudi način kolikor mogoče bolj reden in točen, se naproša vse one zainteresirane posameznike, kateri žele poslati denar svojim sorodnikov v stari kraj, da pri pošiljkah navedejo točno: I-in priimek, hš. vas, zadnjo pošto
in okraj, komu pošiljajo denar. Zatem naj vsak pošiljatelj navede enako svoje ime in priimek točno, kakor se je pisal prej v stari domovini in ne z kraticami ali pa tujem jeziku, kajti zgodi se, da ravno radi tega nastanejo težko-če radi katerih je ta konzulat prisiljen ponovno zahtevati točne podatke, čekovne nakaznice v tem primeru je nasloviti: "Jugoslav Conzulate General", 1440 St. Ca-trarines St. West Montreal 25, Que.
Za pošiljanje denarja tem potom se ne uračunavajo nobeni stroški. Generalni Konzul bo poslal vsakemu pošiljatelju potrdilo od ministerstva za financije, kakor hitro ga dobi od istega.
Generalni Konzulat
Demokratske Federativne Jugoslavije
New York, 29 okt. — Minule sobote predsednik Truman je održal značilen govor ob priliki proslave dneva ameriške mornarice. V svojem govoru je pojasnil zunanje staljšče Združenih držav napram mednarodni sigurnosti miru s tem, da bodo Združene države dovolj močno oborožene posebno na morju.
Predsednik Truman izraža mnenje, da je mogoče ohraniti mir v
svetu edino ako bojo svobodoljubni narodi, veliki in manjši se držali svojih obveznosti katere so prevzeli ne sebe kot člani Zedi-njenih narodov. Teškoče za sodelovanje in medsebojni sporazum, so številne. Svet je nemogoče kar čez noč izpopolniti, je dejal predsednik Truman. Naše zahteve vsekakor so, da ne bomo dopustili o-virati progres napram mednarodnemu sodelovanju. Vse razlike ka-
PISMO MINISTERSTVA ZA SOCIALNO POLITIKO
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je prejel pismo od dr. D. Kr-žišnik-a, minister za socialno politiko Zvezne vlade damokratske federativne Jugoslavije, v katerem se zahvaljuje Svetu in našim izseljencem v Kanadi za pomoč, katero so do danes poslali. Pismo ministra Kržišnika se glasi:
"Z največjo porornostjo zasledujem prizadevanju zavestnih izseljencev v Kanadi, kateri dajejo tako divni dokaz požrtvovalnosti in. da v resnici morejo ...služiti kot primer vsem ^ostalim večjim in bogateljšim našim izseljeniš-kim kolonijam v Ameriki.
Če tudi maloštevilni kanadski Jugoslovani so dali veliko pomoč naši opustošeni zemlji za katero jim je zelo hvaležno golo in boso prebivalstvo, nemočni otroci v Dalmaciji, Liki, Bosni in Sloveniji, katere so darila naših delavcev zbrana od dalekega Quebeca do Vancouverja, obleka in nahrani-la.
In danes ste nas ponovno presenetili z novo plemenito naklonjenostjo, ker nameravate urediti eno otročjo bolnišnico v katero bi se namestilo 200 nepreskrbljenih otrok. Naj vam izrečem veliko in iskreno hvalo!
To bolnišnico bi se postavilo v Liki, kot enem najbolj potrebnih in najbolj zasluženih krajev v na-
ši domovini. Z bolnišnico bo upravljalo društvo Rdečega Križa Jugoslavije in nosila bo ime darovalcev: "Sveta Kanadskih Južnih Slovanov".	'
Mesto v katerem se postavi bolnico določi društvo Rdečega Križa federalne Hrvatske, in mi z naj. večjo hvaležnostjo sprejemamo Vašo ponudo, da financirate poleg notranje ureditve ter orodja tudi izgraditev otročje bolnišnice, katera bo služila kot najlepši spomenik nadaljnim pokolenjim plemenite požrtvovalnosti in brat-ke vezanosti naših rodoljubnih izseljencev v odaljeni Kanadi z svojem starem krajem.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Minister za socialno politiko Dr. Kržišnik
PRELOŽITEV SEJE
Tem potom se naznanja članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev, da je redna seja vsled narodne manifestacije dne 4 novembra, predložena prihodnjo nedeljo dne 11 novembra.
Naproša se članstvo da zgornje naznanilo upošteva in se udeleži redne seje v nedeljo dne 11 novembra ob 2 uri popoldne v organizacijskih prostorih.
Tajnik
tere obstojajo v posameznih državah, ki so skupno vodile enotno borbo proti sovražniku in zmagale, ne smejo v bodoče ovirati tako sodelovanje kakor tudi zgraditev trajnega miru v svetu.
V kolikor se Združenih držav tiče, pravi predsednik Truman, bodejo izpolnile svoje obveze, katere so prevzele na sebe kot članice Zedinjenih narodov.
Predsednik Truman je v 12 točkah podal stališče politike Združenih držav v zunanjih zadevah. Naglasil je, da Združene države nimajo teritorijalnih zahtev, kakor tudi agresivnih načrtov proti katere koli države, velike ali manjše. Zagotovil je vero glede povrnitve pravic narodom do saood-ločbe, katere so jim bile s silo odvzete, kakor tudi, da Združene države ne bodo odobravale teritori-jalno izpremembo v kakršnem koli delu sveta, ako bi ta bila proti volji naroda.
Naglasil pa je tudi, da Združene države ne bodo priznavale režima, kateri bi bil s silo postavljen na oblast. Truman pravi, da so vsi narodi upravičeni svobodno odločati o svoji nadaljni usodi, kakor tudi da morajo imeti svoboden izhod na morja ter potom reka, katere tečejo preko posameznih držav. Vse države v za-padni Hemesferi morajo delati brez kakšnih vmešavanj od zunaj skupno kakor dobre sosede pri reševanju medsebojnih problemov. Zagotoviti moramo tudi nadalje svobodo govora, vesti in veroizpovedi med svobodoljubnimi narodi v svetu.
Medtem predsednik Truman je povdaril, da morajo Združene države razumevati probleme drugih narodov, kakor morajo ti razumevati probleme Združenih držav. Ker edino na ta način je mogoča doseči mednarodno sigurnost, so delovanje in izgraditev miru v svetu.
Toronto — Kakor je že poroča-no, podpolkovnik Ivan Randič, jugoslovanski delegat na Mednarodno konferencco FAO, katera se točasno vrši v mestu Quebecu, v nekaj dneh obišče naše naselbine kot Montreal, Toronto, Hamilton, Welland in Windsor.
Po teh naselbinah že sedaj vlada veliko zanimanje med našimi
POTPOLKOVNIK IVAN RANDIČ
izseljenci in so priprave v teku, za čim bolj slavnejšo narodno manifestacijo ob priliki obiska prvega predstavnika nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
V Torontu n.pr. skupni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in odbor Kanadskih Macedon-cev za relifno pomoč, pri katerima so priključene številne slovenske, hrvatske, srbske in macedon-ske organizacije in društva, priredita tako manifestacijo v nedeljo dne 4 novembra v Victory Theatru, na kateri nastopi kot glavni govornik podpolkovnik Ivan Randič. Dočim v ponedeljek dne 5 novembra, glavni izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov priredi večefjo v počast podpolkovniku Randiču, v King
Senator Hugessen okrcal podžigalce nezaupnosti napram ZSSR
Kaisekove provokacije v Kitajski
Chungking, 30 okt. — Severne provincije Kitajske, so po zatrdilu poročil postale zope^t pozoriš-če krvavih konfliktov v nenapovedani državljanski vojni. Krvave bitke so v teku izmed čet centralne nacionalistične vlade in Komunistične vojske, katera je osvobodila iz japonskih krempljev omenjene provincije.
"Nova Kitajska", glasilo Komunistične Partije prinaša obširno poročilo o krvavih bitkah v nenapovedani državljanski vojni, katero je izzvala profašistična mili-tarna klika Chang Kaišeka. Čete centralne nacionalistične vlade, so osvojile osem mest iz rok Komunistične vojske ob severnem obrežju reke Yellow, medtem ko je komunistična vojska pretrgala železniško progo na.več sto metrov, katera je življenska nit v zvezi z Chungkingom. Glavna name-'| ra centralne nacionalistične vlade je, popolnoma razorožiti komunistično vojsko v severnih provinci-jah in na ta način naprtiti narodu jaren diktatorske in profašis-tične klike. Vse to se dogaja, pravi "Nova Kitajska" v dnevih ko so v teku pregovori izmed centralne nacionalistične vlade v Chungkingu in Komunistične vlade v Yenanu, da se doseže sporazum.
To poročilo obenem trdi, da ameriška mornarica pomaga nacionalističnim četam.
NAMERE SOVJETSKE UNIJE
V	CENTRALNI EVROPI SO SIGURNOST IN NE AGRESIJA — PRAVI HUGESSEN
Ottawa — Senator A. K. Hugessen (Lib. Quebec) je minuli torek v debati o vlogi Kanade, Vel. Britanijo in Združenimi državami z ene strani in drugi strani med Sovjetsko Unijo, okrcal podžigalce nazaupnosti napram Sovjetski Uniji, primerjajoč jih kot kratkovidneže človeških spominov.
V	grobih potezah je analiziral v teh naslednjih točkah predmet debate rekoč:
1	— Vznemirjenje vsled motiva Sovjetske Unije v centralni Evropi, ne izraža drugega kot primer kratkovidnosti človeškega spomina.
2	— Končna stvarnost pa je, da ako bi ne bile tam ruske čete, bi bile za gotovo nemške.
3	— Rusija ima prav močne razloge radi sumne napram za-padnim demokracijam.
Odgovarjajoč na vznemirjenje posameznih krogov vsled motiva Sovjetske Unije v centralni Evropi, Senator Hugessen pravi, da ne izražajo prav nobenega znaka agresije, ampak na splošno hotenje sigurnosti in izboljšenje razmer njenih narodov. Ako bi bila Kanada na istem geografičnem položeju kakor je Rusija in v teku zadnjih 25 let tako brutalno napadena s zapada kakor je bila Rusija, bi morala podvzeti enako energične korake za samosvojo obrambo. Vsekakor pa so ruski motivi z ozirom na to v nasprostju z priporočili Amerike, katera hoče zavzeti vse morske baze na Atlantiku in Pacifiku za svojo obrambo primerjajoč Vel. Britanijo, katera hoče imeti oblast nad Gibraltarjem, Malto in Sueškim kanalom.
Ali morejo zapadne demokracije delati roka v roki z Rusijo, da postane Mednarodni čater v resnici efektiven? To vprašanje se postavlja na dnevni red kaj pogo-stoma in zlasti po neuspesu konference Sveta zunanjih ministrov v Londonu, poglavitno, češ, da je
Molotovo stališče v pogledu tega vprašanja zelo drugačno od stališča drugih zunanjih svetovnih velesil.
Jaz nikakor ne obžalujem postaviti to vprašanje na dnevni red, ker v glavnem od njegovega pravilnega odgovora je odvisen uspeh Mednarodnega čarter-ja n a bodočnost Zedinjenih narodov. Vsled tega priporočam, da prevdarno diskusiramo to vprašanje brez kake namere obtožiti kogarkoli, ker edino na ta način in v tetm duhu je mogoče raz-bistriti pojmovanja in odvrniti su-mno.
Kadar govorimo o tem vprašanju, se moramo najprej sprijazniti z dejstvom, da je ruski sistem popolnoma različen od našega in da dela z drugačnimi metodami. V "Rusiji ni demokracija v bistvu takega pomena po sami besedi demokracije, kakor je tukaj na splošno znana. In to je po mojem mnenju odgovor glede napačne pojasnitve v marsikaterem oziru v posameznem časopisju itd. Še več. Molotova se omenja, češ da ni pooblaščen izraziti svojega mnenje in delati po svoji prepričanosti, tembolj da je le uslužbenec Kremlina in kar ta določi, ostane kot pribito.
Vredno je obenem pripomniti, da posamezni kritiki kaj radi ob-
delujejo obliko ruske vlade in jo nazivajo kot autokracijo. Taka kritika v nobenem pogledu neod-govarja kritiki o obliku vlade. Končno, da vsled te razlike često-krat nastane nesporazum za skupno in enotno sodelovanje. Toda vemo, da se je bivši carski sistem v marsičem razlikoval od našega sistema, kar pa ni oviralo carsko vlado, da doseže za ono dobo tri-partitno Atanto z Francijo in Vel. Britanijo.
Razlika med tedanjo in današ-njp Rusijo je v njenih fudamen-talnih pogojih njenega ljudstva. Ljudstvo je doseglo ogromne cilje z izrednim uspehom, kakor zvišanjem življenskega standarta v splošnem in posebno v izobrazi zadnjih 25 let. Kot nepobiten primer nam služi junaška in zmago-nosna Rusija v letu 1945, napram popolnemu razsulu bivše carske Rusije v letu 1917, kljub temu, da se je v prvem in drugem primeru borila proti istemu sovražniku.
NJENO JUNAŠTVO BO ŽIVEIO ZA DOLGO DOBO
Tukaj ni potrebno da bi jaz poveličeval častno vlogo in odločnost ruske armade od leta 1942 do 1945. To je pribito dejstvo njenega heroizma katero bo živelo tako dolgo kakor se bo pisalo zgodovino. Ko nekateri ljudje kritizirajo
rusko akcijo v centralni Evropi in izražajo vznemirjenje, jaz mislim, da ne izražajo prav nič drugega kakor kratkovidnost človeških spominov. Jaz bi vprašal take osebe prav enostavno vprašanje: "Kaj prav zaprav priporočajo za izbiro, ali ruski vpliv v centralni Evropi ali pa zveri iz Belsena in njihove postave?" Tretje poti ni. Ako bi ne bilo ruskih armad danes tam, bi zagotovo vladalo Hitlerjevo nasilstvo, katero bi z njegovimi pomagači dominiralo Evropo prav ob tem času.
Ljudje, kateri, pravijo da ne zaupajo Rusiji, ali nima razloga n. pr. Rusija nezaupati nam ? ... da ima in prav zgodovinski razlog.
SPOMNIMO SE POGODBE V MUNICH-U
• Imam v mislih — in obžalujem da moram spomniti sovražno dobo v kateri je cvetel apizment, to je nekako sedem let temu ravno ob tem česu, ko sta Chmeberlain in Deladier v sporazumu z Hitlerjem in Musolinijem izključila Rusijo iz konference v Munich-u. Enako pa imam v mislih zelo odločnega čhampiona kolektivne sigurnosti L it v i n o v a kateri je odločno na vsaki konferenci v Ženevi zastopal kolektivno sigurnost. In naposled izjavo člana britskega kabineta, ko je dejal,
VELIKA NARODNA MANIFESTACIJA SE VRŠI V NEDELJO DNE 4 NOVEMBRA V VICTORY THEATRU V TORONTU, OB PRILIKI OBISKA PODPOLKOVNIKA
IVANA RANDIČA ZAČETEK OB 2 URI POPOLDAN
da ako začne nova vojna, Nemčija in Rusija se bosta borile do popolne izčrpanosti, medtem ko bodo zapadne demokracije na enostaven način vkorakle in pobrale razbite kose. Spomnimo se vsega tega in še več drugih takih stvari, ter vprašajmo samih sebe, če edino mi imamo pravico, da dvignemo tako visoko moralni glas z sumom zoper motive drugih.
Zavedajmo se vsi, da so fuda-mentalni pogoji - Zedinjenih narodov eno in isti. Poglavitni cilj je mogoče označiti le v dveh besedah: "Mir in sigurnost". T oje j mir in sigurnost je prav tako potrebna za Rusijo, kakor za vsako drugo zaveznico, če ne še več. Kako more kdorkoli treznomisleč pomisliti, da nacija katera je trpela tako ogromne izgube, življenske materijalne, večje kakor vse druge zaveznice skupno, kakor jih je trpela Rusija. Ali more biti v njeni zamisli neka agresija?
V kolikor se tiče komuniziranja centralne Evrope, niman dovolj močnih podatkov da bi mogel kaj takega trditi. To zamisel polagajo posamezni ljudje, češ da je Sovjetska Unija aneksirala del Poljske in da ji je namera organizirati komunistični obroč prijateljsko naklonjenih držav ob zapad-nih mejah. Toda v kolikor morem reči glede teh vprašanj je to, da koraki ki jih je Rusija podvzela ne kažejo nobenega znaka agresivnosti, tembolj ravno nasprotno. KORAKI V CILJU SIGURNOSTI
Vsi znaki kažejo, da je na splošno njena želja sigurnost in pa izboljšanje razmer njenih narodov. Rusija je bila v zadnjih 25 letih dvakrat brutalno napadena z strani zapadnih agresorjev. Postavimo sedaj samih sebe na njeno mesto.
Vzemimo za primer, da so naše zapadne meje precej dolge in zahtevajo velik napor za obrambo, preko katerih bi bili agresivno napadeni v zadnjih 25 letih, ter naš narod številno uničen in naša ekonomija za daljšo dobo zelo prizade-(Nadaljevanje na 4 st.)
Edward Hotelu, v Torontu, na katero bodo pozvane ugledne osebe in drugi predstavniki raznih ustanov.
Da bi se naši čitatelji čim bolj spoznali z podpolkovnikom Randi-čem, prinašamo njegovo sliko in tudi kratek življenski opis.
Ivan Randič je rojen 12 marca 1911 leta v vasi Draga, pri Suša-ku. Potem ko je dovršil višje šole, je položil tehnični fakultet na Univerzi v Belgradu. Pozneje je bil .nameščen pri ladjedelniški družbi v Suëaku, Splitu in Nantes v Franciji.
Podpolkovnik Randič je eden voditeljev Narodno-osvobodilne borbe in je v letu 1944 pomagal organizirati vojaški štab za vojsko in mornarico v Dalmaciji. Bil je član Izvršnega odbora Antifa-šističnega Sveta Narodnega Osvo-bojenja v Dalmaciji, ter je obenem član Narodne Fronte v Belgradu.
V Narodno-osvobodilni vojski je imel vojaški čin podpolkovnika. Začetkom leta 1945 je imenovan kot šef oddelka za industrijo in trgovino v Dalmaciji. V aprilu mesecu tega leta je prišel v Združene države kot tajnik jugoslovanske "Lend-lease" delegacije, a se je že v juniju mesecu povrnil v Belgrad, kjer je bil nameščen kot svetovalec pri ministerstvu za trgovino. Dočim je pa v septembru tg. 1., imenovan kot pomočnik atašeja za trgovino pri jugoslovanski ambasadi v Washingtonu.
Podpolkovnik Randič, kateri je sodeloval v Narodno-osvobodilni borbi zoper fašistične okupatorje in njihove hlapce, bo imel veliko novega za povedati ob priliki svojega obiska v zgoraj omenjene naselbine. V Hamilton pride v torek dne 6 novembra, kjer se bo istega dne zvečer vršila narodna manifestacija. V sredo dne 7 in četrtek dne 8 novembra ...obišče Weiland in Windsor.
Kalinin opozarja pred nevarnostjo
Moskva — Predsednik Sovjetske Unije, Mikhail Kalinin, opozarja pred nevarnostjo katera preti Sovjetski Uniji kljub zmagi nad poglavitnim sovražnikom. V svojem govoru, ki ga je održal v Moskvi dne 26 tg. med drugim je dejal naslednje:
"Po največji zmagi v zgodovini, mi ne smemo pozabiti niti eno minuto na fudamentalno dejstvo, da je naša država edina Socialistična na svetu. Dobljena zmaga kljub temu neizraža, da je nevarnost za obstoj našega socialističnega sistema popolnoma odstranjena. Mi moramo popraviti naš teritorijalni in strateški položaj in se pripraviti, da bomo dovolj močni odstraniti kakršno koli vojno nevarnost za dolgo dobo".
Nad 7 milijonov funtov obleke
Montreal — Nad 7 milijonov funtov obleke je bilo zbrano v kampanji za pomoč narodom v Evropi, kakor poroča Department of National War Services, ter se obenem zahvaljuje časopisju različnih narodnosti, katero je zvrnilo kakor v vseh prejšnih zadevah vojnih naporov veliko pozornosti tudi v zbiranju ponošene obleke, obutve itd.
Kampanja se nadaljuje in vsak tisti, ki ima nekaj za odati ponošene obleke, naj oda čim prej mogoče. V vsakem mestu so kot znano postaje požarne brambe in drugi lokali določeni prostor kamor se lahko oda ponošeno obleko, čevlje in druge reči. Gotov del od celokupne zbrane obleke je enako namenjen za pomoč narodom Jugoslavije. Zato v kolikor je mogoče je treba podpirati to kampanjo, da doseže čim večji uspeh.
J)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, ;	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Naj živi slavna nositeljica ljudske demokracije in miru
Dne 7 novembra praznujejo veliki ruski narod in vsi narodi Sovjetske Unije osemidvajseto obletnico Oktober-ske Socialistične Revolucije, iz katere se je porodila današnja mogočna Idiržava, uničevalka fažizma,, zmagovalka v tej vojni ter nositeljica ljudske demokracije in miru.
Velikanski je prelom, ki ga je v usodi in mednarodni vlogi povzročila, oktoberska revolucija. Ta prelom je treba trezno pretehtati, da bi dobili vso veličino značilne vloge tako v narodnih kakor tudi mednarodnih ozirih in zlasti v teku antifašistične vojne, kateri se je tako očitno izkazala in se točasno izkazuje.
Letošnjega 7. novembra preteče torej 28 let odkar se je v Veliki Oktoberski Revoluciji prerodil največji slovanski narod — bratski ruski narod ter zbral okrog sebe slavanske in druge narode v veliko Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik.
Sovjetska Unija nam je torej vzor sožitja med narodi. V njej žive v enakopravnosti, v medsebojnem spoštovanju in v medsebojni nesebični pomoči stotine narodov in so ti narodi pod vodstvom velikega ruskega naroda postali pr.av zato neporušena enota.
Sovetska Uunija nam je vzor svoboldioljubnosti in miroljubnosti, saj je ostala v svojih odnosih do drugih narodov vedno zvesta svojem lastnemu načelu narodne svobode in neodvisnosti vseh svobodoljubnih narodov.
Narodi Sovjeske Unije nam so dajali in nam daj.ajo vsak dan primere globoke domovinske ljubezni in brezmejne pripravljenosti v boju proti doslej najstrašnejšemu sovražniku Slovanov in vsega svobodoljubnega človeštva — proti vsem pojavom fašizma in rušiteljev mednarodne kooperacije in sodelovanja.
Sovjetska Unija nam je obenem vzor kjer vlada resnična ljudska demokracija, kjer je vsak državljan po državnem ustavu zaščiten predi pomanjkanjem ali zapostavljanjem. Sovjetska Unija je enkrat in za vselej odpravila največjo rak rano med! človeštvom, to je izkoriščanje človeka po človeku, odpravila je neopravičeno nadvlado naid drugimi narodi. Po tem primeru postaja ne samo vzor prerojenja največjega slovanskega naroda, njegove nikdar izbrisane vloge v tej strašni in krvavi vojni zoper kriminalni fašizem, ampak resnično slavna nositeljica resnične ljuidske demokracije in najbdločnejši zaščitnik mednarodnega miru.
Vsi svobodoljubni in demokratični narodi s svetu, meldi temi zlasti Slovanski narodi, dolgujejo Sovjetski Uniji ne samo priznanje in brzojavne pozdrave ob velikem prazniku njenih narodov 7. novembra, ampak sodelovanje na podlagi Potsidamske deklaracije pri izgraditvi trajnega in pravičnega miru.
Narodi Sovjetske Unije so v cilju te deklaracije doprinesli največje ljudske in materijalne žrtve. Zaprav od rojstva velike Sovjetske Unije, njihova prizadevanja so usmerjevana v cilju odprave vojnih konfliktov ter osre-čitvi človeškega rodu v miru in blagostanju. Zato Pots-damska deklaracija v bistvu svojega pomena, ni deklaracija z katero se hoče prizadeti krivico komur koli, tembolj deklaracija z katero se hoče in mora zaščititi narodne in mednarodne interese v cilju narodnih pravic ter trajnega pravičnega miru.
Obletnico Velikega Oktobra, največji idiržavni praznik Sovjetske Unije, slavimo letos z vsem srcem tuidi mi Kanadski Slovenci, Zavedamo se tega velikega praznika, da je obenem naš praznik — praznik, ki se ga bodo spominjali človeški rodovi v bT)doči zgodovini. V tem duhu zevesti kličemo.
Naj živi velika Sovjetska Unije in njen voditelj,, ge-neralisimo Stalin!
Naj živi bratska mirovna zveza slovanskih in vseh drugih svobodoljubnih in demokratičnih naroidov!
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Truplo HELENE SEDEJEVE, katero so fašistični morilci zverinsko mučili in ji na živem izrezali srce. Ali še dvomiš prijatelj da bi bila to resnica! Zbudi in zdrami se!
(Nadaljevanje)
Letalska akcija. Letala so pomagala posadki Žužemberk. Letala so bila od silne protiletalske akcije iz avtomatskega orožja zadeta in poškodovana, 1 podčastnik ranjen. Cerkev severno od Žužemberka, odkoder je prihajal napad, je bila v polno zadeta. Uspešno so bila mitraljirana uporniška središča.
Naše izgube 5 mrtvih in 21 ranjenih in 3 orožniki, sovražne 97 mrtvih, 5 ranjenih. Brigada "Gu-bec" skoro uničena.
3.	02-4035. Akcija na Gorjancih. S čiščenjem je bila porušena široka partizanska vojna organizacija. Sedež XIII. hrvatske brigade uničen. Zajeti mnogi poglavarji, živina in 21 sumljivih ljudi.
Divizija "Isonzo". Pri Dobrni-ču so po hudih bojih .okupirane kote 293 in 565. Uporniki imajo več stotin izgub. Porušene razne barake z materialom. Naše izgube 26 mrtvih in 54 ranjenih. Prekinitev železniške proge.
Divizija "Cacciatore". čiščenje v coni Golo.
Divizija " Lombardia". Uporniki pritiskajo na Barilovič. Uporniška skupina je zajela 7 hrvatskih obmejnih straž.
XI. skupina Gaf. Spopad pri Grahovem.
Letalska akcija. Napad na uporniške skupine v vasi Vinkov vrh.
4.	02-4046 Poročilo za 29. VII.
Akcija na Gorjancih. Nadaljuje
se s čiščenjem. Del cone očiščen uporniških formacij v svrho zavarovanja žetve.
Divizija "Isonzo". Uporniški napad na koto 293 odbit, naše izgube 4 mrtvi, 1 oficir ranjen. Preprečen napad na železniško progo pri Birčni vasi.
Divizija "Cacciatore". Kontroliranje po področju.
Divizija "Lombardia". Uporniki so ujeli v utrdbi med Zdenčino in Hrvati 8 vojakov.
XI. skupina Gaf. Na hribu Golo spopad, ubit 1 upornik.
Letalska akcija. Ponovno bombardiranje na ugotovljene skupine v vasi Sela-šumberk.
5.	02-0453 Poročilo za 30. VII.
Divizija "Isonzo". Akcija čiščenja pri Žužemberku, razpršene skupine upornikov, 3 ujeti. Ponoči obstreljevana posadka Sv. Ana in prekinjena proga.
Divizija "Cacciatore". Pri Blatni Brezovici pognan v beg oddelek upornikov. Pretrgana proga pri Radohovi vasi.
Divizija "Lombardia". Oddelki iščejo v majhne čete razpršene upornike/ Naše izgube 3 ranjeni pri Sošicah. Pri napadu na mostišče pri Barilovičih je ugotovljenih 6 mrtvih upornikov. Akcije proti Mostanju, Dugi Resi, Generalskemu stolu.
XI. skupina Gaf. Porušene barake s 30 ležišči pri kraju Greben. Motilne akcije proti posadki Rakek.
Skupina XXI. april. Brez izgub odbit napad na posadko Predgrad, zajeta je bila partizanka.
Naše izgube 3 ranjeni, sovražne 9 mrtvih, 2 ranjena, 4 ujeti.
6.	02-4080 Poročilo za 31. VII.
Divizija "Isonzo". Specialni bataljoni 1.2 in 3 so v coni Rožemp-lje-Mala vas pognale močne uporniške formacije v beg. Nadaljuje se čiščenje v dolini reke Krke in železničke proge. Uporniške izgube v bitkah Žužemberk — Dobrnič so ugotovljene: 320 mrtvih, proga dvakrat pretrgana.
Divizija "Cacciatore". Motilni napad upornikov na Brezovico. Močne partizanske formacije so napadle s številnim avtomatskim orožjem in topom Sela-šumberk. Posadka se hrabro brani. Artile-rija je upornike odbila. Proga prekinjena pri Radohovi vasi.
Divizija "Lombardia". Nadaljevanje čiščenja v južnifi Gorjancih. Porušena telefonska proga, spopadi pri mostišču Barilovič, s posadko Mostanje in Vel.Svorka.
XI. skupina Gaf. Preprečen poiskus prehoda čez progo.
Naše izgube 1 mrtev in 2 ranjena, sovražne 320 mrtvih.
7.	02-4099 Poročilo za I. avgust.
Divizija "Isonzo". čiščenje v
zoni Presičevka, razpršene skupine upornikov, 6 sabotažnih poizkusov na progo preprečenih, proga po mini pretrgana.
Divizija "Cacciatore". Borbe proti upornikom v vasi Sela-šumberk. Znatne uporniške skupine močno ovirajo poslano pomoč. Akcija se nadaljuje. Padel kape-tan Galasso Sermo, 3 ranjeni.
Divizija "Lombardia". čiščenje se nadaljuje 6 upornikov ujetih in pokončanih z orožjem. Proga prekinjena od min med Črnomljem in Gradacem ter med Željez-njakom in Dugo Reso.
Naše izgube: 1 častnik mrtev, 1 ustaš mrtev, 3 ranjeni, sovražnik 6 mrtvih.
8.	02-4125 Poročilo za 2. avgust.
Divizija "Isonzo". V coni Sela-šumberk so bili spopadi pri kraju Visejc, naše izgube 2 mrtva, 2 ranjen. 1 pogrešan. Spopad MVAC iz Četeža pri Zaplazu. 1 MVAC mrtev.
Divizija "Cacciatore". V bitki pri vasi Sela-šumberk hud odpor upornikov. Aviacija močno bila po sovražnih položajih in uspešno mitraljirala. Na terenu sta bili dve mrtvi trupli upornikov, 1 upornik ujet in pokončan z orožjem. Padel poročnik Genovese Alfredo. Pri Šmarju spopad med MVAC in uporniki.V noči dvakrat napadena utrdba Sela pri Sv. Pavlu in med Št. Vidom in Radohovo vasjo.
Divizija "Lombardia". V spopadu pri D. Stative so utrpeli uporniki 4 mrtve in 7 ranjenih. Sabotaža na železnico preprečena. Našlo se je 11 tub eksplozivne že-latine angleške fabrikacije.
XI. skupina Gaf. Formacija MVAC iz št. Jošta je ujela 2 že dolgo iskana obveščevalca.
Letalska aktivnost. Zadnje tri dni je letalstvo izvršilo številna opazovanja z iskanjem in mitra-ljiranjem upornikov v tesni zvezi z divizijo in znatno prispevala k uspehom pri vasi Sela-šumberk.
Naše izgube 10 mrtvih, 3 MVAC mrtvi 18 ranjenih, 3 MVAC ranjeni, 1 pogrešan sovražne izgube: 106 mrtvih, 6 ranjenih, 3 ujeti.
9.	(02) 4161 Poročilo za 4. avgust.
V teku je akcija proti uporniš- ( kim formacijam v coni Ajdovec s sodelovanjem lovskih trup. Poizkus sabotaže na progo odbit.
Divizija "Lombardia". Močna
aktivnost v coni onkraj Krke. Pretrgana proga. Ponovni napadi na zelezniška gnezda med Oto-vcem in Črnomljem ter pri Metliki.
10.	(02) Poročilo za 3. avgust.
Divizija "Isonzo". Pretrgana
proga Novo mesto — Straža, odbiti številni napadi na železniške utrdbe.
Divizija "Cacciatore". V coni pri šumberku ujeta in pokončana 2 partizana. Najdeno mnogo orožja in propagandnega materiala v Črni vasi
Divizija "Lombardia". Na mini iztirjen vlak. Napad na vlak je odbit.
XI. skupina Gaf. Pri Ložu spopadi s partizanskimi patrolami. Izgube naših nič, sovražne: 1 ujet, 4 ranjeni.
11.	(02) 4818 Poročilo za 5. avgust.
Divizija "Isonzo". V coni Ajdovec je očiščeno vse ozemlje med Krko in železnico. Odbit poizkus približanja upornikov k progi.
Divizija "Cacciatore", "Lombardia", XI. skupina Gaf. in skupina XXI. aprila so vršile čiščenje po svojem ozemlju.
Letalska aktivnost. Poizvedovalni poleti nad cono Ambrus in Smuka. Protiletalska akcija.
12.	(02) 40202 Poročilo za 6. avgust.
Divizija "Isonzo". Spopadi z uporniki v coni Praproče in mostu pri koti 161. Pognan v beg, proga pretrgana.
Divizija "Lombardia". Najdeni 2 mini na progi pri Metilki.
Divizija "Cacciatore". V coni Kamanja pregnana uporniška pa-trola, ki je pustila 500 nabojev in propagandno gradivo. Pri Am-
brusu 3 uporniki ujeti.
Letalska aktivnost. Poizvedbe v coni Jelenov žleb — Glažuta. Razbitje in mitraljiranje uporniških skupin.
13.	02-4231 Poročilo za 7. VIII.
Divizija "Isonzo". Od mine
razstreljen železniški most km 879, promet zadržan za 13 ur.
Divizija "Cacciatore". Spopad patrole MVAC z uporniki pri Rakitnici. Uporniki pregnani, zaplenjeno 6 konj.
Divizija "Lombardia". Spopad med oddelki ustašev in uporniki. Pri Metliki je naša patrola presenetila in pregnala upornike, ki so polagali razstrelivo na progo.
XI. skupina Gaf. V spopadu pri Ložu je utrpela patrola MVAC 1 mrtvega in 1 ranjenega.
14.	02-4257 Poročilo za 9. VIII.
Divizija "Cacciatore". Razporejena je akcija čet proti uporniškim formacijam, ki so se razporedile od cone Jelenov žleb proti severovzhodu. V coni Boštanje je akcija v teku.
Divizija "Lombardia". V coni Špehari so bili ustavljeni 3 sumljivi ljudje, od teh je eden pobegnil. Ubit je bil karabinjer. Železniška autoblinda se je radi eksplozije mine iztirila pri Ozlju, 2 vojaka ranjena.
XI. skupina Gaf. Poroča o živahnih bojih onkraj Krke.
Letalska akcija. VII. uničevanje v coni Poljane. Mitraljiranje uporniških band pri šmarjeti. Izgube: 3 mrtvi, 2 ranjena, sovražne: 1 mrtev, 1 ranjen, 1 ujet.
15.	02-4279 Poročilo za 10 avgust.
Divizija "Isonzo". Ponoči 10. so znatne formacije upornikov napadale posadko Bela cerkev. V
bitko je posegla artilerija iz št. Jerneja. Sovražnik se je umaknil izgubivši 4 mrtve. Na naši strani 4 mrtvi MVAC. Spopad pri Sv. Križu, sovražnik pregnan. Po eksploziji mine je bila pretrgana proga pri km 52 in iztirjena lokomotiva.
Divizija "Cacciatore" in XI. skupina Gaf. živahne borbe pri Boštanju z znatnimi uporniškimi formacijami, ki so imele 17 mrtvih. Skozi vse dni in noči se vrše spopadi. Gotovo je na nasprotni strani že 70 mrtvih.
Izgube na naši strani: 2 mrtva in 4 ranjeni, MVAC 4 ranjeni, sovražnik: 22 mrtvih in 1 ujet.
16.	a2-4295 Poročilo za 11. avgust.
Divizija "Isonzo". čiščenje v coni Bela cerkev je dovedlo do živahnih spopadov pri Breški vasi in Sela Dolina.
Divizija "Cacciatore". Napad na oddelek MVAC v Novakih je odbit z izgubo 1 mrtvega.
Divizija "Lombardia". Spopodi ustašev s partizani.
XI. skupina Gaf. Spopad v coni Jagoviči. Izgube: naši 3 ranjeni, sovražnik 5 mrtvih, 1 ranjen.
17.	02-4202 Poročilo za 8. VIII.
Divizija "Cacciatore". Spopad
MVAC, ubita v Podlipoglavu 2 upornika, preprečen poizkus prehoda čez progo, 1 upornik mrtev. V spopadu pri Stari vasi padel 1 vojak. V coni Pogled živahne borbe, 4 sovražniki mrtvi.
Divizija "Lombardia". Preprečena sabotaža na progi, uporniki pregnani.
XI. skupina Gaf. Patrola MVAC je ubila pri št. Joštu i upornika.
Naše izgube: 1 mrtev in 1 ranjen MVAC, sovražne: 8 mrtvih.
(Nadalje prihodnjič)
Tudi ti so krivi naših žrtev
(Nadaljevanje in konec)
Če primerjamo po vsem tem sliko današnje obtožnice z življenjem našega naroda v dobi okupacije, potem se nam pokaže, kako globok prepad je bil med obtoženci in našim narodom in kako malo so čutili obtoženci z njim. Naš narod je krvavel v težkih borbah za svoj obstoj proti fašistom in hitlerjancem, obtoženci pa so s fašisti in hitlerjanci sodelovali. Naš narod je stradal in umiral po tisočerih taboriščih, jetni-šnicah in drugih mučilnicah, katere so jim napravili nasilni sovražniki, obtoženci pa so jih pri tem gospodarsko podpirali. In če se po vsej tej sliki vprašamo, kaj predstavljajo vsa ta dejanja obtožencev, ki so danes pod tožbo, potem bo z nami odgovoril ves narod, da so to zločinstva, potem bo z nami ves narod ta zločinstva obtožil in obsodil.
DOKAZOVANJE
Po prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki se je zavleklo v popoldanske ure. Obtoženci so večinoma priznavali dejanski položaj, odklanjali pa na različne načine krivdo. Sklicevali so se na pritisk okupatorja, na nepoučenost itd. Njihovi zagovori so napravili v celoti zelo porazen vtis. Iz njih je kljub vsemu izvijanju bilo jasno, da se vsi obtoženci razen morda obeh žensk, v bistvu dobro zavedajo, kakšno izdajalsko delo se opravljali in v čigavo korist.
Pred sklepom dokazovanja je bil kot priča zaslišan delegat ministrstva za finance pri Kreditnem zavodu dr. Vekoslav Povh. Iz njegovega obširnega poročila je jasno sledilo da banka ni nikoli vodila neke gospodarske politike v korist našemu narodu, temveč je koristila samo ljudem, ki so vodili preko nje petokolonsko politiko.
RAZŠIRITEV OBTOŽNICE
Na koncu zaslišanja je glavni javni tožilec major dr. Stante razširil obtožnico zoper dr. inž. Henrika Klinarja, da je leta 1941 sodeloval pri tem, da se je preprečila zrušitev za vojno važnih gospodarskih objektov v korist okupatorju in da je pomagal spraviti te objekte nepoškodovane v roke okupatorja. Inž. Klinar je priznal, da je vodil Praprotnik o tem razgovore z nekim generalom v Ljubljani in da so odstranili le nekatere električne naprave in s tem samo trenutno onemogočili obratovanje, dočim so vsi objekti in vse važne naprave ostale docela nepoškodovane.
GOVOR JAVNEGA TOŽILCA
Nato je povzel besedo javni tožilec poročnik Damjan, ki je v svojem govoru med drugim izvajal:
Tovariši sodniki! Pred nami sedi na zatožni klopi skupina obdolžencev, ki predstavljajo odgovorne organe Kreditnega zavoda, ki so takoj po okupaciji z vsemi
silami delovali v korist okupatorja in podpirali ves okupatorski vojaški in civilni aparat in je z pomočjo te podpore utrjevali železno pest okupatorja nad preganjano in izmučeno domovino. Zapisniki sej upravnega sveta, izvršnega odbora, bančne knjige, računi in drugi dokumenti zgovorno pričajo o vseh mahinacijah in manipulacijah tega zavoda. Kdo so bile te osebe, ki so zastopale večinsko glavnico, večinski sindikat v anonimni Gospodarski družbi ? Prva in druga skupina današnjih obtožencev je bila sestavni del članstva Gospodarske družbe. Oglejmo si nekoliko obtožence :
Nato je javni tožilec podrobno razčlenil delovanje vsakega obtoženca posebej. Zaradi pomanjkanja prostora navajamo samo glavne odstavke o industrijalcu Westnu.
Westen Avgust je bil nemški veleindustrijalec. Kdo na Slovenskem ne pozna njegovega imena? Kdo ne pozna lastnika
velike tovarne emajlirane posode v Celju in sličnih tovarn še drugje v srednji Evropi, lastnika Kranjske . industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku, lastnika tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, lastnika rudnika in topilnice v Topuskem, solastnika železarn v Zenici, rudnika Magne-zita v Srbiji, itd., itd. Od njega je bila odvisna usoda deset in de-settisočev delavcev nameščencev in uradnikov v Sloveniji ter drugod po Jugoslaviji. Pod Westnem se je pričelo sistematično pronicanje hitlerjevskega kapitala v slovensko narodno gospodarstvo. Westnovo gospodarjenje predstavlja tipično delo pete kolone na slovenskih tleh;
Toda vsi poprejšni režimi v Jugoslaviji so bili za njegovo početje zločinsko slepi. Naj omenim, da so stanovali dosledno najvišji vojaški funkijonarji v hišah tega petokolonca, da je bil ta petoko-lonec eden glavnih dobaviteljev čelad in minskih okvirov za bivšo jugoslovansko vojsko ki pa je doba-
Pismo Svetu Kanadskih Južnin Slovanov
Osrednji odbor društva Rdečega Križa demokratske federativne Jugoslavije, je poslal Svetu Kanadskih Južnih Slovanov naslednje pismo, v katerem se zahvaljuje vsem prispevateljem pomoči narodom Jugoslavije ter obenem Kanadskemu Rdečemu Križu. Pismo se glasi:
Dragi bratje in sestre!
Pomoč, ki jo dobivamo od vas, je velika pomoč našim mnogo pre-trpelim narodom. Vaši darovi, ki ste jih s toliko volje zbrali za našo skupno domovino, so dragoce-njeni za naš narod. Tem bolj pa je cenjena vaša moralna zavest in ljubezen napram opustošeni in oropani Jugoslaviji kot dokaz, da kljub temu daleč smo si narazen dihamo z istim duhom enotnih naporov pri obnovi in izgraditvi Jugoslavije ter ustvarjanju blagostanja v naši dragi domovini.
Iz Kanade je prispel parnik "Grady", kateri je pripeljal zbrano blago od vas. Prilagamo vam potrdilo št. 1 listo, katera podaja pregled kako smo vašo pomoč razdelili med federalne enote.
Od kanadskega Rdečega Križa smo prejeli razni materijal 23-1: 60 tonov sanitetnega materijala, 4-2, dve in pol otročje obleke, 993 pokrival in tudi platna. Vse to je razdeljeno med federalne enote kakor podaja pregled že omenjena lista in kakor je sklenjeno na seji Osrednjega odbora društva Rdečega Križa Jugoslavije. Ta pregled je sestavljen na podlagi podatkov o potrebi, katere smo dobili od Glavnih odborov društev Rdečega Križa federalnih enot. Prosimo vas, da se v našem imenu
zahvalite Kanadskemu Rdečemu Križu. Medtem, najbrž da je gotov del te pošiljke od vas, kar nam pa ni znano, ker celotna pošiljka je označena kot pošiljka kanadskega Rdečega Križa.
Mi v Jugoslaviji zbiramo fotografije in točne podatke o naših vojnih sirotah. Ker kakor smo bili obveščeni po tovarišu Nikoli Kovačeviču, sedanji jugoslovanski poslanik v Sofiji, da bi bili naši izseljenci pripravni poslati vsaki mesec potrebne denarne prispevke za vzdrževanje vojnih sirot. Članice Antifašistične Fronte žen, katere so najaktivnejše delavke na tem polju Rdečega Križa, prevzele so na sebe dolžnost za zbiranje takih podatkov, kakor tudi fotografij vojnih sirot po vsej Jugoslaviji. Vse te podatke vam bomo poslali čim prej mogoče.
O vašem plemenitem delu v Kanadi, smo nekoliko krat obvestili Jugoslovansko javnost potom časopisov in tudi potom radia. Prosimo vas, da nam pošljete vaše časopise in ako je mogoče tudi slike vaših najaktivnejših članov, katere bi ponatisnili v naših časopisih.
V imenu vseh onih kateri so prejeli pomoč od vas, izražamo najiskrenejšo zahvalo. Delegacija Rdečega Križa, katera pride v Ameriko, vam prinese pisma za-hvalnosti od otrok in odrastlih. Sprejmite bratske pozdrave Za osrednji odbor društva Rk. Jugoslavije
Generalni Sekretar Jaroslava Ribnikar Podpredsednik
Prota Jevstatije Karamatijevič
vljal predmete sabotirano. Kot značilnost navajam, da je bila večina čelad izdelanih za otroške glave ter za vojsko seveda neuporabna. Naj navedem še kuri-ozno dejstvo, da je ta zločinska tvrdka hlineč socialno čustvovanje do delavstva pred napadom nacističnih hord gradila v bližini Celja športni stadion in h gradnji naganjala svoje delavstvo z nadurnim delom. Športni stadion pa je bil dejansko maskirano letališče za pristanek nacističnih avionov. Vojaške oblasti predapril-ske Jugoslavije so sicer za to vedele, toda korumpiranost vojaških funkcionarjev, ki so pozneje brez izjeme postali ustaški kolovodje, ni dopustila, da bi dobil narod z razkrinkavanjem tega zločinstva zadoščenje in da bi se mu utrdila vera v možnost obrambe pred hitlerjevsko drhaljo. Takih primerov je mnogo. Tvrdka Westen je podarila Hitlerju 60 milijonov dinarjev, izmozganih iz krvavih žuljev slovenskega delavstva in to takoj ob nastopu nacizma leta 1933. Hitler sam je pohvalil skupino celjskih veleizda-jalcev, češ da je to najboljša skupina v inozemstvu. Ko je po nastopu Hitlerja neka delegacija izdajalskih celjskih hitlerjancev bila sprejeta pri Hitlerju, je Hitler izrekel za današnji proces pomembne besede: "Grossen sie meinen Freund Westen!". (Pozdravite mi mojega prijatelja Westna). Vsakemu razumnemu človeku in tudi visokemu sodišču bo to dovolj.
Drug Avgust Westen se nam pokaže na ljubljanskih tleh. Nemški veleindustrijalec se znajde v Kreditnem zavodu s 25.500 delnicami in postane največji privatni delničar Kreditnega zavoda. Toda tukaj Westen ne nastopa sam, temveč ima zveste oprode Praprotnikovce, ki so imeli še ostale delnice združene v Gospodarski družbi. Leta 1931, ko se je govorilo o nacionalizaciji Kreditnega zavoda, dajo Westen, Luck-mann in njegovi Praprotnikovski oprode že večino 69.250 delnic. V upravnem svetu nacionaliziranega Kreditnega zavoda vidimo imena Westen, Karel Noot, Westnov eksponent Josip Luckmann, ljubljanski Nemec, Andrej Gassner, nemški veleindustrijalec iz Tržiča ter dr. Karol baron Born, nemški fevdalec iz Tržiča. Pridružil se jim je še Westnov odvetnik dr. Georg Skoberne, celjski voditelj Kulturbunda, ki je bil nedavno obsojen zaradi veleizdaje na smrt.
Ko je državni tožilec tako orisal in razčlenil vsakega obtoženca, je dejal.
Šestega aprila 1941. so Hitlerjeve motorizirane tolpe napadle Jugoslavijo, ki ni hotela postati vazal fašističnih imperialistov. Gospodarski pohod je bila oblika napada napram vsem majhnim narodom. Fašizem je hotel preprečiti samostojen razvoj indu-(Nadaljevanje na 4 st.)
Iz gl. tajništva
Toronto: —V zadnji števiki "Edinosti", se je apeliralo na vse one Slovence kateri še niso v Z.K.S., da se organizirajo v odseke kjerkoli so že ustanovljeni. Znano pa je, da se v Kanadi nahajajo še naselbine z priličnim številom Slovencev in Slovenk, kjer nimajo še ustanovljenega odseka Z.K.S. Četidi so različni vzroki zato, ni tako velikega, da bi se ne dal premostiti. Eden teh vzrokov je, kar bo marsikateri pritrdili, da še ne vemo, koga bi prištevali k Slovencem. Zato se včasih dogaja da naletimo na osebo ki pravi: "O, tam ni nič ali pa malo Slovencev, so skoro sami Prekmurci," 'ali pa, "on je Šta-jerc, Korošec ali Primorec," kakor je že slučaj, v takem tonu kot da to niso Slovenci. Akoravno so nas ločile te geografične meje, so tudi oni vedno bili Slovenci. Danes ko po tisoč-letni borbi,so si priborili narodno in tudi ekonomsko svobodo, so tudi te geografične meje izbrisane. Slovenijo poznano danes, kot svobodno edinico, ali sestavni del, svobodne federativne, demokratične Jugoslavije. Slovenija ima danes svojo narodno vlado, popolnoma neodvisno od vlad drugih edinic in si sama urejuje, kakor se ji vidi najbolj prikladno za dobrobit naroda. Toliko o tem.
Zatorej je tudi, naša "Zveza", za vse Slovence, če je to štajerc, Korošec, Prek-Murec, ali pa, Primorec. Ker vsi ti so Slovenci in kadar govorimo o Slovencih so oni vključeni. To ne sme biti ovira naši organizaciji, sami naj se potrudijo ter sestanejo kjerkoli je šest zavednih Slovencev, da si ustanove svoj odsek.
So še druge ovire kot naprimer: "O, nas je tukaj ...devet ali deset pa ne govorimo eden z drugim, ni nič za misliti da bi mogli kaj napraviti."
Tega bratje, bi tudi ne smelo biti. Težko je razumeti da veliki ljudje, odraščeni in pri polni zavesti in pameti, se ne bi mogli sporazumeti. V največ slučajih je le mala, malenkostna stvar, ki jih tako usodno loči. Če bi le malo globlje pogledali in razsodili, bi take ovire hitro odstranili, kar bi bilo v korist Kanadskim Slovencem in našim bratom v starem kraju. Pomislite kako velikega pomena bi bilo, ko bi mogli njim poročati, da smo tukaj v Kanadi vsi edini, da nebi imeli izdajalcev ali omahljivcev med nami, če bi ravno morali skozi takšno gorje kot so ga oni preživeli. Že samo to bi bila ena ogromna pridobitev, katero si želi vsak pošteno misleč Slovenec ali Slovenka. To je mogoče doseči če gremo vsi .resno na delo. Drugič je pa tudi to. Danes ko je pomoč našemu narodu tako potrebna, bi mi dobro organizirani lahko mnogo več pomagali, kot smo do sedaj. Ni ravno znano koliko so Slovenci prispevali v onih naselbinah, kjer ni naših odsekov. Ne ve se za njihovo delo. Ko bi imeli svojo organizacijo, vse to bi bilo znano, kot je znano iz naselbin kjer imajo svoje odseke. Pa ne samo to, Zveza Kanadskih Slovencev nam je potrebna tudi v kulturnem pogledu, da ne živimo tako kot nekulturen narod k nežna brati, ne pisati, ker se vendar računamo kot najbolj pismen in kulturen narod v Jugoslaviji. Potrebno je torej da se kulturno dvignemo z prirejanjem iger, petjem če mogoče, ter z splošno izobrazbo, da bomo znali prav presojati tudi svetovni položaj v katerem se nahajamo. Zato vse one naselbine, kjer je le šest zavednih Slovencev in nimate še odseka, pišite na urad ako so vam potrebna kakšna pojasnila, naslov je: League of Canadian Slovenes, 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
J. Smrke
Pismo iz vasi Rodine pri Črnomlju
Naslednje pismo je dobila soproga tajnika odseka Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines, John črniča od svoje matere iz starega kraja, ozirima vasi Rodine pri Črnomlju. Pismo se glasi.
Preljuba hčerka Rozi!
Po dolgem in teško pričakovanem času, sem vendar dobila Tvoje pismo. In predno Ti kaj več pišem, Te prisrčno pozdravim, Janeza in Vaše otroke.
Preljuba Rozi! Vprašaš me, če sin o še vsi živi. Naša družina je še vsa živa, samo Franceta ni, njega so Italijani odgnali v internacijo 1942 leta in je umrl 9 novembra istega leta na Rabu. Naj v miru počiva.
Ljuba Rozi, pišeš mi, da smo najbrž v pamanjkanju. Vse sorte je blo, ali hvala bogu, vse smo prestali in veliko pretrpeli. Sedaj se bi vsega dobilo pa ni denarja. Pri nas je bila že štiri krat toča tako, da je ves pridelek uničen. Trtje ravno tako, izgleda kakor bi bilo vse požgano. Za Lojzo tudi nič ne vemo. Po italijanskem razpadu nam je še pisala, potem pa nič več. Njeni otroci so živi. Jože je bil pri partizanih. Tri leta je minilo 12 julija odkar je bil ves
Pismo iz Srednje vasi
Naslednje pismo je dobil rojak Rajmond Mavrin, stanujoč v To-rontu, od svoje matere iz starega kraja, Srednje vasi, okraj Kočevje. Pismo se glasi:
Srednja vas, dne 13-8-45
Dragi sin Rajmond:
Primi moje najlepše pozdrave in Ti naznanim, da sem prejela Tvoje pismo z velikim veseljem. Prebrala sem ga s solzami v očeh, ker pišeš na naslov očeta. In dragi moj sin, moram Ti naznaniti, da je očeta pokrila tuja zemlja. Umrl je v internaciji v Italiji, oziroma od gladu. Tudi jast sem bila 14 mesecev tam, ali sem se kljub temu še malo živa povrnila. Tvoj brat je bil od začetka vojne pri partizanih. Hvala bogu ostal je živ. Čeprav nisem vedela ali je živ ali mrtev, pred dobrim mesecem se je oglasil in sicer me je prišel z avtom obiskat.
Dragi sin! Srčno me veseli, da ste živi in zdravi in da od Vas ne čujem kaj slabega. Kaj pa brat France in drugi, se niso še nič oglasili. Torej dragi sin naj končam to pisanje in Te še enkrat najlepše pozdravim, kakor tudi Tvojo ženo in otroke.
Tvoja mati Frančiška Mavrin
čas v brigadi in je srečno dočakal konec. Sedaj je v Beogradu, piše da pride kmalu sem v Slovenijo. Kako bi ga rada videla. On je priden in pameten ter pošten fant. On si je toliko zaslužil, da bo lahko živel. Tukaj Ti pošljem sliko, Jože je na levi strani zraven tega dekleta, stoji. To so vsi njegovi tovariši, ki so bli skupaj na kur-zu.
t
Micka in njeni otroci so tudi zdravi. Njen Jože je bil tudi pri partizanih. Mici je za šiviljo v Kranju, Pepca pa za tipkarco v Novem mestu. Tvoja prijateljica Zofka in njen mož Jože, sta tudi oba umrla. Ostali so otroci in stara mati. Pogorelo jim je tudi vse, kaj vse nevem, to so mi drugi povedali. Mi nismo smeli nikamor iz teh hribov, kjer so bili partizani. Če bi bili koga Italijani dobili, bi ga bili na mestu ubil.
Jaz nisem bila 13 mesecev v Črnomlju, ko je bila pa ofenziva, smo se pa skrili ker drugače bi vse pobili. Lansko jesen so prišli Nemci in beli. Nenadoma so obkolili našo hišo, hoteli so vedeti kje so partizani. Streljali so po našem ganku in okoli hiše tako da smo mislili, da ne bo noben od nas ostal živ. Naš mali Francek je bil obstreljen, krogla mu je šla skozi pljuča, a je po treh mesecih v bolnišnici ozdravil in zdaj je zopet doma. Jaz sem se tako prestrašila, da sem tudi obolela.
Za Boginske neznam veliko, vem samo to, da so še vsi živi. To mi je povedal Janezov brat Jože, ki je bil pri nas in se skrival po naših gozdovih, ker je bil partizan.
Draga Rozi, to sem Ti napisala precej površno. Ddrugič opišem bolj obširno. Piši mi takoj ko dobiš to pismo. Sedaj naj končam in Vas še enkrat srčno pozdravljam ter Vam želim ljubo zdravlje.
ZABAVA V HAMILTONU
Tukajšni odsek V. P. Z. Bled št. 13 "Planina", priredi večerno zabavo v soboto dne 3 novembra pri našem farmerju, br. J. Bar-tol. Cesta je menda že vsem znana, zato nebom opisoval in podajal navodila kako priti na zabavo. Da bo pa to res ena izrednih zabav, naj omenim, da bomo imeli prav starokranjski prigrizek, pa tudi za ženje kot navadno ne bo manjkalo ničesar.
■i[sop oaqop isa '?9IBP u! nzi[q po OABqBz bu a^ipud o;bz
Začetek ob 8 uri zvečer.
Odbor.
Značilen govor polkovnika Tartalja v Detroitu
Detroit — Predvajanje slik o osvoboditvi Belgrada in nastop partizana, 13 oktobra v Slovenskem delavskem domu, je moralno in materijalno prav dobro uspelo. Vstopnice k predvavanju slik v korist Združenega odbora (taksa odšteta) je zneslo skupaj $93.50. Vsota se je izročila takoj tajniku Združenega odbora. Ku-vertice za pomoč narodu v Sloveniji so prinesle $508.35. Poklonili so: Slovensko društvo I.W.O. št. 4339 $125.00, Slovenski delavski dom, $$100.00, društvo SNPJ št. 518, $50.00 in po $10.00 so prispevali: Mihael Gregorčič, Kari Koss, Jos. in Maly Korsic, ter NN. Po pet dolarjev: John Pegan, John Plkhtar, Vinko Horvat, John Kralj , Jack Locniškar, Jakob in Frances Gorup, Johana Janezič, Peter Puhek, John in Katarina Peter Puhek, John in Katarina Kr-anjc, John Kirar, Frank Tehovnik, Louis Strosberger, Joe Bernik in soproga, Franc Modic, Herman Grebenec, Peter Ferderber, John Barich, J. Lužar in soproga, Frances Bozich, Mary Knez, John Ba-hor, John Mezgec, John Gregorčič in soproga, Vera Berinac, Blaž Strucelj in soproga ter 61 prispe-vateljjev so poklonili manjše vsote.
Naš stari Detroičan, poznani napredni rojak Peter Puhek je s primernim pozdravom odprl program. Nato je prečital pismo, ki ga je poslal Dr.'Slavko Zore po polkovniku Tartalju, ki je prišel iz Washingtona mesto poročnika Lučovnika, kateri je pred krat-em odpotoval v domovino. Dr. Zore je bil povabljen od lokanega Združenega odbora in naše podružnice SANSa, pa vsled odsotnosti jugoslovanskega poslanika iz Washingtona, ni mogel priti. (Pismo je bilo priobčeno v prejšni izdaji tega lista).
Brat Peter Puhek je predstavil jugoslovanskega partizana polkovnika Tartalja, ki je bil v uniformi nove jugoslovanske ljudske armade. Občinstvo ga je pozdravilo z gromovitim ploskanjem in živijo klici. Polkovnik Tartalja je v lepi srbo-hrvaščini povedal mnogo pretresljivega, groznega in velikega o borbi jugoslovanskih narodov. Slovenci v Sloveniji so se z golimi rokami postavili proti najstrašnejši vojni mašini v zgodovini človeštva. Njihov način bojevanja proti okupatorju se je razširil od Triglava do Soluna in od Adrije do črnega morja. Slovenci so~ izgnali takoj po raz-sulu stare Jugoslavije in kapitulacije jugoslovanske vojske, iz mnogih krajev teritorijev okupatorje. Zasedli in zadržali mnoge graje pod partizanskim varstvom vse do osvobiditve.
Polkovnik Taj-talja je, da pokaže trdokrvnost slovenskih partizanov povedal sledeče: Gestapov-ci so prignali več stotin moz, fantov in dečkov od deset do osemnajst let starih v Zagreb. Postavili so jih v vrsto. ...Gestapovski komandant jim je držal dolg govor. Hval.il je visoko nemško civilizacijo in kulturo ter velikega firar-ja. Hitlerja Povdarjal je kako bi se morali čutiti srečni vsi ljudje v Evropi, ki so prišli pod oblast velikega nemškega rajha. "Vi niste Windish, vi ste po krvi Nemci, le po slovanskih barbarih iz juga in zahoda ...ste ...potujčeni. Postanite zopet dobri Nemci in prisezite zvestobo našemu velikomu firar-ju. Svobodni in dobili boste zopet' vse nazaj, kar vam je bilo kot puntarjem odvzeto. Dobili boste tudi posestva onih banditov, ki se dejansko upirajo naši slavni vojni autoriteti. Pomislite kaj se je dogodilo, onim ki niso hoteli slu-šati našega dobrega sveta? Heil Hitler. Po govoru gestapovca -je neki ustaša tolmačil ...Slovencem Hitlerjeve želje in obetanje vsega dobreba, če postanejo ...zvesti podaniki velike in mogočne Nemčije. Slovenci so dobro razumeli Nemca in Hrvata.Stali so ravni — glave pokoncu, nepremično kot hrasti in molčali kot nemi. Le eden mlad kmet in trgovec, se je nekako mical in se oziral po sosedih. kot bi pričakoval kdo bo prvi klonil in se podal gestapu. Njegov ednajstletni sinko je to opazil.Skočil je pred očka kot jastreb "Ata ne kloni, Slovenci smo in Slovenci bomo umrli rajše, kot bi postali sužni barbarskemu Švabu. Smrt fašizmu svoboda narodu". Dečka je pred očetom pobil gestapo, drugi so bili odgnani neznano kam. (Menda v sužnost v počasno smrt(.
Vidite dragi Slovenci ameriški državljani, je nadaljeval polkovnik Tartalja. Tako se je vaš narod v domovini v borbi za svobodo prerodil in v krvi pojeklenil. Slovenca čisla Hrvat, Srb in Ma-cedonec. Postali smo resnični Jugoslovani. Slovenci, Hrvatje, Srbi
Macedonci, kot vsak drug narod, Macedonci, kot vsak drug narod, ki se je boril za iste cilje, kot naši veliki zavezniki za svojo svobodo proti fešistični sužnosti in za svoj narodni obstanek, so imeli svoje izdajalce. Rupnik, Rozman, Pave-lič, Maček, Nedič, Mihajlovič s svojemi bratomorci so pobegnili v senco onih, ki so jih malo prej, kot jih je Hitler, Gobels in Muso-lini nazival za svoje sovražnike, plutokrate, kapitaliste, ki hočejo zasužniti svet in uničiti visoko germansko-rimsko civilizacijo in kulturo, čudno je to, a je resnično.
Vse to je prošlo, narodi nove Jugoslavije so odvrgli svoje izmečke, ki so poskušali za vsako ceno razdvojiti Slovence od Hrvatov, Hrvate od Srbov, Srbe od Mece-doncev in obratno, ali radi bratske edinosti partizanov pod vodstvom velikega Tita jim ni in jim ne bo uspelo, če še bolj glasno tulijo od zunaj o terorju in anarhiji v novi Jugoslaviji. Slovenci, Hrvatje,. Srbi in Mecedonci so si bratje. Ni jo sile pa naj pride odkoder hoče da bi jih zopet podvrgla za poboj med seboj in jih razdvojila.
Ko je bilo predvajanje slik končano se je naš partizan zatekel v spodnje prostore, napolnjene s hrupom pivcem. Komaj se je vse-del k mizi in prižgal cigareto, že je bil obkrožen z radovedneži obojega spola. Vse navskriž so brzela vprašanja, na katera je odgovarjal v kolikor je mogel v malem "Babilonu". V programu smo imeli pol ure diskuzije, a ko je polkovnik Tartalja končal svoj govor, je bilo veliko ploskanja, toda se nihče od prisotnih ni spomnil, da bi rad kaj več zvedel, kot je v govoru slišal, če bi le eden stavil na govornika vprašanje, razila bi se bila zanimiva disku-zija. Pojasneno bi bilo marsikaj, ne samo vprašancu, temveč vsem drugim prisotnim in mučenju z brazštevilnimi vprašanji v spodnjih prostorih bi lahko odpadlo.
Naša prireditev bi lahko imela še boljši uspeh, ko bi bilo več kooperacije med nami. Prvič smo imeli pristnega partizana v naši sredi. Priredba je bila dovolj rano oglašena. Rojaki iz severo-iz-hodne strani bi si lahko uredili tako, da bi ne imeli isti večer zabave v Slovenskem narodnem domu.
Iz severo-izhodne strani sem opazil le one agilne rojake, ki so vedno najdelavneji povsod, kjer se gre za pomoč herojskim-muče-nim bratom in sestrem v stari domovini, drugi so se pa zabavali z "bingo" in niso pokazali za nekaj tako izrednega nobenega zanimanja. Več je bilo prisotnih kanadskih rojakov in rojakov iz Toledo, Ohio, kot pa naših iz severo-iz-hodne strani.
Najlepša hvala vsem našim vrlim članom, ki so mnogo pripomogli s svojim požrtvovalnim delom, da je naša priredba tako lepo uspela. Sestri Mary Rant, ki je kljub tem, da še ni popolnoma okrevala od svoje nezgode, ustra-jno skrbela za dobro postrežbo lačnih, nji gre posebno priznanje. Tako tudi njenem soprogu Ciril Rantu, ki je napojil žejne. Pridno so pomagale tudi sestre: Mary Jurca, Mary Knez, Hana Gaber, Frances Kapel, Julija Menton in Katarina Krainz. Bratje: Chas Gaber, John Krainz, John Plah-tar, Frank Modic, Joe Korsic, Jože Topolak, Albert Kirin, Jack Kapel, Stanley Kapel, Mike Gra-gorich. Prisrčna hvala tudi s. A. Locniškar za poklonjeno ognjeno kaplico.
Podružnica št. 1 SANSa se posebno zahvali upravi Slovenskega delavskega doma za velikodušen dar in dvorano s spodnjimi prostori, ki jih je dala naši prireditvi, kot vedno tudi sedaj brez plačno na razpolago. Lep vzgled narodne zavednosti, posnemanja vredno po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, še enkrat iskrena hvala!
Jože Menton, tajnik
Imena darovalcev otročje oprave iz Kirkland Lake
Kirkland Lake — Tukaj so imena darovalcev iz Kirkland-Lake, številke za vsakem imenu pomenijo koliko otrok je dotični ali dotična oblekel ali oblekla. Darovali so kakor sledi:
Odsek H.B.Z. Broj 648, (11) Organizacija Jugoslovanskih žen, (6) Mica Tomac, (5) Draga Kor-diš, (3) Marija Pofek (3) Marija Paušner (3) Obitelj Šegina, (3) Jovanka Bogdan, (3) Marija ša-ban (3).
Za dva (2) otroke so darovali naslednji: Frances Ambrožic, Mary Kužnik, Antonija Otoničar, Mato Bruketa, Štefanija Zidar, Helena Smičiklas, Ivan Kalafatič, Ivan Ružič, Mile Lalič, Anton in Ernesta Kezele, Ivan Mržljak, Frank Butorac, Edvard Arko, Matilda Vidrih, Ivan Kordiš, Družina Anton Lavrič, Franc in Franca Hrbolič, in Damijan Tintar.
Za enega (1) otroka so darovali naslednji: Marija Levstik, Barbara Kelemen, Štef in Bara Vitun-ski, Franc Kraje, Ludvig Derma-ša, Družina, A. Krašovec, Anton Turkalj, Angela Pečavar, Joe Kordiš, Družina Joe Winter, Pavlina Branisel, Družina Jakob Levstik, Vinko Ponikvar, Mike in Bara Ra-delja, Ljuba Frankovič, Anton Marincel, Anton Lenič, Joe Mak-še, Franc Andolšek, Franc Kaplan, Ana Pavček, Bara Daničič, Družina Edvard Vesel, Družina Anton Novak, Družina Franc Kle-menčič, Družina Joe Mihelčič, M. Markovič, Ivan Žalec, Družina Jörn Merhar, Boro Vukičevič, Mile Bašič, (mika), John Belanek, Kosta Danilovič, Kata Golešič, Tony Kraje, George Jurkovic, Frut Market, Union Backing Co., Ivana Rauch, M. Candrlič, Danica Šubat, Alek Blaževič, Rudolf Faj-diga, Nick Pavlakovič, Nick Novak, Louis Centa, Olga štrbenac, Mary Piškur, Družina Viktor Vesel, Elsie Larose, Margareta Preveč, George Markovič, Dragutin Kučan, Družina Marko Hrbolič, Jožica Stipeč, Rako Radoman, Franjo Kružič, (panjoka), Marija Kusturin, Martin Oreškovič, Nada Raguž, Cvija Raguž, Rudy Renko, George in Bara Labaš, Tonica in Štef Zupančič, Družina Slavko Novosel, Družina Josip Vukovič, Družina Mato Kovače-vic, Joe Francelj, Joe Šepec, Alojzij Lesar, Joe Arko, Franc Stu-pica, (mlajši), Franc Tanko, Mary Velentič, Danica Valentič, Ivan Zoretič, Joe Delisimunovič, Ana Rožič, Amalija Kastelic, Janko
Boič, Anton Kosun, Rozi Turina, Danica Keglevič, Mary Hočevar, Leda Tekauc, Mary Kranjčeč, M. Turina.
Ker je prostor v časopisi zelo dragocen, mi je nemogoče poročati vse podrobno kakšno robo in koliko komadov je vsaki posamezni daroval, zato tu navedem v celoti.
V toku 15 tih mesecev od ustanovitve Veča za pomoč narodu v domovini, je potom našega lokala zbrano, in odposlano ....
Gotovega denarje $6296.74.
Gotove obleka in obutve 4.-
869. lb.
Obenem tudi naznanjam, da se bo prihodnja redna seja našega lokala vršila 'zadnjo nedeljo, to je, 28 oktobra ob 7. Uri zvečer v Ukrainskem delavskem domu 23 Hudson Bay Ave. Pred vsem se vabi članstvo Veča, kakor ostali dobrotniki siromakov v domovini, da se odzovejo temu vabilu. Tam bodete lahki slišali točno poročilo o vsem delu našega lokala; ob enem bomo pa tudi napravili načrt za nadalno pomoč v domovino.
(Pripomba)
Pri zbiranju za bolnico na za-dni skupščini je en dobrotnik daroval $5.00 ni pa podpisal svojega imena. Ker je dotičnega zelo ote-skočeno najti, prosim da naj tista oseba katera ne dobi svojega imena v seznamu, se oglasi pri tajniku, da se podpiše na tiskovino katera bo uvezana v spominsko knigo.
Z rodoljubnim pozdravom.
Matija Otoničar. tajnik.
Pismo iz Metulj
BEAMSVILLE IN OKOLICA
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi večerno zabavo v soboto večer dne 10 novembra pri dobro znanem rojaku, I. Knafeljcu.
Ker je ta datum najbolj primeren čas, da počakamo do 12 ure po noči, ko nastopi Martinov dan, uljudno vabimo vse tukajšne Slovence in Slovenke od blizu in daleč, da se udeleže te zabave. Martin bode pogledal kdo je pridelal najboljšo kapljico to leto. Toraj — Martin se bode nahajal gornjega dne pri rojaku Knafeljcu.
Začetak ob 8 uri zvečer.
Za dobro postrežbo jamči:
Odbor.
Timmins — Cenjeno uredništvo Edinosti. Prosim vas če mi boste dali toliko prostora, da priobčite priloženo pipmo iz starega kraja v Edinosti, ker je še dosti takih, ki ne verujejo kaj so počenjali fašistični okupatorji in domači izdajalci nad našimi dragimi v stari domovini. To pismo sem dobil od mojega brata njegove hčerke.
John Kraševec
Metulje dne 6-8-1945.
Dragi stric, ujna in vsa družina!
Sprejeli smo danes Vaše pismo z največjim veseljem in Vas vse skupaj lepo pozdravimo. Leta 1943 smo zvedeli, da si umrl Ti stric, zdaj pišeš, da je umrl pa Tumeč Janez.
Radoveden si, če smo zdravi, ker vem, da Ti ni še znano, da so ata in mamo odpeljali Italijani. Vem pa tudi, da Ti je dobro znano, kje je Pijava, ko si bil v prvi svetovni vojni. Tam sta bila internirana in zaprta leta 1943 celo zimo tistem hudem mrazu pod šotori, saj sta vsa premrznjena in slabotna prišla domov ,tako da ata ni še zdaj sposoben za kako delo.
Pišeš, če smo kaj potrebni. Saj veš kako je, če nam je vse do tal pogorelo, hiša, štala in skedenj so zažgali Italijani še leta 1942 tako, da nismo bli eno leto doma, ko nismo imeli kje bivat. Saj veš kako je, če ni strehe, ne živine, ne nobene reči, vse so nam vzeli in odgnali v Italijo. Matičovkni so srečni, da jim je ostala hiša, drugo jim je pa tudi pogorelo. Tudi oni so še vsi živi seveda mati, ki so stari so bolj slabega zdravja. Drugače pa iz Metlan precej mladih fantov manjka, pa zaenkrat Ti ne bom mogla vsega opisati.
Lačni nismo tudi v strahu nismo, se je že toliko zboljšalo za nas hvala bogu, toda oblečeni in obuti smo bolj slabo, strehe tudi nimamo nobene. Tudi drugi vaš-čani niso nič na boljšem, saj je vsa vas požgana razen nekaj hiš in to, Tumča tam gori od Janeza je pa še vse celo. Nista tako prizadeta kot so drugi. Tudi druge vasi so na takem mestu. Hudi vrh Topol in Ravne, je tudi vse požgano. Tam na Glini in v Nemški vasi, ko imaš Ti stric sestre je pa še vse po starem, ni nič požgano, še kar dobro obstojijo. Toda pri Jožkovih, je pa tudi vse pogorelo. Ne zameri stric, če Ti jaz pišem, veš ata je bolj slab in ne vidi, tudi roka se mu trese, težko sam piše. Želeli bi si vsi, ko bi Vas še enkrat videl ih se ustmeno pogo-
varjali z Vami. Marsikaj bi Vam imeli za povedati. Zato pa ne smete zameriti, da Vam kar na kratko pišem o našem življenju doma. Saj Vam bomo v kratkem še pisali, ko se bojo poštne veze zboljšale.
Še enkrat Vas najlepše pozdravljamo vsi skupaj celo Vašo družino,
Jaz, Micka, ata in mama.
Pozdravljajo Vas tudi: Joškovi, Matičovkni vsi prijatelji in znanci.
Pismo od brata:
Dragi brat! Napišem Ti nekoliko vrstic in želim Ti naznaniti kateri so ubiti iz Nemačke vasi. Od Bete, Ivana so kar Vel. Blokah ustrelili. Gerbouga Stanko-ta in njegovega sina Veška. V vrsto so jih postavili pa streljali vse, kateri ni bil zanje. Ivan in Stanko z Gline, Tone je pa v Nemčiji umrl. France, ne vemo ali je živ ali ne. Ivan je bil pet let zaprt ker je bil na nasprotni strani. V vojski z Metljan so bili: Antonov Janez, Andrej Matičkov, Jurjavi trije, Lojze, Karle in France in Tumeč France Lavrič. Ti vsi so ubiti od Italijanov. Veš tukaj so tako delali, da ni mogoče dopovedati. Jaz sem bil naredil kempo pri ta starem studencu. V grmovju smo bili 14 dni, potem pa v gozdu, potem veš kako se je z nami godilo, štefina Franceta so ubili slovenski izdajalci. Vse tiste, ki niso bli z Nemci ali Italijani, so jih ubili al pa odgnali v Italijo ali Nemčijo.
Veš dragi brat, stokrat si srečen da si v Kanadi, ker tukaj smo veliko pretrpeli hudega posebno v internaciji so trpeli. Lejnčkov Lojze je tudi v Italiji umrl od lakote, doma je zapustil pet ctrok in vse stanovanje požgano. In več takih slučajev bi Ti lahko naštel. Veliko sem prestal, pa sem vseeno vesel, da smo obdržali slovenski jezik in priborili slovenskemu narodu svobodo, da nas ni vse pokopal italijanski in nemški fašizem. Veš Janez, Tumčevega Franceta in Jožeta ni doma, nevem kako je z njima. Ona dva sta držala v Italijani in Nemci. S takimi se bo delal zdaj obračun, ki so se borili na nasprotni strani. Veš, jaz sem jako slabega zdravja, ker sem komaj živ prišel domov. Vesel sem da sem živ Hvala bogu, da smo svobodni in slava našim padlim borcem partizanom. Živel naš Tito!
Smrt fašizmu — svodoba narodu!
Jakob Kraševec
Pismo iz Catež-a
Creighton, — Spoštovani urednik! Tukaj vam pošljem pismo, katerega sem dobila od moje sestre Albine Mlakar iz starega kraja, vasi čadež pod Zaplazom. Prosim da ga priobčite V našem listu "Edinost", da bojo tudi drugi čitali kaj so Nemci delali z našem narodom v starem kraju. In koliko je naš narod trpel pod okupatorjem in z strani domačih izdajalcev.
Hedvika Kramarič Čatež, 17-8-45.
Draga sestra in cela družina!
Po dolgem in težkem času smo prejeli pismo. Mislili smo, da nikdar ne dočakamo miru, pa je nas le Marija obvarovala, ampak na žalost ne vseh. V teh letih smo zgubili očeta in Henrika, oba sta bila ustreljena. Ata so bili streljani 23 oktobra 1943 leta, a Henrik 3 marca 1945 leta na svojem domovanju na Primskovem. Zagotovo Te skrbi zaradi mame, pa Te ni treba skrbet, so hvala bogu
"GOEBELS ŠE ŽIVI"
Berlin — Harold Kemper, ameriški vojaški kolumnist trdi, da Goebels še živi. Svojo trditev bazira na podlagi dejstva, da nemška dekleta na prepreden način širijo med ameriškim vojaštvom Goe-belsovo propagando zoper sodelovanja s Sovjetsko Unijo. Opozarja pa tudi, da se podvzamejo gotovi koraki proti taki propagandi, katera lahko povzroči resno situacijo.
Nemške frajle pravi Kempner, j na zvit in prepreden način zvra-čjo krivdo za vsako najmanjšo stvar na vojake in častnike Rdeče Armade. Pripovedujejo ameriškim vojakom, kako se vojaki Rdeče Armade "drzno" ponašajo napram njihovim sorodnikom, kateri baje žive v okupacijski coni pod kontrolo Sovjetske Unije itd. Je pač skrajni čas, da spoznamo v propagandi nemških fralj še živečega Goebelsa," zaključuje Kemper.
zdravi in še dobro zgledajo, če ravno so v tej vojski veliko prestali radi vseh nas in še radi svojega življenja, ker bili smo neštetokrat v smrtni nevarnosti, ker so se okoli nas vršile strašne borbe. Borb je bilo po Čatežu okoli trideset, padale so bombe in granate okoli hiše, katera je ostala v uporabnem stanju čeprav je nekoliko poškovana. Pa to se je godilo le po nekaterih vašeh. še veliko gorje je bilo za naju, ko smo bile same. Bogo in Tone sta bila leta 1942 internirana v Italijo do maja meseca 1945. Prestala sta strašno lakoto in grozo. Dve leti smo večinoma prejokale. Veliko krat smo mogel biti po dva dni v kleti, ker drugje je bilo smrtno nevarno. Nad nami in okoli nas je vse hreščalo, molile smo in vzdihovale, da blagor Vam, ki ste na varnem, mi pa tu živimo strašno življenje in ne vemo kdaj bo tega gorja konec. Pa vendar' nas je le bog rešil. Popisati nam je nemogoče, kaj vse smo prestali Po Čatežu so jih Nemci pobili 20, vse isti dan kot Ateta. Ležalo je vse križem: Otroci, dekleta in stari ljudje. Tudi me smo gledale smrti v oči v Razborjih so jih pobili 10 in same gospodarje. V Gorenji in Dolenji vasi, so jih pobili 15. Nebom naštevala osebe, saj mogoče že vesta tudi vi dva. Saj Pavlina je pisala, če je to resnica, da so pobiti Raz-borci in Čatežani vsi v enem grobu in ta grob je izkopala nemška aeroplanska bomba, ki je priletela ravno na pokopališče. Bilo je mrličev dvoje lojtre naloženih kot drv, zaviti so bili samo v rjuhah. Klemenu so pobili celo družino, niti eden ni ostal. Ostal je popolnoma sam na tem svetu. Požgano mu je vse, edino kašča mu je ostala in še ta poškovana. Saj je tudi drugim pogorelo vse gospodarsko poslopje, le nam je ostal pod, kajža je zgorela, živino so pobrali Nemci. Urbančičevo je tudi vse požgano in uniščeno. Družina je nekje v svetu, le Hilda in mati so tu.
Sedaj Vas lepo pozdravljamo in poljubljamo vsi, posebno mama.
Albina Mlakar
Tudi ti so krivi naših žrtev
(Iz 2 strani)
strializacije malih držav in je ho tel napraviti industrijo malih držav za privesek industrije nacistične Nemčije. Fašizem je hotel, da se mali narodi spravijo na stopnjo kolonialnih narodov, a njihovo gospodarstvo, da se, če ne že popolnoma zatre, pa vsaj postavi v popolno njegovo odvisnost. Ta pohod fašističnega gospodarstva se je vršil z nacističnim ka pitalom, ki je bil glavni pobudnik za -popolno politično nadvlado fašističnih imperialistov.
Razumljivo je, da je nacizem iskal povsod svoje sluge za čim hitt-ejšo izvedbo tega načrta in da so pri taki fašistični gospodarski politiki v malih državah bogatele posamezne protiljudske klike. Prav te klike so postale glavno oporišče okupatorja in preko njih se je vršilo postopno zasužnjevanje slovenskega naroda. Okoli teh klik se je na Slovenskem zbiralo vse tisto, kar je bilo v na-sprotju z lastnim narodom. Nekdanji patentirani k r i č a č i bivših jugoslovanskih nacionalistov so si nadeli modro barvo in so skupaj s svojimi belogardističnimi brati postali najzvestejši sodelavci nacističnih izvržkov. In kaj je končno fašizem ? Fašizem je oblast finančnega kapitala, ki je ljotel na teroristični način obračunati z delavskim razredom in naprednim delom kmetov in inteligence. Toda to pot je enkrat za vselej propadel Zato so propadli tudi njegovi sodelavci, domači Qvi-slingi ki sede danes na zatožni klopi in čakajo pravične kazni za judeževe groše, ki so jih prejemali v obliki dividend.
GOVOR GLAVNEGA TOŽILCA DR. STANTETA
Nato je povzel besedo glavni javni tožilec dr. Stante, ki je med drugim izvajal: Po celodnevni razpravi, ki je dobila nekako obeležje finančnega značaja, obeležje bančnega razmotrivanja, zagovarjanja vidika bančnikov, je treba postaviti vso stvar na preprost števec Razširil sem obtožbo proti inž. Klinarju zaradi veleizdaje, ker je preprečil, da bi se porušili tovarniški objekti na Jesenicah. Inž. Klinar je v svojem zagovoru zavzel čudno, nam popolnoma nerazumljivo stališče. Trdi, da je storil s tem da je ohranil ta obrat slovenskemu narodu in Osvobodilni fronti, ki se je borila proti sovražniku, neko uslugo in navaja sedaj to v svojo obrambo. No-; če vedeti, da je bilo načelo OF in vseh zaveznikov, da se poruši vsaka mogoča potenca, vsak objekt, ki more služiti sovražniku, da se sovražnika onesposobi za borbo. On pa se še hvali, češ jaz sem rešil Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. To ni tako stra-
šno presenetljivo, kajti takih stvari smo videli mnogo. Ugotavljam to zaradi tega, da pribijem in ugotovim psihozo Klinarja in vseh drugih. Klinar se ne zaveda, ali vsaj kaže se tako, da je storil s tem svojim dejanjem, da je rešil objekte za sovražnika, sovražniku uslugo, da je pomagal sovražniku v borbi proti slovenskemu narodu in vsemu civiliziranemu svetu. On navaja to dejanje kot zaslugo. Nadalje se zagovarja, da je pozneje šlo iz njegovega obrata nekaj delavcev v OF Toda to samo dokazuje, da je mali človek imel pravičen čut, da je spoznal, da mora prenehati z delom za sovražnika. Inž. Klinar pa je gradil dalje. Ko je preprost človek našel pravo pot s svojim poštenim slovenskim srcem, ko je njegovo uho prisluhnilo pozivu OF, naj ne dela za okupatorja, Klinar tega klica ni slišal. On je delal dalje. Enako se zagovarjajo drugi obtoženci. Tudi oni navajajo v svoj zagovor za kolaboracionizem, da so nekaj reševali, da so rešili delnice zdravega denarnega zavoda. Toda ta denarni zavod je bil dejansko ves čas do današnjega dne eksponent in financier sovražnih sil. Sedaj trde, da tega niso ve-
deli. Preprost, pošten človek pa je to videl. Oni tega niso hoteli videti, če že niso imeli stika z ljudstvom, bi morali imeli stik s tiskano besedo. Jaz sem bral vse polno razprav, ki so pobijale baš ta kapital, baš ta zavod, ki so ga razkrinkavale. Oni pa so sodelovali v njem do današnjega dne, dokler ni naše orožje preprečilo, da bi šli še dalje. Poglejmo stvar tako, kot je v resnici. Kaj je bil nemški kapital na slovenskih tleh, smo že iz razprave slišali. To je bilo samo eno orožje iz Hitlerjeve orožarne, to je bila penetracija slovenskega gospodarstva, zasužnjevanje slovenskega naroda, potiskanje malega naroda na stopnjo kolonialnega naroda To je orožje iz orožarne nacističnega imperializma. Katere ekspoziture, katere pojavne točke v tem pravcu vidimo na slovenskih tleh ? V prvi vrsti je to težki kapital Westna v Celju, to so Jesenice, železna industrija, zopet Westen. Ves čas je imel slovenski narod zdrav čut in si ni pustil enostavno zadušiti ne da bi v svoji onemoglosti vsaj protestiral. Protestiral je proti izzivanju tega kapitala, tega orožja nacizma in nemškega imperiali-
Pošiljanje denarja v stari kraj
Naši izseljenci v Kanadi morejo poslati denarno pomoč svojim sorodnikom v starem kraju! Vsaki mesec 110 kanadskih dolarjev.
Konzulat Demokratične Federativne Jugoslavije v Montrealu je že dal enkrat izjavo v tem pogledu, a v tej številki se nahaja bolj natačno pojasnilo, kako se more pošiljati denar v stari kraj.
Z ozirom na težkoče katere so provzročene vsled vojne in zaradi stroge kontrole v Kanadi, se denar še vedno ne more poslati preko banke ali naravnost, kakor pred vojno. To se sedaj more storiti samo preko zastopstva narodne oblasti Demokratične Federativne Jugoslavije.
Denar naj se pošlje konzulatu v Montreal. Denar ne gre iz Kanade, ampak se vloži na kredit jugoslovanskega finančnega mi-nisterstva v že zato določeno banko. Ko konzulat sprejme denar, on obvesti pristojno oblast v Beogradu, katera nato izplača prejemniku v "Dinarjih" napram kur-zu navedenem v izjavi konzulata (45 din. za eden kanadski dolar).
Treba pripomniti, da je to edini način za pošiljanje denarja v staro domovino, kakor tudi svoje vrste pomoč, našemu narodu in državi kakor celini.
zapisnik seje upravnega odrora vpz. gled
Seja upravnega odbora se je vršila dne 14 oktobra 1945 v pro štorih na 77 Main St. Seje so se udeležili gl. odborniki: L. Peče-var, J. Kužnik, T. Kraje, A. Novak, M. Otoničar, F. Pauček, T Lavrič in V. Vidrih. Odsoten A. Hočever radi bolezni.
Br. predsednik otvori sejo ob 9.40 dopoldne z sledečim dnevnim redom:
1	— Čitanje zapisnika redne seje z dne 15 julija, katerega se enoglasno sprejme. Nato se čita zapisnik izvenredne seje, katerega se na predlog A. Lavriča, enoglasno sprejme.
2	— Poročilo tajnika Zveze. Zveza šteje z dne 30 septembra 501 rednih članov in članic, črtani v tretjem četrtletju:
Odsek št. 12. L. Zevnik in L.
Pire.
„ št. 14. F. Daničič in N.
Bašič
št. 15. V. Bogda
Ana Kuzmanovič, članica odseka št. 1, odstopila
3	— Blgajniško poročilo. Bilan-
ca za junij: „.„...... $8.827.31
Dohodki:
Julij _____________________ $1.224.88
Avgust _________________ 1.161.44
September ________ 1.126.16
Skupaj: -------------
Izdatki:
$3.512.48
Julij __________________________ $1.108.87
Avgust_________________________ 815.25
September _______________ 1.024.24
Pogreb, stroški:_____ $250.00
Uprav . stroški: ...... 178.87
Skupaj:
3.377.23
Bilanca na banki z dne 30
sept______________________ $$8.962.56
Naloženo v vojnih bondih
__________________________________ 6.000.00
Skupno premoženje Zveze
__________________________ $14.962.56
Prebitek za 3 mesece,
............................................ $135.25.
4	— Poročilo Nadzornega odbora. Nadzorni odbor poroča, da so knjige pregledane in pronajdene v redu.
5	— Poročilo Mladinskega voditelja. Isti poroča, da je število Mladinskega članstva 274 članov, ter nadalje opomni, da je nekoliko članov dopolnilo 16 let in priporoča, da se nekaj ukrenilo da bi prestopili v odrastli oddelek in da bi se njim dalo neke ugodnosti ker je precej za plačevat za mlade
'člane, ki niso zaposleni. Br. Kužnik predlaga, da jim Zveza povrne stroške za zdravniško preiskavo ob pristopu v odrastli oddelek. Podpira A. Kraje, na kar je predlog enoglasno sprejet. Mladinskim članom se obenem pojasni, da so trije razredi A.B.C. in lahko pristopijo v katerega želijo.
6	— Poročila bolniškega nadzornika ni, ker je odsoten radi bolezni.
7	— Gospodarski odsek poroča, da ni v Zvezinem Inventarju nika-ke spremembe.
8	— Sprejemanje novih članov. Odsek št. 12. Ivan Oblak, se sprejme enoglasno.
9	— čitanje dopisov. Čita se tri dopise od odseka št. 7 Port Arth-ur, katere se vzame na znanje. Na Apel za pomoč stari domovini od Zveze v pojasnilo vsem odsekom, da po naših pravilih in po zakonih Insurence Acta ne dopušča črpati Zvezne imovine v nobene druge svrhe kakor za bolniške podpore. Ali gl. odbor apelira na vse odseke, da naj vsi odseki zbirajo za pomoč stari domovini.
10	— Br. J. Kužnik, upravni tajnik poda resignacijo za ob koncu tega leta. Gl. Odbor ga poživlja, da naj bi ostal še za naprej kar pa odkloni.
11	— Izvenredna seja se vrši 21 oktobra ob 7 uri zvečer.
Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 12.45 po-pol.
Zapisnikar, V. Vidrih
Z pošiljanjem denarja tem potom, izseljenec ne samo da pomaga svojim sorodnikom, ampak na ta način dobi Jugoslavija v Kanadi potrebni denar in kredit za razne trgovske in finančne transakcije. To je velike važnosti za narodno oblast in velika pomoč.
To je, po našem mnenju, tudi razlog ker nekateri nasprotniki, narodne oblasti, skušajo omalože-vati in vstvarjati sumničenje v ta sistem pošiljanje denarja v Jugoslavijo. Oni so protivniki Tita, nove oblasti in novega reda, pa zato hočejo ovirati vse kar je v korist, ne samo države in narodu kakor celini, ampak tudi njihovim lastnim družinam in sorodnikom.
Brez dvoma da se ravno z te strani razširjajo govorice, da v konzulatu sedijo ljudje, kateri so služili starim režimom, i.t.d. Nasprotniki računajo, da naši prijatelji, iskreni pripadniki Jugoslavije, bi se mogli na ta način naj-preje odvrniti da denarja ne pošiljajo. Govori se tudi to, da so celo stvar pokrenili od konzulata, brez sporazuma in dovoljenja narodnih oblasti v starem kraju. Vse, samo da se napravi večja zmešnjava.
Kar se tiče izmenjave konzul-skega osobja, je to stvar narodnih oblasti starem kraju in mi ne moremo in nočemo narodnim oblastem narekovati v temu ali kakemu drugemu pogledu, kaj imajo za delati. Resnica je, da se tudi tega sistema pošiljanja denarja v stari kraj ni izmislil konzulat, ampak samo izvaja odloke narodne vlade, oziroma svojih predstojnikov.
Treba je vedeti to, da za transakcije obstoji popolni sporazum, izmed jugoslovanske in kanadske oblasti. Ta sporazum je dosežen z pomočjo današnjega konzulat skega, oziroma diplomatičnega aparata Demokratične Federativne Jugoslavije in mi smatramo, da je s tem narejeno jako zaslužno delo.
Mi smo prepričani, da se bo posluževal, tega načina pošiljanja denarja v stari kraj, vsak oni iz seljenec, kateri veruje in zaupa v novo skupnost Južnih Slovanov in narodno oblast na čelu z Maršalom Titom, in kateri želi pomagati narodu In svojim sorodnikom.
S. Miosič
zma. Na vse to so seveda prisluhnili gospodje okrog nemškega kapitala, zato so se oprijeli drugačne politike. Niso več nastopali javno kot nemški kapital, kot nemško orožje, nastopali so skrito. Saj je vojna zvijača glavni nauk vsakega vojaka in hitleri-zem je to zvijačnost opeval in oboževal do skrajnosti. Uredili so si stvar tako: poiščimo si kakega vrednega bratca, ki bo posodil ime, mi pa bomo nastopili in v njegovi senci, če ne drugače, pa kot nacionalisti. Iskanje je bilo uspešno. Koga so našli? Skupino, ki izvira iz Praprotnikovega vrtca. Praprotnikovo ime je vsakemu Slovencu vedno živo v spominu in je kot temna zvezda na nebu našega narodnega življenja. Pra-protnik — Jadranska banka: konkurz, Praprotnik — Slaven-ska banka — konkurz, Praprotnik to ali drugo podjetje — konkurz, mali vlagatelj na cesti, hranilne vloge uničene, jaz Praprotnik, jaz pa sem gospod in ostanem. Pra-protnika ni mogel nihče postaviti pred sodišče, ker ga je ščitil ves sistem korupcije. Bil je obsojen na plačilo, toda notorično je znano, da ni bil sposoben niti za najmanjša eksekucijo. Nosil je ničvredno nikljasto uro, da mu ne bi mogli ničesar vzeti. Takšen je torej vitez Praprotnikovega kova, a vendar je zavzemal vidna mesta v tem finančnem svetu. Povsod se je pojavljal in tudi danes sedi tu na zatožni klopi. Po zlomu bivše jugoslovanske vojske se je vsa peta kolona, ki se je preko gospodarstva stalno pripravljala na okupacijo Slovenije, znašla v objemu Praprotnika. Klinar pravi, da je Praprotnik vodil pogajanja o tem, da se objekti Kranjske industrijske družbe ne porušijo, kakor to zahteva vsako pametno bojevanje, kar je aksiom za defenzivno vojno. Ta Praprotnik s^ je torej pojavil kot zaveznik West-
Naznanja Kirkland Lake in Okolica
Mladinski odsek št. 3 "Krka", V. P. Z. Bled iz Timminsa priredi izlet in obenem koncert v Kirkland Lake dne 11 novembra v Poljski dvorani, Wood St.
Začetek ob 6 uri zvečer.
Mladina pod vodstvom br. John Lavrič, želi pokazati koliko je sposobna v petju naših slovenskih pesmi in deklamacijah. Ista mladina pod vodstvom br. Jožeta Glad, namreč tamburaški zbor "Tito" nam bo pa igrala vesele starokranjske poljke, valčke in pesmi.
Zatoraj vabimo vse Slovence, Hrvate, Srbe in druge Slovane v Kirkland Lake in okolici, da se udeleže kar v naj večjem številu. Obenem se že vnaprej zahvaljujemo Gl. Odboru kjer nam sporoča, da bo vse preskrbel kar je potrebno.
Torej vsi na koncert v nedeljo dne 11 novembra.
Vas vabi odbor.
opomba glede objave imen
Glavni urad Sveta K. J. Slovanov in uredništva treh časopisov dobivajo prigovore, da zakaj niso objavljena imena onih prispeva-teljpv, kateri so že prispevali svoje prispevke za otročjo bolnišnico Sveta K. J. Slovanov v Jugoslaviji. Taki prigovori se slišijo kljub temu, da smo takoj v začetku kampanje izjavili, da bodejo vsa imena prispevateljev v to svrho objavljena po zaključku kampanje obenem. Ako bi sedaj objavljali nekatera imena, bi to naredilo le nered in netočnost.
Zato prosimo vse odbore Sveta in poedince, kateri so zbirali pri spevke, da ne pošiljajo imen prispevateljev na časopise, ampak naj pošljejo vsa imena na glavni urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kateri jih bo pripravil oddal v tisk. .
Vkolikor se pa tiče prispevkav za otročjo obleko in tako dalje naj se naslovi na uredništva ča. sopisov, katera bodo to drage volje priobčila kolikor prej mogoče. Za izvršni odbor Sveta K.J.S. S. Miošič Za Novosti Marijan Kružič Za Srpski Glasnik Maksim Bijelič Za Edinost George Matešič
na in lahko rečemo, kar se narodnostnega obeležja tiče, da je eno in drugo ime, ena in ista stvar. Kar velja za Praprotnika velja v nekem pogledu za vse ostale obtožence. Njim sicer ne moremo očitati takih stvari, kakor Pra protniku samemu, toda oni so vedeli za to, kar je ta človek, katerega je narod povsod obsojal, delal in kar je delala njegova okolica. Vedeli so, da je Praprotnik tesno povezan z vsakim sovražnikom, bodisi Nemcem ali Italijanom, vedeli, da se kapital, ki je pod njegovo egido, spaja z nemškim kapitalom, da je ta kapital že v svoji zasnovi prijateljski kapital pete kolone. Toda navzlic temu so pri tem sodelovali. Danes tovariši sodniki, se vrši razprava ki je zgodovinskega pomena. Ta razprava je zaradi tega zgodovinskega pomena, ker polagajo obtoženci račune kot predstavniki onega zla v slovenskem narodu, ki je razrušilo in onemogočilo mirovno narodno življenje predaprilske Jugoslavije, ki je onemogočilo konsolidacijo, ki je onemogočilo obrambo naroda, onega zla, ki je pripomoglo, da se je predaprilska Jugoslavija zrušila. Na zatožni klopi sede predstavniki kolabora-cionizma s sovražnikom. Oni so sodelovali z okupatorjem v okviru Kreditnega zavoda kot podporniki pri finančnih transakcijah in so povsod jasno in glasno priznavali sovražniku upravičenost njegove okupacije priznavali so mu, da je on dejanski gospodar na teh tleh. To dokazuje zagovor čeča, ki je to naglasil kot priznano dejstvo.
Tovariši sodniki! Ko boste izrekli sodbo nad delovanjem teh zločincev, pomislite na to, da je treba preprečiti, da bi se zgodilo, da se še kdajkoli ^na slovenskih tleh pojavi skupina, ki bi na tako perfiden način zlorabila narod, iz-podkopavala njegovo državo in uničevala njegovo domovino. Naj se zgodi nad njimi pravica!
Vabljeni ste vsi na sejo
Kirkland Lake — Kakor že večina članstva Z.K.S., ve, da je v teku kampanja za pridobivanje novega članstva. V kolikor se našega odseka v Kirkland Lake tiče do zdaj, ne bomo objavljali uspehov, rajši počakamo' do zaključka. Po številu rojakov v naši naselbini bi bilo pričakovati znatni prirastek v članstvu, pa tudi članarina je zelo nizka in kdor se čuti zavednega Slovenca, ni nobenega vzroka, zakaj ne bi bil član Zveze Kanadskih Slovencev, če ravno mogoče pripada kakemu podpornemu društvu in temu podobno.
Zatoraj rojak in rojakinja, člani našega odseka pričakujemo, da se nam pridružiš v teku kampanje ter da delamo skupno po vzorcu našega herojskega naroda v stari domovini.
Za poživitev kampanje se prireja seja odseka Zveze dne 4 novembra ob 2 uri popoldan v prostorih sobrata J. Braniselj. Poživljamo člane in članice, da se zagotovo udeleže te seje ter priporočamo da vsak če je le mogoče pripelje s sabo novega člana ali pa vsaj priporoči seji njegovo ali njeno voljo da pristopi v Zvezo. Vabljeni pa so tudi vsi drugi rojaki in rojakinje ne glede na to ali so člani ali ne, da prisostvujo omenjeni seji. Vsak dobrodošel!
Ne pozabimo, da v "Slogi je moč"!
Odbor odseka ZKS.
SODBA
Po §(io in polurnem posvetovanju so se ob 17. vrnili sodniki nazaj v razpravno dvorano. V grobni tišini je predsednik razglasil sodbo, s katero so bili vsi obto-1 ženci spoznani ;za krive po obtožbi. Obsojeni so bili:
Avgust Westen, dr. inž. Herman Klinar, dr. Pavel Pestotnik, Avgust Tosti in dr. Otmar Pirk-majer na smrtno kazen z ustreli-tvijo.
Avgust Volk na 10 let omejitve svobode s prisilnim delom in na 10 let izgube političnih in državljanskih pravic.
dr. Fran Windischer na 11 let omejitve svobode s prisilnim delom in na 10 let izgube političnih in državljanskih pravic,
dr. Rudolf Krivic, dr. Mirko Božič in Franc Urbane na 8 let omejitve svobode s prisilnim delom in 8 let izgube državljanskih in političnih pravic.
Karel čeč, Josip Verovšek in Rihard Sušnik na 7 let omejitve svobode s prisilnim delom in 7 let izgube državljanskih pravic,
Rajko Türk na 2 leti omejitve svobode s prisilnim delom in na izgubno državljanskih političnih pravic za dobo 6 let.
Praprotnik Rezika in šarabon Minka na 13 mesecev prisilnega dela brez kretanja svobode in na 6 let izgube političnih in državljanskih pravic.
Vsem obtožencem brez izjeme se zapleni vse njihovo premoženje.
Zaključno je predsednik sodišča kratko utemeljil izrečeno sodbo in sporočil obtožencem, da bo sedaj takoj predložena višjemu vojaškemu sodišču v dokončno presojo. Navzoče občinstvo je sprejelo sodbo z glasnim odobravanjem.
(Povzeto is lista "Slovenski Poročevalec")
SANS.
Hegessen o nezaupnosti napram Z.S.S.R.
(Iz 1 strani)
ta. Jaz mislim, da bi mi v Kanadi podvzeli ravno slične korake v obrambi naših zapadnih meja, kakor jih podvezema Rusija v centralni Evropi danes.
To kar Rusija želi doseči v centralni Svropi, je po mojem mnenju zelo preračunan korak, kateri je seveda v nasprotju z propozi-cijo Zduženih držav, katere si prizadevajo za svojo sigurnost postaviti kontrolo nad vsemi morskimi bazami na Atlantiku in Pacifiku. To je obenem podobno korakom podvzetim z strani Vel. Britanije da zadrži Gibraltar, Malto in Sueški kanal na račun protekcije njenih vitalnih življenskih interesov in pota na vzhod. Razlika v tem oziru je le ta, da sta Združene države in Vel. Britanije velesili ma
Iz francoščine prevedla K. N.
XXVI
Mlada žena si je zaman belila glavo, kako bi More-nu razložila vso zadevo, ne da bi ga ponižala.
Ali naj svojemu možu pove, da je njen oče zagrizen' nasprotnik republikancev in da zelo pristransko sodi o diržavljanski vojni v Španiji? Ali naj mu razodene, da jo je želel omožiti z bogatim Andrejem, samo zato, da bi z novim denarnim virom podprla njegovo podjetje? Ne, njen mož nebi razumel ne prvega, ne idrugega. Zato je previdno pričela:
"Skušajte se vživeti v položaj mojih staršev. Na lepem so izvedieli, da imajo zeta v deželi, ki se jim vsaj zidaj zdi nekakšno zrcalo nereda. In potlej . . . oprostite da vam vse to govorim, nebi vas hotela užaliti. Vse to je prišlo nekam hitro, nenadno, kar čez noč."
"Razumljivo je, da je to vaše starše zelo presenetilo," je kratko dejal. Zagledal se je predse. Videlo se mu je, da nekaj premišljuje,, zagrizeno in z vso svojo voljo Tako zopet in tih je bil, da se je Orana zbala, ali ga morda le ni užalila. Bil je tako drugačen kakor tedaj v Barceloni, čeprav je tam idoli smrt trkala na vrata, je bil njen mož vesel, prešerne volje in nebrižen. Zdaj se ji je pa zazdel vse resnejši, malone otožen. Nekaj se je zganilo v njej in spet je mehko dejala:
"Tak pojdiva vendar, da vas predstavim svojim staršem. Moja mati bi vas tako rada spoznala!''
Njene besede so zvenele iskreno. Mladi mož jo je hvaležno pogledal. Njegove oči so se srečale z njenimi. Za trenutek sta obstala, se zazrla drug v drugega, potlej sta pa vstala in stopila iz hladnice.
Korakala sta drug ob drugem proti gradu. Med potjo ga je večkrat od strani pogledala. Bil je tako drugačen kakor tedaj. Menda se mu je vojaška uniforma bolje podala,, kajti v tej civilni obleki še zdaleč ni bil tako eleganten, kakor kot častnik. Znano je, da se moški navadijo na vojaško obleko in da se jim civilna obleka potlej ne poda več.
Morda je bil p,a vse prevelik in preplečat za to nežno okolico ? Sicer je bila obleka izvrstno ukrojena, toda mlada žena se ga je vseeno rajši spominjala v vojaških hlačah in tesnem vojaškem jopiču. Toda njegov izraziti obraz je bil tudi tu enako lep. Orani se je zdelo, da so postali njegovi lasje se temnejši, še vse bolj vranječrni in da ni še nikoli videla tako lepe bronaste polti. Najbolj so ji bile pa všeč njegove velike, ogljenočrne oči, iskreče se v tisoč ognjih, kadar se je v govorjenju razvnel, in otožne, kadaii*1 se je tiho zazrl predse. Da, bil je moški, ki bi si ga želelo sleherno mlado dekle,, navdušeno za romantiko in lepoto!
Spet ga je od strani zvedavo premerila od nog do glave, šele tedaj je mlada žena t>pazila, da je njen mož v črnem. • '
"Ali žalujete"? je sočutno vprašala. "Menda ga ni Španca, ki danes ne bi žaloval." je resno odgovoril. Izgubil sem mater, sestro in dva brata."
"Oh strašno!" vzkliknila Orana. Nehote je pomislila, da se po vrnitvi iz španskega dolgo ni mogla obleči v svetle obleke. Pogosto si je dejala, da bi bilo netaktno nositi pisane in bele obleke, če niti ne ve, ,ali je njen mož mrtev ali živ. A vseeno mu ni ničesar razodela, temveč ga je še naprej na skrivaj opazovala.
že sta «prispela do gradiča. Okna so bila to pot odprta, d,a je hladni jesenski vetar valoval nežne zastore. že sta bila pri glavnih vratih. Orana je poklicala nekega služabnika, ki se je pravkar vračal iz vasi.
"Bastien,, prosim, sporočite moji materi in mojemu, očetu, naj prideta v veliki salon, ker smo dobili gosta."
Nato je prijazno pogledala svojega moža in ga povabila, naj vstopi: "Dobro idiošli"!
Moremo je vstopil brez besede. Z veseljem je opazila, da je napak sodila, ko se ji je malo poprej zde! manj eleganten in postaven kakor v Španiji Mondia ni nosil obleke s tistim čarom, kakor znajo to Parižani, toda bil je bolj naraven in zato nič manj eleganten.
"Ali prihajate iz Madrida?" je vprašala, ko so se za njima zaprla v.rata salona.
"Ne morem reči. že dva meseca sem živel v Parizu, kjer sem si najel majhno stanovanje. Skušal sem se vživeti v deželo, kjer živite vi, senofra".
Ob teh. besedah so se odprla vrata in vstopila sta gospod in gospa Cadreronova.
XXII
Nekoliko (začudeno) je gospod Le Cadreron pogledal neznanega gosta. Po vranječrnih laseh in temni polti je takoj spoznal, da je južnjak. A preden je mogel kaj vprašati, ga je Orana prehitela:
"Oče, predstavljam ti letalca Morena, svojega moža."
"Oh da!" Gospod Le Cadreron je obstal kakor uko-pan. Tega pač ni pričakoval. A kmalu se je opomogel od prvega presenečenja, pristopil bliže in sovražno pogledal mladega Španca. Hladno je dejal:
"Torej vi ste vojak, ki se je poročil z mojo hčerjo?" Ne da bi ponudil Morenu roke, ga je premeril od nog do glave.
"Nisem dvomil, idia se boste lepega dne le prikazali." Zdelo se je, kakor da mladi Španec ne bi opazil nameravane nevljudnosti, kajti vljudno se je priklonil.
Gospa Le Cadreronova je pa stopila bliže in mu. ne glede na vedenje svojega moža,ljubeznivo ponudila roko: "Pozdravljeni, gospod," je dejala. "Prav vesela sem, da imam priložnost spoznati človeka, ki je rešil življenje moji hčeri. Bodite dobrodošli v našem domu! Moja hvaležnost je tolikšna, da sem hvaležna tudi njej, ki je rodila takšnega sina."
Morena je ta prisrčni sprejem ganil. Posebno mu je šlo do srca, ko je Oranina mati omenila njegovo-že pokojno — mater.
"Moje matere ni več med živimi," je odvrnil in v njegovem glasu je zazvenela bolest.
(Nadalje prihodnjič)
morju dočim je Rusija velesila na kopnem, katera enako potrebuje sigurnost na kopnem.
ZGODOVINA POTRJUJE PAKE V MUNICH-U
NA-
Zgodovina bo dokazala, da ako bi bile zapadne demokracije pripravne za borbo proti Nemčiji v dobi pregovorov v Munichu-u, Rudija se bi za gotovo jim priključila. Ruska zunanja politika se vodi v duhu istega principa, namreč poglavitno v obrambi sigurnosti svojih meja".
Zgornje smo posneli le poglavitne izčrpke iz govora Senatorja
Hugssen-a, katerega je podal v senatni zbornici. Medtem ko Senator Hugssen skuša, če tudi po ovinkih podati pravilno sliko to-časnih diplomatičnih zadev med Sovjetsko Unijo in zapadnimi demokracijami z ozirom na kolektivno sigurnost trajnega in pravičnega miru, posamezni elementi, kateri podžigajo nezaupnost napram Sovjetski, Uniji, seveda nadaljujejo z svojo gonjo in jo skušajo oživeti po istem načinu kakor pred to vojno kljub temu, da je jasno kot beli dan, da zapadne demokracije znašajo največ odgovornosti ;za Hitlerjevo agresijo v Evropi.