309
Vsem sem govoril   §¦
Cveto Preželj
NA SEZNAMU    Pišem. Torej
sem zapisan v dvorani, na levi strani, na robu kupole. Tam nekje, ko se svetloba prvikrat dotakne notranjosti, ko s svojo lepoto zmoti molitev.
NENAVADNO    Napisal sem pesem. VABILO    Napisal nisem nič.
Naključje je večna sreča neumnih.
Preselim se v preteklost.
Iz spomina izrežem
stranske oltarje.
Svoji svetosti verjamem bolj,
kot podobam prednikov,
310
ki niso bili nič -
odmaknjeni nič.
Rad bi se dokopal
do slavnih,
do priliznjencev,
do morilcev,
da mi povedo,
zakaj me vabijo medse.
VESELJE    Razigrani dan je pobegnil. JE POBEGNILO    0troci so odvrgli igrače. Pijanci so se razbežali. Veselje me je zapustilo, domačo je češnjo poljubilo in v solzo položilo življenja strah.
ISKALCI    Zaprašeni DELA     tavamo.
Skozi
Navaden dan mi piše program. Iz enega kota v drugega hitim in se ne prepoznam.
Sovražim pokajoče kosti. Na oblastnike kričim, da me ni več doma, da sem v kotu, da mi navaden dan piše program.
POD
OBLASTJO
NAVADNEGA
DNE
311                                                                                                                 Vsem sem govoril
večno senco
padamo.
Obzorje
skriva sporočila.
Samo nekateri
bomo
loščili čevlje.
V PRIČAKOVANJU    Za našimi hrbti regljajo strojnice, bežijo poljane, se dvigajo hribi.
Človek ne verjame več nikomur in se ne veseli, če mu rečem, da bi skupaj počrnila sveti krog.
VSEM    Veselje je dvorec srebrni,
SEM    pokvarjen je kralj. GOVORIL
ENKRAT JE VSEGA KONEC
Tako hitro se vse konča.
Pesem,
še ne prav zapeta,
že se ustavi
na pragu sveta.
Bogato deželo pražijo.
Najstarejši narod
v Evropi
hvalijo,
nas objemajo,
nas preštevajo.
312
Cveto Preželj
Vsem sem govoril: Otroci se bodo razbežali, tavali bodo v temi, strah jih bo življenja.
Nas pa ni več strah.
Pahnjeni
smo bili v prepad.
ARHEOLOŠKO ODKRIVANJE
Zvite besede me skrijejo. Zvite misli me dvignejo. Pozabljeni svet se prebudi. Peklenski načrt se stopi.
Lobanja poišče svetlo luč. Resnici prišepne sladke besede.