LETO XLV, ŠT. 1
Ptuj, 9. januarja 1992
CENA 30 TOLARJEV
Obeta se moško leto
če se po jutru dan pozna, potem bo letošnje prestopno leto na
območju ptujske občine precej moško. Na silvestrsko noč so namreč
na porodnem oddelku ptujske bolnišnice sklenili porodno leto z de-
klico, na novega leta dan pa so ob 5.45 v prvem letošnjem porodu po-
magali na svet dečku. Rodila gaje mlada, 19-letna mamica Jožica Bo-
žičke iz Pobrežja 92 pri Vidmu. Tehtal je 3.600 gramov, dolg pa je bil
celih 51 cm. Torej pravi velikan.
Drugi porod na novega leta dan je imela dežurna ekipa šele ob
19.55 uri. Mamica Alenka Meško iz Velike Nedelje je rodila 51 cm
dolgo in 3650 gramov težko deklico. Tretji pa je na svet privekal spet
deček. Ob 21.50 uri gaje rodila mamica Vesna Černezel iz Nove vasi
pri Ptuju; dolg je bil 48 cm, težak pa 3000 gramov.
Za ilustracijo naj dodamo, da so v letu 91 imeli na porodnem od-
delku ptujske bolnišnice 1060 porodov, 39 manj kot v letu '90. To
zmanjšanje pripisujejo predvsem dejstvu, da že skoraj pol leta v Ptuju
ne rojevajo več ženske iz sosednje Hrvaške, predvsem iz Krapine in
okolice.
Kot zanimivost dodajamo prijetno novico, da so v ponedeljek, 6.
januarja, na krajši, a prisrčni slovesnosti izročili prvi letošnji mamici
Jožici Božičko darilo LIP Poljčane, otroško zibelko. V imenu te firme
je mladi mamici čestital direktor bolnišnice dr. Lojze Arko.
-OM
Prve tri letošnje mamice s svojimi štničkami ob božičnem drevesu po-
rodnega oddelka ptuj.ske bolnišnice.	(Foto: M. Ozmec)
Prieške prireditve v Radencih
Priprave na ustanovitev Fundacije akademika dr.
Antona Trstenjaka, ki bo štipendirala nadarjene iz
Prlekije in založniško dejavnost v in o Prlekiji, so
v sklepni fazi, saj bo slavnostna razglasitev funda-
cije v soboto, 11. januarja, v hotelu Radin v Ra-
dencih.
Ta dan bo tukaj več prireditev, odprta bo razsta-
va del prieškega rojaka akademika dr. Trstenjaka,
mizo o bodočih razvojnih možnostih
/^Prlekij^^e bodo zbrali razni strokovnjaki iz vse
r*	tudi iz Prlekije.
[i V jwm«nu in mestu akademika dr. Antona Tr-
T'	-	. i ■ '
stenjaka bo govoril akademik dr. Janez Milčinski
o Trstenjakovem življenju pa član akademije dr'
Franc Bernik, Fundacijo bosta predstavila njena
duhovna očeta Dr. Ludvik Toplak in mag. viilan
Lovrenčič.
Večer, kjer ne bo manjkalo prieških značilnosti
in humorja, bo pod taktirko znanega gledališkega
igralca Zlatka Sugmana, Organizatorice vseh pri-
reditev pod naslovom Žlahtna Prlekija« so tudi
občine, ki deloma ali v celoti sodijo v to pokraji-
no.
Vida Topolovec
Ptujsko zdravilišče
uvaja kopalne avtobuse
v ptujskem zdravilišču seje iani kopalo 180 tisoč obiskovalcev. Se-
zona je bila približno takšna kot v prejšnjih letih. Zimskih kopalcev je
bilo sicer manj, zato pa jih je bilo več poleti in jeseni. Močno je upadel
promet v gostinskem delu, najslabši obisk so imeli v avtokampu, kije bil
zaseden le 25-odstotno. V bungalovih so imeli v primerjavi s sezono za
odstotek večji obisk. Vse to ni dovolj, da bi lahko bili zadovoljni. Vodja
zdravilišča Slavka Gojčič poudarja, da je sedaj njihova osrednja naloga
razvoj toplic, začetek pa naj bi bila gradnja infrastrukture, posebej še
prehod na novo energetsko oskrbo.
Da bi tudi v zimski sezoni iztr-
žili več, svojo ponudbo približu-
jejo kopalcem v različnih sloven-
skih krajih. Želijo priti do vseh
tistih, ki nimajo svojih prevoznih
sredstev, radi pa bi se kopali in
poskrbeli za boljše počutje. Ko-
palni avtobusi bodo vozili iz pe-
tih slovenskih krajev: Maribora,
Ruš, Lenarta, Slovenske Bistrice
in Ormoža. Prvi bodo odpeljali
14. januarja iz Maribora, Hoč,
Marjete in Ormoža. Ob sredah
bodo vozili iz Lenarta in Sloven-
ske Bistrice, iz Ruš in Maribora
pa ob četrtkih. Prihodi in odhodi
avtobusov so natančno določeni
in v Toplicah pravijo, da se bodo
strogo držali voznih redov. Zani-
mivo je, da so vključili kraje, kjer
nimajo rednih avtobusnih linij
do ptujskega zdravilišča.
Kopalni avtobusi do Ptujskih
toplic bodo vozili do 30. aprila.
Pogoj je, da bodo imeli vsaj pet-
najst potnikov. Informacije o
vsem, kar želijo obiskovalci zve-
deti, imajo Certusove agencije v
Lenartu, Slovenski Bistrici in Or-
možu ter v Turistagentu v Mari-
boru na Partizanski cesti. Ptuj-
sko zdravilišče pripravlja za vse,
ki se bodo vozili s kopalnimi av-
tobusi, prijetno presenečenje,
včeraj so svojo akcijo podrobno
predstavili na tiskovni konferen-
ci v Mariboru.
MG
Vršilca dolžnosti
Na zadnji seji ormoškega par-
lamenta, ki je bila predzadnji
dan starega leta, so poslanci po-
trdili sklep, da postane ormoški
lokalni radio, ki je na novega le-
ta dan dopolnil 22 let, samostoj-
ni zavod (prej je bil v sklopu de-
lavske univerze), kljub temu da
nima nobenega profesionalno
zaposlenega delavca. Dobil pa je
tudi v.d. direktorico. To je dipl.
oec. Majda Lukner, sodelavka
ormoškega lokalnega radia pol-
nih 21 let.
Novi status je dobila tudi
Ljudska, prej Delavska univerza
in prav tako svojega v.d. ravnate-
lja. To je postal Ernest Vodopi-
vec, dipl. ing. organizacije dela iz
Pesnice pri Mariboru (po rodu je
Ormožanec).
Oba vršilca dolžnosti sta po-
stavljena za tri msece, novo na-
stala zavoda pa se bosta morala
potrditi tudi na trgu ob (začasni)
podpori občine, kar bo trajalo le-
to dni.
Vida Topolovec
^^-UVODNIK->
Še šest dni?
Cenovni skoki in šoki v začetku novejša leta so v drugi plan po-
tisnili v Ptuju tudi takšni temi, kot sta odstop direktorja Perutnine
Ptuj Alojza Gojčiča in mednarodno priznanje Slovenije.
V	primeru Alojza Gojčiča so ugibanja o vzrokih in posledicah
za naše okolje razumljiva, saj gre navsezadnje za politika in gospo-
darstvenika. kije obeležil precejšnje obdobje življenja in dela v ptuj-
ski občini ter tudi širše. Kjerkoli je delal, povsod je pustil sledove in
različne ocene. To je poslediVa njegovega brezkompromisnega pri-
stopa k vsemu, česar se je lotil. Takšen način pa vzbudi vse. od ob-
čudovanja in posnemanja do zavračanja in nevoščljivosti. Stvar
presoje pač.
Dogajanja v mednarodni areni pa so danes (četrtek) in bodo v
prihodnjih dnevih za Slovenijo zelo pomembna in morda odločilna.
Danes se nadaljuje mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki Jo vo-
di lord Carrington in tokrat zaseda v Bruslju. O dnevnem redu po-
govora s predsedniki vseh Jugoslovanskih republik do torka še ni bi-
lo nič znanega.
V	petek bo arbitražna komisija verjetno končala oceno o tem,
katere republike izpolnjujejo kriterije za mednarodno priznanja.
Možno Je, da hi še isti dan o tem razpravljali zunanji ministri Ev-
ropske skupnosti, ki se bodo sestali v Bruslju. Lahko bi se primeri-
lo. da bi že takoj odločali o priznanju. Sicer pa kot datum za to
odločanje še naprej ostaja 15. Januar. Ključna ocena o tem, kaj po-
meni mednarodno prhanje republik, ki so za to prosite, za mir v
Jugoslaviji. Enotnosti okrog te ocene pa še vedno ni. V igri velikih
so mnenja nas malih pač malo vredna, prepričati Jih morajo naša
Ludvik Kotar
Industrija še naprej rakovo
pot
Stanje v ptujskem gospodarstvu se še naprej slabša. Fizični obseg
industrijske proizvodnje se je v enajstih mesecih prejšnjega leta v pri-
merjavi z letom 1990 zmanjšal za 6,6 odstotka. Manj so proizvedli v
vseh pomembnejših panogah občinske industrije. Proizvodnja barvnih
kovin (37,8-odstotni delež v industriji občine) je manjša za 14,9 odstot-
ka, živilskih proizvodov za 1,1, krmil za 4,9 in prometnih sredstev za
11,4 odstotka.
V enajstih mesecih se je občut-
no zmanjšal tudi izvoz. Izvozniki
so prodali za 83,3 milijona ame-
riških dolarjev blaga, kar je v pri-
merjavi z enakim obdobjem leta
1990 za četrtino manj. Uvozni re-
zultati so še slabši, saj je padec
32,5-odstotni. Največji občinski
izvoznik je še vedno TGA, ki je
dosegla 80,5 odstotkov izvoza v
občini.
Težave s plačevanjem se niso
zmanjšale. Novembra je imelo
več kot pet dni blokirane žiro ra-
čune 21 podjetij v gospodarstvu.
Znesek blokade je bil skoraj 580
milijonov, ker je skoraj za 86 od-
stotkov več kot v oktobru leta
1991. Povečujejo se tudi blokade
v družbenih dejavnostih. Zdrav-
stvu, kjer so se blokade začele že
leta 1990, so se v prejšnjem letu
pridružile še osnovne šole in za-
vodi z drugih področij.
Ptujsko gospodarstvo je v
prejšnjem letu skromno investi-
ralo. Pri Službi družbenega knji-
govodstva — podružnici Ptuj je
bilo prijavljenih do konca no-
vembra le devet investicij, od te-
ga štiri gospodarske. V tem ob-
dobju je gospodarstvo na južne
trge prodalo skoraj četrtino svoje
proizvodnje. Najpomembnejši
partner je bila Hrvaška, ki je ku-
pila skoraj polovico vsega, kar je
ptujsko gospodarstvo prodalo v
republike bivše Jugoslavije.
MG
Govedorejci ustanovili
društvo
Pred časom, dolgim dve desetletji, so v Sloveniji in tudi v ptujski
občini delovala živinorejska društva. Med drugim so se ukvarjala tudi z
zavarovanjem živine in po pripovedovanju kmetovalcev je bilo takrat za-
varovanje poceni. Pozneje so društva in njihovo delovanje postala tujek
sistema in so razpadla ali so jih ukinili.
Danes,'v času novega gledanja
na dogajanja v družbi, so postala
živinorejska društva spet nuja in
izziv. Tako so po nekajmesečnih
pripravah v ponedeljek tudi v
Ptuju ustanovili govedorejsko
društvo. Vanj se bodo združevali
rejci plemenskega in rejci pitane-
ga goveda. Kot so povedali na
ustanovnem zboru, je za inicia-
tivnim odborom že uspešno de-
lo. Poleg priprav na ustanovitev
društva so bili med pobudniki in
organizatorji lanskoletne uspele
živinorejske razstave v Ptuju.
Naloge govedorejskega dru-
štva, ki se mu obeta, sodeč po ve-
liki udeležbi na ustanovnem zbo-
ru, obilo članstva in aktivno de-
lo, so številne. Gre za izobraže-
vanje članov in organizirano na-
stopanje na vseh področjih, ki
zadevajo živinorejo. Osnovni cilj
njihovega prizadevanja je tako
boljše stanje v živinoreji na-
sploh, tesno sodelovanje s stro-
ko, zniževanje stroškov prireje
mesa in mleka in torej bolj zado-
voljni potrošnik v končni fazi.
Delo govedorejskega društva
bo vodil 11-članski upravni od-
bor, za predsednika pa so izvolili
Milana Unuka, kmetovalca iz
Zgornjih Jablan pri Cirkovcah.
Želimo jim uspešno delo.
JB
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi 19. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 33/91) Komisija za priznanja in odlikovanja Skup-
ščine občine Ptuj objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PTUJ
I.
Skupščina občine Ptuj podeljuje
—	za izjemne zasluge na področju kulturne dejavnosti, umetniške-
ga ustvarjanja in poustvarjanja, ki je ptujsko občino predstavilo v širšem
kulturnem prostoru, občinsko priznanje veliko oljenko in
—	za uspehe, dosežene na kulturnem področju v okviru občine —
za posebne zasluge na kulturno-zgodOvinskem, muzejskem, likovnem,
knjižnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju ter na po-
dročju varstva naravne in kulturne dediščine in pri drugem ustvarjalnem
delu, občinsko priznanje oljenko.
II.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata
oz. podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, podjetju, organu in
društvu ter natančen opis posebnih in izrednih uspehov, doseženih na
področju kulturne dejavnosti.
III.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za pri-
znanja m odlikovanja Skupščine občine Ptuj najkasneje do 25. januarja
Predloge lahko pošljejo podjetja, organi, organizacije in skupnosti,
društva in posamezniki.
IV.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju slovenskega
kulturnega praznika	KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN
ODLIKOVANJA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
2 — DOMA IN PO SVETU
9. januar 1992 - JEDNIK
Sprejeli razvojni
program demografsko
ogroženega območja
Slovenskih goric
Je razvojni program demografsko ogroženega območja Slovenskih
goric namenjen konkretni uporabi aH pa je napisan zgolj zato, ker se
brez njegovega sprejetja ni mogoče udeležiti natečaja za sredstva iz
sklada za demografsko ogrožena območja, so se spraševali občinski po-
slanci v Ormožu, ko so predzadnji dan starega leta imeli to točko na
dnevnem redu skupščinskega zasedanja. Spraševali so se — in to dokaj
upravičeno — ali je tuja pamet res vedno najboljša in aH takšne in po-
dobne študije, ki potem za vedno obležijo nekje v predalih, morajo obve-
zno delati ljudje izven območja občine, ko bi domači strokovnjaki to de-
lo opravili veliko bolj kvalitetno, konkretno in tudi ceneje. Potem mogo-
če občinski poslanci ne bi slišali pripombe, da v občini primanjkuje zna-
nja in idej.
Darka Domitrovič-Uranjek iz
Razvojnega centra za planiranje
Celje je ormoškim občinskim po-
slancem dodobra zamorila pred-
zadnji dan starega leta, saj jih s
svojo gostobesednostjo skoraj ni
pustila do besede, dokler tudi
njej niso povedali, daje po skup-
ščinskem poslovniku že zdavnaj
prekoračila čas, ki je namenjen
uvodničarju. Mora o kmetijski
politiki, ki jo najbolje poznajo
domačini, pisati nekdo od zunaj,
ki celo pravi, da ležijo Slovenske
gorice med Podravjem in Posav-
jem? Poslanci niso točno vedeli,
ali je omenjeni razvojni program
krovni ali mikroregionalni pro-
jekt, tega pa tudi ni vedela sama
uvodničarka in je ves čas trdila,
da bodo voz napredka Sloven-
skih goric in s tem tudi občine
Ormož potegnili dalje kmetij-
stvo, turizem in obrt, ob tem pa
pozablja na vse drugo ali pa o ti-
stem drugem ne ve ničesar. Spra-
ševali pa so se tudi bolj ali manj
glasno, kdaj se bodo v Razvoj-
nem centru Celje naučili pripra-
vljati svoje študije (za katere po-
kasirajo kar precej denarja) bolj
konkretno in manj v oblakih.
V programu so zapisane ali
prepisane reči, ki jih že imajo ali
celo izvajajo v posameznih kra-
jevnih skupnostih, s katerimi pa
je bilo ob nastajanju razvojnega
programa bolj malo stikov. Lju-
dje želijo v takih in podobnih
programih najti sebe, svoje delo,
svoj kraj in rešitev problemov, ki
so pri njih prisotni. Želijo pa tu-
di, če se takšni razvojni programi
že pišejo, da ob njihovem nasta-
janju sodelujejo in seveda potem
ti papirji niso sami sebi namen.
Vida Topolovec
Pomoč iz Švedske
Po vsem hudem, kar se je lansko leto dogodilo v ormoški
občini, je Ormož postal znan tudi zunaj državnih meja. To doka-
zuje tudi obisk predstavnikov slovenskega kulturnega društva
Planika iz Malmoja na Švedskem, ki so minuli petek izročili or-
moškemu županu dr. Jožetu Bešvirju in predsedniku vlade Viliju
Trofeniku 20 tisoč švedskih kron pomoči. Gre za izkupiček od
vinske trgatve, prireditve, ki so jo pripravili pri omenjenem dru-
štvu, in osebne prispevke članov društva. Denar je izročila bla-
gajničarka Natali Silič, rojena že na Švedskem (starša sta Slo-
venca), ki pa kljub vsemu lepo govori slovensko.
Za kaj bodo podarjene krone porabili, se v občini še niso
zedinili, po vsej verjetnosti pa jih bodo porabili, tako so želeli
tudi člani društva Planika, za potrebe v zdravstvu, kjer je med
drugim nujno potrebno kupiti opremo za šolsko zobno ambu-
lanto, ali pa za opremo v ormoški bolnišnici, ki je bila uničena
ob nevihti, ki je divjala v Ormožu, a je zaradi pomanjkanja de-
narja še niso nadomestili.	Vida Topolovec
Čestitka
Za letošnje leto 1992 so bile napisane številne čestitke, bolj ali
manj iskrene, z globokimi mislimi ali le šablone, vizionarske, ures-
ničljive ali le s skromnimi željami.
Vpredpraznični nemir so se hote ali nehote vpletli številni dru-
gi nemiri, tako poslovni, delovni, osebni in še in še. Zaradi teh ne-
mirov marsikatera čestitka ni bila napisana, marsikdo je zbledel v
spominu, katera od čestitk ni bila prebrana s srcem, tudi kakšna od
pričakovanih čestitk ni prispela. Enako se je dogajalo prednovole-
tnim povabilom na srečanja!
Novo leto je mimo in dovolite, da vsem vam, ki ste dobili mno-
go ali malo čestitk ali morda nobene, dodam oziroma podarim tole
čestitko, in sicer vsem vam
—	ki učite naše otroke, da le-ti zajemajo znanje za prihodnost
—	ki ohrajate našo kulturo, naše bistvo — ne glede na to kje in ka-
ko
—	vsem vam, ki ponovno odkrivate našo identiteto
—	vsem vam, ki prek športa prenašqte ime našega mesta po svetu
—	vsem mladim ustvarjalcem, raziskovalcem in njihovim mentor-
jem
—	vsem dušnim pastirjem.
skratka vsem. ki želite, zmorete in znate udejanjati misel, da ne živi
človek samo od kruha.
Vsem vam torej in vsem tistim, ki skrbite za kruh. želim mir,
srečo, iskrenost, ustvarjalni nemir, optimalno sodelovanje in med-
sebojno spoštovanje ter zrelost in posluh pri sprejemanju odločitev v
letu. kije pred nami.	Kristina SAMPERL-PURG.
članica Izvršnega sveta za šolstvo,
kulturo, šport in verske skupnosti
Zahvala
!
Ob agresiji na Slovenijo je 3. julija 1991 med drugimi pogo-
relo tudi naše gospodarsko poslopje. Naenkrat smo se znašli v
veliki stiski, kajti zavedali smo se, da sami ne bomo zmogli po-
staviti novega objekta.
Zato čutimo neizmerno dolžnost, da se Vam prisrčno zahva-
limo za Vašo ogromno pomoč. Zgradili ste nam hlev, ki nas da-
nes spominja na Vas in vse, ki so nam pomagali. Prosimo, da se
v našem imenu zahvalite vsem, ki so pri gradnji objekta kakor-
koli sodelovali. Posebna zahvala g. Medvedu.
Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo
z željo po miru in osebni sreči ter po novih delovnih uspehih
vseh.
Vaše humane pomoči ne bomo nikoli pozabili!
Družina Prapotnik s Koga
Kmetijstvo v letu 1991
Stopili smo v prestopno leto. Po ljudskem verovanju taka leta niso kaj prida. Narava rada postreže z ne-
prijetnostmi, pa tudi sicer se ljudi rada drži smola.
Letos napovedujejo poleg vremensko neugodnega leta tudi velike ekonomske težave. To naj bi kmetovalce
prisililo v manj intenzivno kmetovanje; zniževanje proizvodnje pomeni torej manj hrane in njene visoke cene.
Seveda pa ni nujno, da se slabe napovedi uresničijo. Obstaja upanje, da bomo leto 1992 prebrodili vsaj tako
uspešno kot leto 1991.
Kakšno je pravzaprav bilo leto, ki se je izteklo,
za kmetijstvo? Na to smo že kar pozabili, saj je bi-
lo v lanskem letu toliko takih dogodkov, ki so v
našem spominu prevzeli pomembnejše mesto. Vse-
kakor so ostali v svetlem spominu politični dogod-
ki osamosvajanja države Slovenije in temni do-
godki kratke poletne vojne za Slovenijo. Zapisani
pa so ostali tudi dogodki, ki so se dogajali bolj v
senci in so bili pomembni za naše kmetijstvo. Vir
pregleda takih dogodkov so vsekakor časopisi in
prelistali smo lanski Tednik ter iz njega povzema-
mo pomembnejše kmetijske dogodke.
Leto se je začelo z evforičnim ustanavljanjem
kmetijskih društev. Propadel je poskus ustanovi-
tve enotnega društva vinogradnikov in sadjarjev
Ptuj, pa so ustanovili dve društvi: eno za levi, eno
za desni breg Drave. Obe društvi sta med letom že
veliko naredili za izobraževanje svojih članov.
Že v začetku leta so pridelovalce mleka težile
zamude pri plačilih oddanega mleka. Težave so se
med letom občasno reševale v skupno zadovolj-
stvo Mlekarne in kmetov in se pozneje znova zao-
strile, tokrat tudi zaradi težav plačilnega prometa s
sosednjimi državami nekdanje Jugoslavije. Lanska
zima je bila mrzla predvsem v februarju, pa brez
snega in to ni po volji kmetovalcev, ki jim goli
mraz ogroža jesenske posevke. Ob pustnem prega-
njanju zime so kmetje že nestrpno čakali obljublje-
no zakonodajo o lastninjenju, zadrugah in dena-
cionalizaciji. Pričakovali so preveč, saj zakona o
zadrugah in lastninjenju še vedno nimamo. Febru-
arja je bila v Juršincih velika slovesnost ob 100-le-
tnici trsničarstva na Slovenskem in ob tej priložno-
sti je bil ponovno poudarjen pomen kakovostnih
trsnih cepljenk za slovensko vinogradništvo.
V marec segajo protesti kooperantov Perutnine
Ptuj. Le-ti so namreč postajali iz meseca v mesec
manj zadovoljni s svojo vlogo v Perutnini.
April je bil v znamenju bujnega cvetenja in ob
koncu v znamenju katastrofalne pozebe, ki je po
takratnih ocenah prepolovila sicer zelo obetavno
letino. Aprila je bilo tudi tradicionalno ocenjeva-
nje vina v Ptuju in Podgorcih. Povsod so ugotovili,
da je bila prejšnja letina kakovostna, da pa so od-
povedali kletarji pri svojih kletarskih sposobno-
stih . . . Aprila smo v Ptuju priredili veliko in od-
mevno razstavo dobrot slovenskih kmetij, prav v
tistem času pa je Kmečka zveza pričela spodmika-
ti stolček kmetijskemu ministru.
Poleg normalnih dogodkov v maju je omembe
vredna vremenska kujavost. Neobičajno hladno in
vlažno vreme je uničilo precej koruznega in krom-
pirjevega semena v zemlji in marsikje je bila po-
trebna ponovna setev.
Junija o kmetijstvu nismo veliko poročali, saj so
bili v ospredju drugi dogodki, predvsem osamos-
vajanje in vojna.
Žetev se je lani uradno pričela pozno kot že ne-
kaj desetletij ne. Tudi starejši ljudje ne pomnijo,
da bi bila pšenica primerno suha šele 23. julija.
Potrebno je dodati, da je pozneje žetev oteževalo
nenehno slabo vreme, da pa je pšenica kljub temu
dala obilen pridelek.
Avgust se ponaša s številnimi dogodki: sredi me-
seca je območje občine Ptuj in Ormož, pa tudi ne-
katerih sosednjih kar nekajkrat obiskala toča. Na
nekaterih območjih je bila škoda stoodstotna, zrna
toče so bila debela kot orehi. Avgusta je f^arma
prašičev v Dražencih dobila čistilno napravo, ptuj-
ska vina so se pozlatila na mednarodnem vinskem
sejmu v Ljubljani, sindikati pa so se množično
uprli napovedanim zakonom o zadrugah, lastni-
njenju in denacionalizaciji. V Gornji Radgoni je ta
mesec potekal mednarodni kmetijski sejem, prvi v
samostojni Sloveniji, in predsednik Peterle je tam
obljubil skorajšnje boljše čase.
Septembra je Kmetijski kombinat Ptuj slavil tri-
desetletnico. Ob praznovanju so se mnogi člani
kolektiva spraševali, kakšna bo nadaljnja usoda
njihovega podjetja. Ta mesec je bila v ftuju po ne-
kaj letih prva in nadvse uspešna živinorejska raz-
stava.
Oktober je bil tudi leta 1991 v znamenju trgatve.
Kljub neurjem med letom je ostalo še precej pri-
delka, ni pa bil tako dober kot leto prej in torej ni
dal posebno dobrega vina. Kljub temu pa so lahko
ljubitelji dobrega vina potolaženi, saj so sodi pol-
ni, pa tudi preveč kislo se ne bo treba držati. Okto-
bra smo tudi lani pričeli novo kmetijsko sezono z
jesensko setvijo. Kako smo sejali, bomo spoznali
šele ob žetvi.
Novembra so prišli novi udarci narave. Osem-
dnevno neprekinjeno deževje je povzročilo popla-
ve, prožili so se novi plazovi, ljudje so znova trpe-
li. Se prej pa so veselo praznovali Martina, ki je
obenem z vinskim patronom tudi znanilec konca
kmetijske sezone.
December je bil torej že čas počitka. Že prve dni
je zapadlo nekaj centimetrov snega in pritisnil je
pravi zimski mraz. Novo leto pa smo znova doča-
kali brez snežne odeje in tu se pravzaprav pona-
vlja lanska zgodba. Smo brez prave zime in brez
pravih, vzpodbudnih obetov. Kakšno bo kmetij-
sko leto 1992, pa bomo lahko z gotovostjo trdili v
začetku januarja 1993.	JB
Svečana akademija
ob občinskem prazniku
Kljub nekaterim razmišlja-
njem, da bi datum občinskega
praznika prestavili, so na zadnji
lanskoletni seji občinske vlade
sprejeli stališče predsedstva
skupščine o praznovanju občin-
skega praznika 8. januarja, kar
so potrdili tudi na zadnji lan-
skoletni seji občinskega parla-
menta.
Vsa leta je bil 8. januar praz-
nik slovenjebistriške občine
kot spomin na tragični konec.
Pohorskega bataljona, ki je v
celoti padel na ta dan 1943. le-
ta pri Treh žebljih (Osankarica)
na Pohorju. Slovenjebistriški
župan Ivan Pučnik je povedal,
da je padec Pohorskega bata-
ljona zgodovinski dogodek, ki
je vreden spomina ne samo v
bistriški občini, temveč v vsej
Sloveniji. »To moramo prosla-
viti kot spominski dan ne glede
na datum bodočega občinske-
ga praznika.«
Svečana akademija v spomin
na padle borce Pohorskega ba-
taljona in v »obujanje spomi-
na, da se kaj takega ne bi zgo-
dilo prihodnjim rodovom na
slovenskih tleh,« je bila v torek
zvečer v viteški dvorani bistri-
škega gradu. Prireditev sta pri-
pravili Skupščina občine in
Zveza kulturnih organizacij
Slovenska Bistrica. V kultur-
nem programu so nastopali
Študentski pevski zbor Jurija
Vodovnika, igralec SNG iz Ma-
ribora Peter Trnovšek in Trobil-
ni kvintet študentov Glasbene
akademije iz Ljubljane.
Ob tej priložnosti so podelili
javna priznanja občine Sloven-
ska Bistrica za leto 1991. Na-
grado občine Slovenska Bistri-
ca je prejel Stane Gradišnik za
celoten obseg dela, ki ga je
opravljal v preteklih letih na
področju kulture. Priznanja so
prejeli Ivan Trdin iz Oplotnice,
Marjan Mauko iz Hotinje vasi
za sodelovanje v posebnih eno-
tah milice v času agresije JA,
pri čemer je bil v naselju Štri-
hovec huje telesno poškodo-
van, Janez Vidmajer iz Vrhloge
za vrhunske dosežke v judu,
Franc Valand iz Poljčan za po-
žrtvovalno delo pri razvoju
krajevne skupnosti in Franc
Tomažič iz Zgornje Bistrice za
delo v tamkajšnjem gasilskem
društvu. Ob tej priložnosti je
slovenjebistriški župan Ivan
Pučnik sprejel svojce borcev
Pohorskega bataljona, podpis-
nike dogovora o varovanju kra-
ja, kjer je bataljon padel, kul-
turne delavce in novinarje.
Vida Topolovec
BLIŽNJI VZHOD: Ko je že
vse kazalo, da so ZDA uspele
razvozlati bližnjevzhodni klobčič
sovraštva in spopadov, je celoten
proces spet na mrtvi točki. Pale-
stinci obsojajo Izrael, da mu ni
do pravične rešitve, saj je pred
kratkim sprejel sklep, po kate-
rem naj bi z zasedenih ozemlj iz-
gnali 12 pripadnikov palestinske
organizacije. Ti naj bi povzročili
smrt nekega židovskega prise-
ljenca. Zaradi sklepa o izgonu so
Palestinci odpovedali svojo pot v
Washington, kjer naj bi se v to-
rek nadaljevala mirovna pogaja-
nja. Enako so ravnale tudi dele-
gacije Sirije, Libanona in Jorda-
nije.
Sklep izraelskih oblasti o izgo-
nu so obsodile tudi ZDA in pou-
darile, da gre za kršitev četrte že-
nevske konvencije o upravi na
zasedenih ozemljih.
• • •
GRUZIJA: Oblast v tej deželi
je po dvotedenskem obstreljeva-
nju vladne palače v Tbilisiju
prevzel vojaški svet. Novi premi-
er je Tengiz Sigua, ki je prebival-
cem obljubil predvsem odpiranje
Gruzije v svet. Posledica prevra-
ta je do 300 mrtvih in 800 ranje-
nih ter popolnoma uničen osred-
nji del Tbilisija. Komentatorji
dogajanj v SZ ocenjujejo, da je
šlo za dobro pripravljen odpor
tesnih sodelavcev diktatorskega
Gamsahurdije, ker je kršil člove-
ške pravice. Vendar ima ta dikta-
tor še vedno podporo na podeže-
lju, kjer je spretno netil medna-
cionalne spore in vladal.
• • •
UKRAJINA - RUSIJA: Kot
je bilo pričakovati, so se med te-
ma dvema državama že pričeli
spori zaradi dediščine SZ. Na-
^zadnje se je spor zaostril ob
vprašanju nadzorovanja črno-
morske vojaške flote. Tako je
prišlo do prvega resnega spora v
okviru Skupnosti neodvisnih dr-
žav, ki napoveduje, da bo skup-
nost morala prestati marsikatero
težko preizkušnjo. Največ zaple-
tov se obeta pri delitvi pristojno-
sti na vojaškem področju. Ukra-
jina namreč zahteva podreditev
vojaških enot na svojem ozemlju
najprej republikam in šele nato
skupnosti. Rusija pa zagovarja
centralno komando vseh voja-
ških sil, češ da je brez tega vpraš-
ljiv sistem ukazovanja in vodenja
vojske.
•	9 •
GRČIJA: Stare zgodbe se v
odnosih med Grčijo in Makedo-
nijo znova obnavljajo. Grki se
bojijo, da bi Makedonija, če bi
jo mednarodno priznali, že zara-
di svojega imena imela ozemelj-
ske apetite do grških delov. Me-
nijo, da bi morali Makedonijo
priznati pod nekim drugim ime-
nom. Evropski skupnosti so Grki
namenili zahtevo, da naj Make-
donija določi ustavna in pravna
jamstva, da ne bo imela ozemelj-
skih zahtev. Delegacija Makedo-
nije je bila minuli konec tedna v
Atenah. Vendar je grška stran
prekinila pogovore, ker make-
donska delegacija ni pristala na
spremembo imena te južnoslo-
vanske republike.
•	• •
NEMČIJA: Pritisk beguncev
na nemške meje se vse bolj krepi.
Lani je za azil zaprosilo 260 tisoč
tujcev, še vedno pa niso odgovo-
rili 520 prosilcem. Med priseljen-
ci je največ Nemcev, ki se selijo
iz nekdanje SZ, Poljske in Ro-
munije. Politične stranke imajo
različna mnenja o ustavnem čle-
nu, ki daje pravico do politične-
ga zatočišča. Vendar z zahtevo o
spremembi ustavnega člena niso
uspele. Našle pa so kompromis,
po katerem naj bi postopke po-
spešili in bi prosilcem morali od-
govoriti v šestih tednih. V po-
stopku naj bi upoštevali dejstvo,
ali je država iz katere je prosilec,
res na listi tistih, ki kršijo člove-
kove pravice. Kot zanimivost naj
dodamo, da so na prvem mestu
med lanskimi prosilci Jugoslova-
ni. Leta 199C jih je bilo 22.114,
lani pa 74.854.
pripravila: d. 1.
TEDNIK ~ januar 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
SOCIALNA DEMOKRATSKA PRENOVA PTUJ
Izhodišča za novi proaram
v Ptuju bo jutri, 10. januarja, popoldne letna konferenca SDP Ptuj. V sindikalnem domu bodo ocenili
enoletno delovanje stranke v občini, največ razprave pa bodo namenili izhodiščem za novi program SDP Ta
izhodišča so bila sprejeta na tretji konferenci SDP, kije bila 20. decembra v Postojni, vendar bodo iz tistega,
kar velja za celotno Slovenijo, povzeli to, kar velja za ptujsko občino, njen gospodarski, družbeni, lokalni in
regionalni razvoj ter za aktivno socialno politiko.
Stranka demokratične prenove
ni bila politični naslednik prejš-
nje ZK, temveč so jo vodili m se-
stavljali tisti člani, ki so že prej
predstavljali svojevrstno demo-
kratično opozicijo in utirali pot
mirnemu prehodu na večstran-
karski parlamentarni sistem. S
svojim ustvarjalnim delom po
volitvah je stranka tudi dokaza-
la, da deluje korektno v parla-
mentarni demokraciji in v skladu
s svojim programom. Na kongre-
su v Novi Gorici je sprejela de-
klaracijo načel Socia istične in-
ternacionale in je tudi zaprosila
za članstvo v Socialistični inter-
nacionali. Prav zato seje na kon-
ferenci v Postojni tudi preimeno-
vala v Socialno demokratsko
prenovo, saj se je kratica SDP
med ljudmi že ustalila.
Izhodišča za novi program
imajo naslov »Nova socialnode-
mokratska sila za Slovenijo '92«
in se zavzemajo, da bo SDP so-
dobna stranka dela in znanja, s
tem pa demokratična sila za de-
mokratično Slovenijo. Posebej se
bodo zavzemali za vrednote ev-
ropske levice, za partnerstvo na
levici in za levosredinski položaj.
Glede razvoja naše države meni-
jo, da je Slovenijo treba postaviti
tja, kamor spada, zavzemali se
bodo za alternativno gospodar-
sko politiko, za Slovenijo brez
ekoloških ran, za družbeno part-
nerstvo, za mirovno politiko in
za območje proste trgovine na
prostoru nekdanje Jugoslavije.
Prav zato si zastavljajo tudi jasen
kratkoročni cilj, priprave na voli-
tve.
Na jutrišnji konferenci v Ptuju
bodo obravnavali tudi nekatera
organizacijska vprašanja v obči-
ni in se zvestim članom zahvalili
za dolgoletno članstvo.
FF
-pismo »od blizu«
Scenariji in scenosledi za leto 1992 so še
Ino najbolj iskano blago tako v DoHni Šentf-
lorjanski kot tudi v bližnji in daljni soseščini.
Najprej scenosled ob priznanju, potem scenosled
za volitve, potem gospodarski in socialni sceno-
sledi — skratka kamorkoli se obrneš, sami sce-
nariji o času, ki se odvija s filmsko naglico.
Slovenija je dobila ustavo, potem pa ostala
brez vladajoče koalicije z manjšinsko vlado. Naj-
bolj elegantna rešitev so seveda predčasne voli-
tve, ki pa bodo, če me politični instinkt ne vara, šele nekje v drugi
polovici ali proti koncu leta, kar je seveda predvideno tudi z novo
ustavo. Oblikovanje nekakšne ekspertske vlade za pol leta ali nekaj
mesecev dlje ne hi bilo smiselno, poleg tega pa v sedanjem času ne
bi našli niti ekspertov niti političnih akterjev tako znotraj bivše vla-
dajoče koalicije kot tudi znotraj parlamentarne opozicije, ki bi lah-
ko konstituirala kakršnokoli vlado v kratkem času.
Peterletov kabinet je tako obsojen na vladanje vsaj še v letoš-
njem letu, čeprav bi veljalo pri tem razmišljati vsaj o okrepitvi klju-
čnih gospodarskih resorjev. Slovenija bo namreč težko preživela
malodane »krvavo« predvolilno tekmo, pred katero nekateri cini-
čno razmišljajo, da bi bilo morda bolje, če bi se modre čelade usta-
vile v Ljubljani in ne samo na ozemlju Hrvaške. Bojevniki so se
utrudili presenetljivo hitro, če seveda pozabimo, da je bilo podpisa-
nih menda petnajst ali celo šestnajst premirij. Težko je reči, zakaj
prav zadnje premirje spoštujeta praktično obe strani. Morda je te-
mu kriva zima ali pa je predvsem Srbija vojaško in finančno izčrpa-
la oziroma dosegla strateške vojne cilje. Ne nazadnje je Srbija do-
segla popolno internacionalizacijo z modrimi čeladami, v prihodno-
sti pa bi pod mednarodnim nadzorstvom izpeljali kakšen plebiscit,
kar bi pomenilo najmanj popolno politično in kulturno avtonomijo
oziroma najbrž odcepitev od Hrvaške in priključitev k Srbiji.
Perspektive vojne na Hrvaškem so po nekaterih predvidevanjih
seveda mnogo bolj črne, saj naj bi se vojna nadaljevala po zadnjem
premirju še ostreje in vsaj še nekaj let ni pričakovati resnega pre-
mirja. No, Slovenija se res nima česa bati ob mednarodnem prizna-
nju, morda celo tudi selektivnem brez Hrvaške, in če bo s prizna-
njem pricurljal še kapital, utegne leto 92 biti res leto »velikih prilož-
nosti«.
Vladimir Vodušek
^_/
Spoštovani krajani!
"Smo bogati ljudje. Ohranimo to bogastvo zase in za svoje otroke. Tu-
di svojim gostom ponudimo doživetja z Dravskega in Ptujskega polja, Ha-
loz in Slovenskih goric.
V lepem in čistem Ptuju bodo zelenice in cvetje še žlahtnejše.«
Župan občine Ptuj
Vojteh Rajher
Verjetno vam je znano, da smo v občini 19. 3. 1991 sprejeli odlok o
ravnanju s komunalnimi odpadki. Ta odlok smo sprejeli zato, da bi vsa na-
selja v naši občini pridobila urejen videz, da bi izginila divja odlagališča od-
padkov in da se ne bi povrnili časi, ko bi bilo potrebno zaradi onesnaževa-
nja podtalnice pitno vodo v naše kraje dovažati v cisternah.
Ta odlok uvaja obvezni odvoz komunalnih odpadkov tudi v vašem kra-
ju. Vsako gospodinjstvo bo moralo prevzeti ustrezno posodo za odpadke,
za katero vas prosijo, da z njo skrbno ravnate in jo varujete pred nepotreb-
nim uničevanjem.
Posode vam dajemo v najem in jih ni treba kupovati. Na dom vam jo
bodo pripeljali izvajalci odloka - podjetji EKO - LES IN KOMUNALA
PTUJ.
Prosimo vas, da vanjo mečete vse tiste odpadke, ki ste jih doslej odla-
gali na neprimernih mestih, ki kvarijo videz naše lepe pokrajine in ogrožajo
zdravje nas in naših otrok.
O vseh odprtih vprašanjih v zvezi z odvozom odpadkov bi se želeli do-
govoriti v neposrednem srečanju z vami.
Na srečanju bomo sodelovali predstavniki SO Ptuj in podjetji EKO —
LES IN KOMUNALA. PTUJ.
Predsednik IS
Branko Brumen
Izjava za javnost
G. Lovrenčič, predsednik 10 De-
mokratske stranke Ptuj je v Tedniku
(19. december 1991) objavil zapis o
nameravnem protestnem shodu proti
temu, da bi bivšo vojašnico Dušana
Kvedra ponovno usposobili za voja-
ški objekt.
Ker je v njegovem članku polno
namigovanj in podtikanj, želimo po-
jasniti svoja stališča in jih podkrepiti
z naslednjimi argumenti:
1.	Skupščina občine Ptuj je na za-
sedanju vseh zborov 19. marca 1991
sprejela »Deklaracijo za mir«.
2.	Skupščina občine Ptuj je prav
tako na zasedanju zborov 12. novem-
bra 1991 podprla pobudo, da postane
Ptuj odprto mesto pod zaščito UNES-
CA in da usmerja svoj razvoj za dose-
go tega cilja. Skupščina občine Ptuj je
naložila IS SO Ptuj, da na osnovi
strokovnih predlogov oz. program-
skih zasnov pripravi predlog spre-
membe družbenega plana občine in
na tej osnovi prostorske izvedbene
akte za območje dosedanjih vojaških
objektov ob Volkmerjevi — Potrčevi
cesti in Cesti Olge Meglič — Vičavski
poti.
3.	Res je, da je LDS pravna nasled-
nica ZSMS, in res je tudi to, da se te-
ga prav nič ne sramujemo. ZSMS je
bila pobudnik in akter večine demo-
kratičnih sporememb v nekdanji Ju-
goslaviji in Sloveniji (vojaški prora-
čun, civilno služenje vojaškega roka,
razbijanje zveznih organov, pobude
za večstrankarski sistem, delovanje
marginalnih skupin, časopis Mladi-
na). Vse to se je dogajalo v času, ko
razen nekaterih radikalnih posamez-
nikov v celotni Sloveniji, pa tudi v
Ptuju ni nihče upa! javno podpreti
naših idej in akcij. Prav zato so našli
svoja mesta v ZSMS mnogi pomemb-
ni Slovenci, med njimi tudi g. Bavčar
in g. Janša. Z našo pomočjo so se lah-
ko formirale tudi prve stranke, med
katerimi je tudi SDZ. SDZ je stranka,
znotraj katere se je izoblikovala seda-
nja Demokratska stranka, katere
predsednik je Igor Bavčar in katere
predsednik v Ptuju je g. Lovrenčič.
Kakorkoli obračamo pojme in be-
sede, na koncu vedno pridemo do te-
ga, da smo vsi skupaj bili člarii »Pio-
nirske organizacije«. In nas ni sram!
4.	Proti Danilu Slivniku in njego-
vim izjavam o dogodkih na sedežu
LDS ob začetku agresije na Slovenijo
teče sodni postopek. Vse drugo near-
gumentiranO; Osnova za argumentira-
no razpravo je lahko javni poziv naše
stranke ob začetku agresije na Slove-
nijo, v katerem poziva vse Slovence k
odporu.
5.	G. Lovrenčič naj nikar ne poza-
bi, da je na zasedanju ptujskega par-
lamenta dal pobudo, da naj bi učni
center za teritorialno obrambo, ki naj
bi bil v ptuj^ski vojašnici, preselili na
grad Bori. Ce ima torej naš protestni
shod za prenagljen in nekonstrukti-
ven, kam potem uvršča svojo pobu-
do?
6.	Ponosni smo, da smo Slovenci
po celem tisočletju ponovno dosegli
samostojnost. Da imamo svojo drža-
vo in svojo vojsko. Ponosni smo, da
smo k temu tudi mi prispevali svoj
delež. Zavedamo se, da so člani naše
stranke relativno mladij ljudje in ra-
vno ti mladeniči so neustrašno zau-
stavili vojaški stroj, ki nas je želel po-
teptati. Jasno je, da nismo proti slo-
venski vojski, smo le proti vojaškim
objektom na Ptuju!
P. S. Ali ni čudno, da je bil naš po-
ziv za protestni shod objavljen v isti
številki Tednika kot odgovor Demo-
kratske stranke nanj? Upravičeno se
sprašujemo, ali se zgodovina spet po-
navlja.
Predsednik LDS Ptuj:
Gabriel Berlič
OD Apač ...
CIRKULANE: Tajnica krajevne skupnosti Marija Vidovič nam jc po-
vedala, da bodo večnamensko dvorano v Cirkulanah svečano pre< Jali
namenu najbrž v februarju. Tamkajšnje Prosvetno društvo je že zelo
dejavno in se odloča, katero igro in kakšen program bi pripravilo za
otvoritev.
Sicer pa so te dni v Cirkulanah sklenili individualne pogodbe s
krajani za 30 priključkov na vodovodno omrežje Paradiž — druga fa-
za m nadaljujejo lani začeto gradnjo vodovoda s Hrvaškega. Vse je
tudi že pripravljeno za ureditev ceste Pristava—hrvaška meja.
Gasilsko društvo je pred kratkim dobilo novo gasilsko orodno
vozilo.
Pogovor o načrtih v krajevni skupnosti Cirkulane je tajnica vese-
lo zaključila: »Ce bi imeli kup tolarjev, bi šlo vse kot po maslu!. ..«
TEDNIK
DORNAVA: Izvedeli smo, da so se nekateri krajani razburjali zaradi
našega namigovanja v Tedniku, češ da bi se Dornava morala imeno-
vati Dornava pri Solidu. Lastnik je namreč precej samovoljno posta-
vljal napisne table po Dornavi. Najprej je postavil reklamno tablo
brez vseh dovoljenj na vaško zelenico in pred napis za kraj, potem ne-
kaj časa ni poravnaval samoprispevka za zaposlene iz te krajevne
skupnosti...
Sicer pa to niso edini problemi. Pred novim letom se je med pre-
bivalci pojavila tudi nova strast — kraja in zbiranje slovenskih zastav.
Zmanjkale so na vitcu, šoli in na stavbi, kjer je sedež KS.
Dedek Mraz pa je krajanom Mezgovcev prinesel posebno darilo.
Dobili so opremo za kuhinjo v gasilskem domu. Še bo veselo . . .
TEDNIK
GAJEVCI: Zasebne trgovine in gostilne rastejo v ptujski občini kot
gobe po dežju. Trenutno je več kot 100 zasebnih gostiln in prav toliko
trgovin. Pri tem ne bo ostalo, saj ljudje še kar naprej gradijo in ureja-
jo najrazličnejše lokale. Razveselj^ivo je, da jih je vedno več tudi na
podeželju. Novi zasebniki se trudijo, da bi bili njihovi lokali kar se da
epo urejeni.
Lepo urejen gostinski lokal sta decembra prejšnjega leta odprla v
Gajevcih 24 A tudi zakonca MILENA in STANKO DONAJ. Milena
(Posnetek: Laura, Gorišnica.)
je prej delala v ptujskem gostinstvu. Z veliko truda in naporov ter ob
pomoči staršev sta v zelo kratkem času zgradila nov gostinski objekt.
Krajani so novo pridobitev lepo sprejeli in se množično udeležili
otvoritvene slovesnosti. V imenu krajevne skupnosti Gorišnica je go-
voril predsednik Stane Strelec, nov lokal pa je blagoslovil župnik Ivo
Holoban.
TEDNIK
HAJDINA: Ko so krajani Hajdine slišali, da v novi organizaciji lo-
kalne samouprave nekateri načrtujejo razdelitev sedanje KS na dva
dela — del k ptujski mestni in del h kidričevski občini — je završalo.
Pravijo, da tega ne bodo dovolili in da so bili občina že nekoč. Za
svojo občino imajo vse pogoje. Imajo nad 4 tisoč prebivalcev, šolo,
pokopališče, krajevni urad ...
Razen s tem se ukvarjajo s praktičnimi zadevami. Z Eko—Lesom
se dogovarjajo za odvoz smeti, dogradili bodo prizidek k mrliški veži-
ci, uredili so nekaj cest in športno igrišče na Hajdini, v Slovenji vasi
in delu Hajdoš so uredili kabelski televizijski sistem, letos pa ga bodo
razširili na celotno KS.
TEDNIK
MAJŠPERK: Tam se hudujejo predvsem zaradi cestarjev in komu-
nalcev. Cestarji že lani od poletja gradijo 1 kilometer pločnika med
Majšperkom in Bregom. Tajnica krajevne skupnosti pravi, da jim niti
izgovori o vojni in niti izgovori o poplavah ne morejo več pomagati.
Sedaj so ob cesti pustili robnike za p očnike, kar je nevarno za pešce.
Na komunalce pa se jezijo, ker jim pošiljajo veliko več računov za od-
voz kontejnerjev, kot odvozov tudi v resnici opravijo. Tajnica pravi,
da jih mora klicati po nekaj dni, da sploh pridejo po zabojnike, raču-
ne pa pošiljajo za toliko odvozov, kolikor jih ona naroči in jih vpišejo
v knjigo pri telefonistki, ne toliko, kot jih opravijo. Če veste, da odvoz
stane 55()0 tolarjev, potem je razumljivo, zakaj se v Majšperku zaradi
komunalcev hudujejo.
TEDNIK
MARKOVCI: Kot smo izvedeli od tajnice krajevne skupnosti v Mar-
kovcih, so bili lani tam zelo prizadevni. Uredili so 270 novih telefon-
skih priključkov in se lahko pohvalijo z 1,8 telefonskega priključka na
gospodinjstvo. Uredili so 4,5 kilometra krajevnih cest, krožni promet
v centru kraja in poskrbeli za koše za odpadke na avtobusnih postaja-
liščih.
Sinoči so imeli sejo sveta krajevne skupnosti, na kateri so se po-
govarjali o premestitvi kurentovanja iz Ptuja v Markovce — v njego-
vo domovino. Dogovorili pa so se tudi o srečanju starejših krajanov,
ki bo letos 7. februarja.
TEDNIK
PTUJ: Že velikokrat smo zapisali kritične na račun onesnaženega
okolja Srednješolskega centra. K temu so nekateri Ptujčani in Ptuj-
čanke dodali še nekaj pikrih, ki bi jih na kratko povzeli: Če imajo čas
in voljo prepleskavati grafite, ki jih po zidovih napišejo mladi, naj po-
skušajo popraviti žaluzije na oknih, ki »bingljajo« in dajejo videz bla-
zne neurejenosti, očistijo šipe ob vhodu v šolo m namestijo velikanski
koš za odpadke, da pred šolo ne bo postlano z ostanki malic, cigare-
tov...
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Prebivalce Haloz je na novega leta dan vznemiril
prelet vojaškega miga čez slovensko-hrvaško mejo.
Nad Halozami seje pojavil ob 10.35, obrnil nad Ptujsko Goro in
se vrnil na Hrvaško. Ta prelet je ostal pravzaprav v anonimnosti, po-
polnoma drugače kot tista dva na siivestrovo.
D. Lukman
... DO ZuPEČJE VASI
4 — OD TU IN TAM
9- januar 1992 - TEHMIK
10.000 UČENCEM GROZf, DA BODO OSTALI BREZ OCEN
Učitelji stopnjujejo
bojkot nalog
Učitelji slovenščine, matematike in tujih jezikov se še naprej borijo, da bi ohranili staro pravico in bi se
popravljanje šolskih nalog priznavalo v njihov delovni čas in da bi to delo bilo plačano. Novi normativi zahte-
vajo od njih, da to delo, ki obsega na leto več kot mesec polnega delovnega časa, opravijo zastonj. Ministrstvo
za šolstvo na njihove zahteve ni reagiralo niti do sedaj, ko se izteka polletje.
Zahteve za spremembo normativov je dal Sindi-
kat vzgoje, izobraževanja in znanosti (dalje SVIZ)
že septembra. Ker ni naletel na razumevanje, je
svoj sindikalni pritisk stopnjeval in najprej zagro-
zil z bojkotom pisnih nalog, nato pa to grožnjo tu-
di pričel uresničevati. Ministrstvo za šolstvo in
šport pa še vedno ni reagiralo na bojkot kljub ne-
štetim pozivom, da naj se to vprašanje reši. Zaradi
tega je izvršni odbor SVIZ 23. 12. 1991 sprejel
sklep, da stopnjuje bojkot ter učitelje slovenščine,
tujih jezikov in matematike pozove, da akcijo na-
daljujejo ter da ob polletju učencem ne zaključijo
ocen, med drugim tudi zato, ker brez pisnih nalog
ni mogoče objektivno oceniti znanja pri teh pred-
metih.
Drugačno ravnanje bi poleg tega pomenilo od-
stopanje od zahtev SVIZ in bi bilo nekorektno do
učiteljev, ki so pristopili k bojkotu in so se za svoje
pravice izpostavili nemajhnim pritiskom. Nekate-
rim učiteljem se namreč na različne načine prepre-
čuje, da bi sodelovali pri bojkotu nalog in se tako
borili za svoje pravice.
Pravna služba SVIZ ocenjuje, da je bojkot nalog
kot ena izmed oblik sindikalnega boja povsem
upravičen, ker gre za evidentno delo, ki ni plačano,
brezplačnega dela pa ne more nihče zahtevati ali
sankcionirati njegovo opustitev. Poleg tega repu-
bliški normativi ukinjajo plačilo dela, kar je bilo
uveljavljeno vsa povojna leta v celotni republiki
Sloveniji. Kakršenkoli postopek proti učiteljem bi
bilo težko izvesti ob sedanji šolski zakonodaji, ki
ne precizira učiteljeve delovne obveze, pa tudi šole
v glavnem še niso organizirane v skladu z zako-
nom o zavodih in zakonom o organizaciji šolstva
(Ur. list RS, 12/91). SVIZ ima dovolj močno pra-
vno službo v vsakem okolju, da lahko zaščiti vsa-
kega člana SVIZ, ki bi bil izpostavljen kakršnemu
koli pritisku.
SVIZ bo preklical bojkot le, če bodo sprejete nje-
gove zahteve glede diferencirane učne obveze, ki so
dovolj trdno argumentirane in bile tudi večkrat
predstavljene javnosti. Druga možnost za preklic
bojkota pa bo nastopila, ko SVIZ pri tej akciji ne
bo imel podpore članstva in bo premajhno število
učiteljev, ki so se odzvali pozivu SVIZ.
Organi SVIZ bodo to problematiko ponovno
obravnavali na naslednji seji republiškega odbora
SVIZ ter se med drugim odločali tudi o predlogu,
da k bojkotu pozovejo vse učitelje, ki imajo z učni-
mi načrti predpisane šolske naloge. Možnih je se-
veda še več drugih oblik stopnjevanja sindikalne-
ga boja, o katerih bo javnost pravočasno obvešče-
na, ko jih bo SVIZ uvedel.
SVIZ je seznanjen s pozitivnim stališčem Stro-
kovnega sveta in Odbora za šolstvo skupščine RS
ter s podporo nekaterih drugih strokovnih orga-
nov, ki vsi menijo, da je treba priznati korekture
šolskih nalog v učni obvezi, in tudi zakonodajna
komisija je menda pokazala na možnost za uved-
bo diferencirane učne obveze. Edino od najodgo-
vornejšega šolskega organa — od Ministrstva za
šolstvo in šport — ni nobenega jasnega stališča,
saj se noče izreči niti o tem, kaj bo predlagalo slo-
venski vladi v postopku za spremembo normati-
vov. V dopisu z dne 11. 11. 1991 je ministrstvo se-
znanilo SVIZ le, da poteka postopek za spremem-
bo normativov, iz dopisa z dne 26. 11. pa je mogo-
če razbrati, da naj bi se vprašanje diferencirane
obveze reševalo šele z novimi zakoni za srednje in
osnovne šole. Nekateri svetovalci — javno sta o
tem govorila Ivan Bitenc in Maks Vester — so na-
mreč ugotovili, kolikšno je to delo in koliko bi sta-
lo njegovo plačevanje, zato menijo, naj se raje
opravi zastonj. Takšno politiko učitelji že dobro
poznajo: najprej jim zelo hitro ukinejo neko pravi-
co, potem pa so potrebne poglobljene strokovne
analize, da bi se povrnilo staro stanje, navadno pa
se rešitev prelaga od enega sistemskega zakona do
drugega.
Predlog sprememb normativov z dne 8. 11. 1991
ne predvideva diferencirane učne obveze, čeprav
so predlagatelji iskali kompromise na domala vseh
drugih področjih: od normativov za nastavitev po-
močnikov ravnateljev do delovne obveze čistilk.
Tako ostaja zahteva, da se upoštevajo korekture
šolskih nalog v učni obvezi, poleg petih drugih
ena redkih zahtev, za katero se ne ve, kakšno uso-
do bo doživela.
Kaže, daje ministrstvu vseeno, v kakšnih delov-
nih razmerah delajo učitelji temeljnih predmetov.
Še več, kaže, da je ministrstvo za šolstvo mnenja,
da učiteljem lahko nalaga za isto plačo vedno no-
ve dodatne naloge, še na misel pa nobenemu ne
pride, da bi ob novih nalogah učitelje razbremenil
na drugih področjih. Tako sedaj učitelji v osnov-
nih šolah trikrat pri treh predmetih brezplačno ko-
rigirajo teste vseh osmošolcev, junija naj bi vsi
srednješolski učitelji brezplačno opravljali zaklju-
čne izpite itd. Nadaljuje se stara praksa, ki uresni-
čuje načelo »šola stoji na učitelju« tako, da se ved-
no znova nalaga na ramena učiteljev vedno nove
naloge, ki naj bi jih ti poslušno sprejemali in za-
gnano opravljali, ne da bi se ponižali do takšne
mere, da bi vprašali za plačilo tega novega dela.
V našem primeru pa gre pravzaprav za višjo
stopnjo te logike: učitelj naj se odreče celo plačilu
nekega dela, ki ga je doslej prejemal, ker se neka-
terim strokovnim delavcem zdi, da se bo podrlo
šolstvo, če bodo plačevali tisto, kar je bilo plačano
doslej.
SVIZ je prejel poročila posameznih sindikalnih
zaupnikov; ponekod so pristop sporočili celotni
regionalni ali občinski aktivi učiteljev, svoj pristop
so sporočila tudi nekatera strokovna društva. Ker
nekatera poročila ne navajajo konkretnih številk o
učiteljih, ki se vključujejo v to akcijo, ocenjujemo,
da se bojkota udeležuje nad 350 učiteljev in da bi
ob stopnjevanju akcije ostalo neocenjenib okrog
10.000 učencev v nekaterih (ali v vseh) teh treh te-
meljnih predmetih. Upajmo, da bo vsaj to dovolj
prepričljiv argument, da bosta ministrstvo za šol-
stvo in slovenska vlada upoštevala predlog SVIZ.
Seveda je uspeh kakršnekoli sindikalne akcije
možen le ob enotni podpori članstva. Le če se član-
stvo enotno udeleži akcije, je možno kaj doseči,
zgolj z moralno podporo ali molčanjem pa ostane
prizadevanje sindikata le popisan list papirja.
Učitelji, ki bojkota ne podpirajo, seveda lahko
zaključijo ocene, če menijo, da je popravljanje šol-
skih nalog marginalno in da se lahko opravi mi-
mogrede volontersko; da lahko vedno znova spre-
jemajo dodatne naloge ob vedno manjši plači in
da bodo kaj dosegli, ko bodo predpisi že sprejeti;
da se lahko odrečejo najmanj eni mesečni plači
letno; da lahko uresničijo učne cilje brez pisnih iz-
delkov; da njihovi kolegi vztrajajo pri tem boju za-
radi lepšega in da ni treba biti solidaren s svojimi
kolegi; da takšen odnos do temeljnih predmetov
ni v nasprotju z njihovo poklicno etiko.
Zoltan JAN
75 Ptujčanov na romanju
zaupanja v Budimpešti
IS i potrebno veliko, da pade nezaupanje, zavračanje nekoga, ki Je zaznamovan z drugačno
kulturno, ideološko, religiozno tiediščino. Potrebno se je srečati z njim — potrebno je stati z njim
v eni izmeti dolgih vrst na hladnem stadionu in čakati na topel obrok hrane, potrebno je z njim
prepevati kanone — zdaj v njegovem, zdaj v tvojem jeziku, kanone, ki odpirajo srce, ko ob klica-
nju Boga začutiš, da je tisti, ki sedi na tleh ob tebi — Italijan, fSemec, Francoz, Poljak, Anglež,
Rus... — človek s tvojim srcem, tvojimi hrepenenji in zato tvoj brat, sestra. Potrebno je še marsi-
kaj tistega, kar je od 30. decembra 91 pa tja do 4. januarja 92 doživljalo 75.000 mladih iz Vzhod-
ne in Zahodne Evrope, ki so se zbrali na 14. romanju zaupanja na zemlji — tokrat v Budimpešti.
Tega srečanja, ki vsako le-
to poteka v enem izmed več-
jih evropskih mest, seje letos
udeležilo tudi 75 mladih fan-
tov in deklet iz Ptuja in oko-
lice (Slovencev nas je bilo
1600). Odkrivanje drugačno-
sti je še posebej za mlade ne-
kaj privlačnega in zato brat
Roger s svojimi redovnimi
brati iz francoskega Taizeja
prav te povabi, da bi se sreča-
li z njo in se ji odprli. Božja
in človeška drugačnost sta iz-
ziv, ki prinaša širino. Prav
mladostna odprtost, ki se ne
želi zapreti v ozkost ene same
človeške resnice, pač pa hre-
peni po odkritju Resnice sa-
me, prinaša upanje, da bo
Evropa zaživela v večji pove-
zanosti, kot je to danes, pred-
vsem pa, da bo ta povezanost
bolj nesebično sprejemajoča.
To in še marsikakšno spo-
ročilo se je ob številnih doži-
vetjih zarisalo v spoznanje
mladih Ptujčanov, ki so po-
romali na 14. postajo zaupa-
nja na zemlji - letos v Bu-
dimpešto, drugo leto pa na
15. postajo kam drugam.
p. Karel
Veliki finale Orfejčkove parade '91 z okoli 100 nastopajočimi muzikanti in pevci.
ORFEJČKOVA PARADA '91
Večer za Ptujčane
Domače zabavnoglasbeno obarvan festivalski Ptuj je v četrtek, 26. decembra — na Štefanovo, dobil pri-
jetno dopolnilo, ki v marsičem prekaša druge tovrstne zabavnoglasbene prireditve na Slovenskem. Dvorana
srednješolskega centra v Ptuju ni bila še nikoli tako nabito polna. Okoli 2.500 ljubiteljev polk in valčkov sije
grelo dlani dobre tri ure. Kako tudi ne, ko pa je nastopilo vseh sedem ansamblov — zmagovalcev meseca in
osem gostujočih — več kot 100 nastopajočih. Do popolnosti speljan večer s čudovitim scenskim ozadjem sta
profesionalno in uspešno vodila Nevenka Dobljekar in avtor Orfejčka ter parade Ljubo Huzjan. Naš stari
Ptuj pa je s svojim zvestim občinstvom vred ponovno dokazal, da je bil in ostaja zibelka slovenske domače za-
bavne glasbe.
Z Orfejčkovo parado je Zavod
Radio-Tednik sklenil leto 1991
tudi po tej plati in upam si trditi
— zelo uspešno. Takšne priredi-
tve v Ptuju še ni bilo, so menili
mnogi in zlahka jim lahko pritr-
dimo. In zagotovo bodo mnogi
pomnili leto 91 raje po Orfejčko-
vi paradi kot po drugih za Slove-
nijo usodnih dogodkih. Raje kot
vojno, neurja in poplave bodo v
srcu ohranili prijetno doživetje
— večer polk, valčkov in humor-
ja.
Tako smo najprej zaploskali
ansamblu Metalurg iz Slovenske
Bistrice, zatem ansamblu Štajer-
skih 7 iz Maribora ter ptujskemu
Prerodu. Tudi Alfi Nipič s svoji-
mi muzikanti je dodobra razvnel
že tako dobro razpoloženo ob-
činstvo. Zatem so nastopili še
ptujski Biseri in ansambel Ekart,
pa ljubljenci ptujskega občinstva
Bratje iz Oplotnice, Stoparji iz
Mengša ter ansambel Slovenija,
ki je s seboj pripeljal pravega
Škota Davida Granta z dudami
vred. Ptujskih 5 je predstavilo
Orfejčkovo naj vižo "91. Po izbo-
ru bralcev Tednika si je ta naziv
pridobila avgustovska zmagoval-
ka Trgatev.
Gostja večera Stanka Kovačič
je z venčkom svojih uspešnic
mnogim privabila solze na oči.
Spremljal jo je — kdo drug kot
njen sin Matej Kovačič s svojim
triom. Po nastopu mariborske
Vinoteke se je predstavil še Ptuj-
ski instrumentalni kvintet ter naj-
starejši ptujski ansambel Toneta
Kmetca. Sledilo je žrebanje bo-
gatih nagrad, vrednih od devet
do dvaindvajset tisoč tolarjev.
Nato pa so se ponovili nastopi
nekaterih ansamblov, kot gost pa
je nastopil še trojni lanskoletni
zmagovalec (Ptuja, Števerjana in
Vesele jeseni) Edvin Fliser z Me-
talurgom in v drugo s sestrama
Potrč.
Že sam prihod nastopajočih
na oder je bil nekaj posebnega.
Vsak ansambel je prihajal z dru-
gega konca ali pa izza kulis, zim-
ske kmečke idile, katere avtor je
mlad ptujski likovni amater
Branko Zupanič. Vrhunec prire-
ditve pa je bil finale, ko so se
pred odrom zvrstili vsi nastopa-
joči z odlomkom ene svojih
skladb. Skratka dinamika je da-
jala Orfejčkovi paradi še pose-
ben čar. Vseskozi pa jo je z razni-
mi gegi in komičnimi dialogi pe-
stril še Ljubo Huzjan, ki je ob
koncu prve Orfejčkove parade
dejal:
»Mislim, da je prireditev v ce-
loti uspela. Občinstvo je s števil-
nim obiskom dokazalo, da si jo
enostavno želi, zato jo bomo iz-
vedli tudi v letu 1992. Ker smo
izbrali posrečen datum, 26. de-
cember (Štefanovo), ga bomo ob-
držali tudi letos. Tako bo Orfej-
čkova parada postala tradicio-
nalna prireditev. Globoko se
opravičujem vsem tistim nekaj
sto gledalcem, ki niso mogli v
dvorano, ker enostavno ni bilo
več prostora. Zato bomo letos
zagotovo izvedli dve prireditvi v
različnem času, toda isti dan.
Obljubljam pa še, da bo letošnja
Orfejčkova parada še boljša kot
prva, saj bomo poskušali odpra-
viti vse tiste napake in napakice,
ki smo jih ugotovili ob analizi.
Predvsem pa sem prepričan, da
bo vsak obiskovalec imel svoj se-
dež ali pa vsaj primerno stojišče.
Naše redne nedeljske oddaje
Orfejček seveda nadaljujemo tu-
di v letu 1992. V prvi oddaji smo
5. januarja ponovili prvi del Or-
fejčkove parade iz Centra. Tudi
v drugi in tretji oddaji (12. in 19.
januarja) boste lahko slišali pos-
netke parade. Takoj zatem pa
bomo že startali s prvimi letoš-
njimi predlogi za Orfejčkove
stopničke. Vse ansamble vljudno
vabim, da nam pošljejo svoje
najnovejše posnetke, da jih bo-
mo lahko uvrstili na stopničke.
Vsem, ki so z nami sodelovali, pa
pJrav lepa hvala in iskreno pova-
bilo," da ostanemo sodelavci in
prijatelji tudi v naprej!«
M. Ozmec
Foto: Kosi
Med atrakcijami je bil zagotovo tudi ansambel Slovenije s pristnim
Škotom Davidom Grantom.
Dvorana Srednješolskega centra v Ftuju ni bila še nikoli tako polna.
Tudi Stanka Kovačič je s triom svojega sina zagrela dlani navdušenega
občinstva.
TEDNIK - januar 1992
OD TU IN TAM — 5
Stare navade nam
še ne dajo dihati
v ptujski občini že nekaj let nismo bili zadovoljni s prireditvami za predšolske otroke ob prihodu dedka
Mraza, ki se mu je nedavno tega pridružil še božiček. Tokrat pa je bilo vse postavljeno na glavo. Vsi predšol-
ski otroci so prišli v ptujsko gledališče, gledališče, kije že od daleč na zunaj kazalo podobo, kakršna je blizu
otrokom — pentlje, pisani trakovi, okrašena drevesa, smrekove veje ...To ni nastalo naključno, ampak je bilo
del skrbno pripravljenega scenarija Mire Mijačevič.
Nekako pred dvaindvajsetimi
leti je Mira Mijačevič opozorila
nase, ko se je v Delavskem pro-
svetnem društvu Svoboda Ptuj
pričela ukvarjati z izraznim ple-
som, petnajst let je tako na čelu
Plesnega studia. Zapisala se je
gledališču, gledališkemu gibu; v
Srednješolskem centru je likovni
pedagog, poznajo jo v mnogih
slovenskih mestih, kjer ima semi-
narje o gledališkem gibu, pozna
jo oder Cankarjevega doma v
Ljubljani in poznajo jo tudi na
daljnem Irskem v Dublinu, kjer
se je lani udeležila evropskega
srečanja mladih gledališčnikov.
Tja je odšla kot mentorica in v
ekipi z mentorjema iz Avstrije in
Poljske pripravila z 18 otroki v
starosti od 16 do 22 let gledališki
projekt na temo ekologije. Trite-
denska izkušnja je bila to, tudi o
tem, da so imeli drugi mentorji
udeležbo na srečanju plačano,
njej pa so plačali pot... Pa se ne
pritožuje; pravi, da je za vse po-
treben čas, tudi za spoznanje o
vrednotah kulture ...
Kako je nastajala ideja o pred-
novoletni prireditvi za predšolske
otroke?
Mira Mijačevič: Ideja je stara
natanko osem let, ko sva s sinom
Ivanom, ki bi bil takrat prvič zrel
za obisk takšne prireditve, stopi-
la v šolsko telovadnico in si ogle-
dala pripravljen program. Mo-
ram priznati, da sem bila zelo ne-
zadovoljna. Sedela sva nekje za-
daj, akustika v telovadnicah je že
pregovorno slaba, otroški glasovi
na sceni so bili komaj slišni, za
konec pa še prerivanje okrog sin-
dikalnih vrečk, kar mi je res po-
kvarilo dan. Na takšno priredi-
tev sva šla samo še enkrat in si
potem rekla »Dost mam«. Veli-
kokrat so me motili politični na-
govori dedka Mraza, kar nikakor
ne sodi v doživljajski in čustveni
svet otroka. Po drugem obisku
sem doma sedla za mizo in v šti-
rih stavkih napisala koncept, ka-
ko si jaz predstavljam praznova-
nje dedka Mraza, ki ga privo-
ščim svojemu otroku. Ta zadeva
je potem ležala nekaj let. Ko je
pred dvema letoma prišel na Ob-
činsko zvezo prijateljev mladine
Gabrijel Berlič, sem to idejo
omenila, uresničila pa se je lah-
ko šele lani. Nekje v sredini lan-
skega oktobra je gospod Berlič
prišel k meni, da naj napišem
koncept projekta s finančnim
predračunom. To sem naredila
in on se je z njim odpravil k pri-
stojnim, torej k tistim, ki naj bi
projekt financirali.
Dobil je zeleno luč in začeli
ste...
Mira Mijačevič: Ko smo priče-
li s konkretnim delom, je bilo to
na žalost že zelo pozno, tako kot
to počnemo ponavadi ali smo va-
jeni početi, ne samo v Ptuju. To
je zame pomenilo osemnajsturni
delavnik v vrhuncu priprav, sa-
mo dve uri spanja in tri kilogra-
me manj; ker sem ženska, mi to
slednje ni hodilo narobe. Naj-
prej se je zastavilo vprašanje, ka-
ko 5.300 predšolskih otrok iz
ptujske občine pripeljati v gleda-
lišče, ker pa se zavzemam za to,
da so takšne prireditve kar se da
intimne, smo število otrok delili
s številom 130 in dobili 40 prire-
ditev. Nato sem angažirala kore-
ografijo, pedagoginjo in arhitekt-
ko iz Ljubljane, ki se ukvarjajo
predvsem z otroškimi projekti,
Gogo Šmit-Miškov. Ona ne le da
je v zelo kratkem času narisala
projekte, ampak je tudi potem,
ko nam je že vsem tekla voda v
grlo, pomagala šivati kostume,
opremljati hodnike in še in še.
Potem sem angažirala profesio-
nalnega dedka Mraza, prvaka
mariborskega gledališča Vlada
Novaka. V osnovni ideji je bilo
zamišljeno, da bi kompletni gle-
dališki del izvajali profesionalci,
pa je bilo prepozno za kaj take-
ga. Tako sem vključila mladin-
sko gledališko skupino Stopinje
DPD Svoboda Ptuj. Ob tej pri-
ložnosti bi se rada tem mladim
izvajalcem zahvalila, saj so opra-
vili veliko delo. Mislim, da je bi-
la zanje to prava gledališka izku-
šnja, na osnovi katere se bodo v
prihodnosti odločali, ali je teater
še njihova prava ljubezen ali ne.
Eno so namreč vaje, zabava, ne-
kaj drugega pa je potem redno
igranje predstav, ki imajo svoj ri-
tem, določeno monotonijo ...
Angažirala sem še aranžerje, ki
so tehnično izpeljali zamisli go-
spe Šmitove. Vključili smo tudi
likovne pedagoge osnovnih šol
in sebe kot likovno pedagoginjo
na Srednješolskem centru in iz-
delovali smo z učenci okraske, s
katerimi smo okrasili prizorišče.
Treba je bilo rešiti še cel kup teh-
ničnih problemov, napeljati elek-
triko . . . Mislim, da nam je vse
to uspelo do 20. decembra, ko je
bila že prva prireditev. Zahvala
gre vsem, ki so sodelovali, lju-
dem, ki so izpeljali to idejo, ki o
tej stvari podobno razmišljajo
kot jaz, gre za strokovnost. . .
Velika sreča pa je, da se je to do-
gajalo v ptujskem gledališču,
kjer sta nam stali ob strani Bran-
ka in Daša.
Pomeni ta prireditev, da je ko-
nec obdobja, ko je takšne progra-
me pripravljal kdorkoli...
Mira Mijačevič: Postaviti seje
treba vprašanje, komu konkretno
je bila ta prireditev namenje-
na... Če govorimo o otrocih in
mislimo na otroke, potem je tre-
ba razmišljati v njihovem doži-
vljajskem in čustvenem svetu in
mislim, da si naši otroci zaslužijo
najboljše — tudi profesionalni
pristop pri tej in podobnih prire-
ditvah za otroke. Ne gre samo za
to, da nekaj^naredimo, ker je to v
navadi, ker mora biti. Treba se je
odločiti, ali bomo to počeli kako-
vostno in bodo otroci ob tem du-
hovno rasli. Če ne . . ., osebno
mislim, da potem rajši tega ne
počnimo.
Na prireditvi ste tudi anketirali
starše...
Mira Mijačevič: Da in moram
povedati, da je kar 99 odstotkov
staršev bilo s prireditvijo zelo za-
dovoljnih in si želijo tega tudi v
prihodnjem letu. Eno od vpra-
šanj je bilo tudi, kako si zamiš-
ljajo financiranje teh prireditev,
in 70 odstotkov staršev je pripra-
vljenih plačevati mesečni prispe-
vek od osebnih dohodkov, 30
odstotkov meni, naj bi denar za-
gotovil občinski proračun — ti
starši seveda pozabljajo, od kod
se steka denar v občinski prora-
čun.
Odziv otrok ...
Mira Mijačevič: Otroci so bili
čudoviti, enkratni in zaradi njih
smo to počeli. Lepo so sodelova-
li. Naj povem, da besedila nisem
napisala jaz kot avtor scenarija,
ampak sem se oprla na dve znani
pravljici znamenitega italijanske-
ga otroškega pisatelja Gianija
Rudarija. Le uvodni del o tem,
ali je to božiček ali dedek Mraz,
so naši mladi gledališčniki dobe-
sedno »naštrikali« skozi impro-
vizacijo, jaz sem potem to bese-
dilo le uredila. Otroci so se res
zabavali, tudi starši.
Klasične obdaritve na koncu ni
bilo...
Mira Mijačevič: Osnovna ide-
ja je nastala tudi iz protesta, ko
so nam delili plastične vrečke
prek glav, tudi metali, vsi so se
prerivali, da bi si priborili darilo.
Tokratna prireditev je bila narav-
nana na cukerjamo — jamo z
bomboni. Darilo je bilo in je še
vedno simbolično, česa več si
pač ne moremo privoščiti. Tako
mi je bilo osnovno izhodišče, da
v enem prostoru, v cukerjami,
razstavimo bombone vseh vrst,
oblik, velikosti, barv ... Da otro-
ci stopijo v jamo in si napolnijo
vse žepke, ki jih imajo, z bombo-
ni. To jim bo zagotovo ostalo v
spominu. Ostalo pa bo v spomi-
nu tudi staršem, ki so spremljali
otroke. Nekateri starši so trumo-
ma hodili v jamo in povsem za-
krili otroke. Namesto da bi sami
ostali ob strani, so se drenjali pri
bombonih, si z njimi polnili tor-
bice in vrečke in otroke povsem
izrinili na stran. Mladi gledališ-
čniki so na srečo bili pripravljeni
na takšno situacijo in so potem
priskočili na pomoč otrokom.
Izkušnja prve take priredi-
tve...
Mira Mijačevič: Začeti je tre-
ba pravi čas. Konkretne priprave
zahtevajo 6 mesecev dela: da se
razpiše natečaj za originalno be-
sedilo, da se angažira režiser,
igralci . . .
Preteči pa je moralo kar nekaj
let, da je ideja postala živa prire-
ditev, kljub temu da je razmišljalo
kar nekaj ljudi, da takšna priredi-
tev potrebuje profesionalce ...
Mira Mijačevič: Za vsako
stvar je potreben čas, razvoj, tudi
nova družbena ureditev. Bilo je
kup dobrih idej in Ptuj premore
tudi kup sposobnih ljudi, vendar
nam stare navade še marsikdaj
ne dajo prav dihati. Na srečo čas
dela za nas, sama sem optimist
in zaupam času. Sicer pa je da-
nes vse stvar pogumnih in podje-
tnih ljudi.
S čim se zdaj ukvarjate?
Mira Mijačevič: Najprej s šolo
in poukom. Občasno me povabi-
jo v kakšno slovensko mesto, da
imam seminar za gledališki gib, v
septembru in oktobru sem to
vsak konec tedna počela v Ko-
pru. Naslednje dni bom režirala
Dneve plesa v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani. Tu je še Plesni
studiu, ki ga vodim že 15 let,
malce sem ga v zadnjem času za-
nemarila, tu so mažoretke, tu je
moja družina . . .
Ob koncu pogovora se Mira
prešerno nasmeji ob vprašanju,
kakšne načrte ima v novem letu.
Prizna, da nobenih, in doda, da
stvari v življenju pridejo tudi sa-
me od sebe.
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
(Foto: OM.)
Novi čas bo težji
Za začetek bi lahko zapisal: Z novo stranko v novo leto. Vendar to ni potrebno niti se ne bi spodobilo.
Čaka nas novi čas, ki ne bo nič drugačen od prejšnjega. Le težji bo! Bo pa zraven priokus upanja in prepriča-
nja v boljše. Tudi če bodo prek Haloz še vedno odmevale detonacije, bomo delali in ustvarjali boljši jutri, ne
samo za naše zanamce; začnimo danes in postorimo tudi kaj zase.
SREČA JE NA STRANI ODLOČNIH je bilo
geslo prvega kongresa demokratov — Demokrat-
ske stranke 21. decembra 1991.
Drznem si trditi, da smo vsi Slovenci, ne glede
na strankarsko ali kakršnokoli pripadnost, dovolj
pogumni, da bomo na koncu vsi zmag^alci. Dol-
go so nas učili in nam ponujali lepo življenje. De-
lo je bilo vedno na prvem mestu: nekoč nas je os-
vobajalo, potem je bilo pravica in dolžnost, danes
pa imamo samo v naši občini na tisoče brezposel-
nih. Bili smo delovni ljudje in občani, preštevani
in deljeni, zadnji čas je, da postanemo vsi enaki po
osnovnih možnostih in pri nadaljnjem ustvarjanju
spoštujemo vse, ki so okoli nas. Toliko opevana
Evropa je pri nas, nastati mora iz nas! Kakršnoko-
li zapiranje nas bo spet privedlo v zapostavljenost,
ki jo želimo preseči. Vzemimo samo najboljše in
dodajmo svoje, samozavestni pa bomo hitro po-
stali vzgled drugim.
DEMOS je razpadel! Menim, da to ne bo drža-
lo. Izpolnil je svojo nalogo. Dal nam je samostoj-
nost, demokratični pluralizem, za kaj več pa ni bil
sposoben, ker smo si bili kljub osnovnim ciljem
preveč različni. Toda razlike vodijo k boljšemu -
prišli smo do konkurence idej in različnih pristo-
pov realizacije teh zamisli.
Pred nami je kruta realnost - usposobiti gospo-
darstvo, dati vsem delo in to delo življenju primer-
no ovrednotiti.
Osnovo za uspešen gospodarski razvoj demo-
krati vidimo v preoblikovanju dosedanjega neu-
činkovitega družbenolastninskega sistema v tržno-
konkurenčni sistem na zasebnolastninski osnovi.
Ekonomska uspešnost je strateški cilj, ki ga mora-
jo produktivno podpirati tudi neekonomski siste-
mi (izobraževanje, kultura, raziskovanje . . .). Tržni
in sodoben gospodarski sistem mora sloneti na
svobodi in ustvarjalnosti posameznika, država pa
naj nastopa le kot partner, ne kot oblastnik. De-
mokrati se zavedamo težavnosti izbrane in ponuje-
ne politike, obenem pa smo prepričani, da je Slo-
venija s svojimi naravnimi viri in človšekim poten-
cialom sposobna premagati sedanjo socialno-eko-
nomsko krizo.
DEMOKRATSKA STRANKA - OBČINSKI
ZBOR PTUJ: preds. Ivan Lovrenčič
Ptujski Demos po Dolskem
v javnosti se veliko ugiba, kaj pomenijo sklepi Demosa, sprejeti \
Dolskem pri Ljubljani. Nekatere koalicijske stranke so se trudile, da b
podpisali novo koalicijsko pogodbo, vendar jim to ni uspeh. Sprejeli st
odločitev o čimprejšnjih volitvah in v tem času bodo stranke delovale koi
sorodne in s podobnimi političnimi nameni.
Rujski Demos tudi do sedaj ni
imel posebne koalicijske pogod-
be. Stranke so usklajevale svoje
delo na osnovi skupnega republi-
škega programa z veliko mero
naklonjenosti in dobre volje.
Razmeroma lahko smo prišli do
usklajenih rešitev, posebej še, če
so bile ideje pravočasno ponuje-
ne vodstvu koalicije Demos v
pretres. Edina izjema je nespora-
zum, ki je nastal ob odstopu
prejšnjega predsednika IS g. La-
ha. Takratna SDZ ni mogla spre-
jeti stališč drugih koalicijskih
strank. Od takrat naprej, posebej
pa še po odcepitvi Demokratske
stranke od SDZ se vodstvo te
stranke drži nekako ob strani.
Prepričan sem, da je to bolj od-
sev dogajanj z odcepljanjem
vodstva Demokratske stranke v
Ljubljani in da jim Ptujčani po-
skušajo slediti.
Kakršna koli so že prerivanja
na naši politični sceni, še vedno
sem prepričan, da Demos lahko
in mora nadaljevati svoje delo še
vsaj do volitev. Velike zgodovin-
ske-politične cilje smo sicer do-
segli, zato pa je na področju de-
lovanja države neurejen pravni
sistem in celotno gospodarsko
področje še nujno potrebno ure-
diti. Ravno področje urejanja go-
spodarskega sistema je obstalo
pri Zakonu o lastninjenju podje-
tij. Demokratična zveza je prak-
tično zavrnila predloge, ki jih je
pripravila slovenska vlada, in je
sama prestopila na stran opozici-
je ter s tem onemogočila nadalj-
nje sprejemanje prepotrebnega
Zakona o lastninjenju.
V Ptuju ne sprejemamo tako
velikih zgodovinskih odličitev in
zato lahko z Demokratično
stranko še naprej primerno sode-
lujemo. Res pa je, da so nova
presenečenja mogoča in da bo
morda naslednje takšno, ki bo
koalicijo Demos v F*tuju samo
utrdilo.	DEMOS PTUJ:
Ivan JURKOVIČ
Šolski zvonec nam je zaupal...
PTUJ, ORMOŽ, SLOVENSKA BISTRICA • V pogovoru
z ravnatelji osnovnih šol smo izvedeli, da je potekalo testiranje
učencev osmih razredov dokaj uspešno; še posebej lepo znanje
so osmošolci pokazali pri posameznih izbirnih, nič slabše pa ni
bilo pri obeh obveznih predmetih.
SELA 9 Zadnji dan pouka pred božično-novoletnimi praz-
niki so na tamkajšnji osnovni šoli pripravili uspelo in prijetno
prednovoletno srečanje s starši. Učenci so pripravili kulturni
program in Pokaži, kaj znaš, starši pa prispevali dobrote za za-
kusko.
MARKOVCI PRI PTUJU • Za 33 učencev petih razredov
markovske šole se je novo leto 1992 pričelo nadvse prijetno. Na
pobudo učitelja telovadbe Draga Prislana so se v ponedeljek, 6.
januarja, odpeljali na Roglo, kjer bodo ves teden uživali radosti
zimske šole v naravi. Prevoz in vaditelja je plačala šola, bivanje
pa starši.	__i
BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rim-
ska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu
še romanizirani keltski staroselci, trgovci
iz vzhodnih in zahodnih provinc ter urad-
niki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način.
JUPITER (lat. luppiter, iz
diu pater = bog oče)
Bil je najvišji rimski bog,
bog oče, neba in nebeške
svetlobe, zato so mu bile pos-
večene vse Ide, to so dnevi
mlaja, ko so noči svetle. Na
ta dan so mu v Rimu žtlvova-
li belo ovco. Kot gospodarja
neba so ga označevali atribu-
ti orel in blisk s strelo. Me-
sto, kamor je udarila strela
(ponavadi na hribu), je po-
stalo sveto. Večkrat so na
takšnem kraju postavili sve-
tišče. V Rimu je stal Jupitrov
tempelj na kapitolinskem, v
Poetovioni pa verjetno na
grajskem griču. Svetišče na
hribu je bilo tako po ljudski
predstavi bližje vrhovnemu
nebeškemu bogu. Gospodar
strele in bliska je postal tudi
bog vremena, od katerega so
odvisni predvsem občutljivi
deli poljedeljstva, med njimi
vinogradništvo. Pripadajo
mu nekateri vinogradniški
prazniki, med katerimi so VI-
NALIA. Nastopajo v pove-
zavi z enim od Venerinih
praznikov, imenovanih ME-
DITRINALIA (iz medhu =
mošt), praznuje se 11. okto-
bra.
V Poetovioni so bili odkriti
številni Jupitru posvečeni
kamni z votivnimi napisi. Na
zahodnem delu rimskega me-
sta, na današnji Zgornji Haj-
dini, je bil leta 1971 odkopan
Jupitru, najboljšemu in naj-
večjemu, posvečen kamen, ki
ga je dal postaviti neki Mer-
katorij, suženj cesarjevega
upravnika Mecilija, ko je
uslišan rad izpolnil zaoblju-
bo. Stranici kamna sta okra-
šeni z reliefi. Na levi vidimo
Jupitra s strelo in bliskom, na
desni pa je prikazan orel (Ju-
piter) na krogli kot gospodar
kozmosa. V kljunu drži ve-
nec, verjetno hrastov, saj je
bil hrast tudi Jupitrov atri-
but. Posvetilni kamen si lah-
ko ogledate v lapidariju Po-
krajinskega muzeja Ptuj, v
cerkvi nekdanjega domini-
kanskega samostana.
Desna stranica votivnega spo-
menika .Jupitru, najboljšemu
in največjemu. V reliefu je pri-
kazan orel s hrastovim vencem
v kljunu, stoječ na krogli.
2. stoletje, najden na Zg. Haj-
dini 1971.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9. januar 1992 - JEDNIK
Sprejet osnutek odloka
o varovanju dediščine
s 180 primerki nepremičnih naravnih znamenitosti, z 256
primeri kulturnih in zgodovinskih spomenikov in 780 križi, ka-
pelami in drugim se uvršča slovenjebistriska občina med najbo-
gatejša območja v Sloveniji.
»To mora biti v ponos slednjemu občanu naše občine, saj
pomeni bogastvo, ki so nam ga zapustile generacije pred na-
mi. Naša dolžnost pa je, da to bogastvo zapustimo generaci-
jam, ki še pridejo,« je povedal na zadnji lanski seji slovenjebi-
striške skupščine Stane Gradišnik, strokovni delavec občinske
ZKO.
Zakon o naravni in kulturni dediščini Republike Sloveni-
je je že po svojem izidu, 1981. leta, zavezal občine, da pripra-
vijo odloke za zaščito svoje naravne in kulturne dediščine.
Deset let je minilo od takrat, in ko bi bil odlok v bistriški obči-
ni sprejet že prej, bi bilo manj možnosti, da se v občini pojavi
nedopustno uničenje teh spomenikov in znamenitosti, kot so
Kušarjev mlin na veter na Zgornji Ložnici, Jeričev kozolec na
Spodnji ložnici in številne lipe na Pohorju, med njimi tudi tako
imenovana »mirovna«, ki so jo pri Urhu zasadili 1648. leta; tudi
grajski park vse bolj žalostno propada.
Veliko spomenikov — kulturnih, naselbinskih in drugih
— je Bistričanom zadnja leta kljub denarni suši, ki neprestano
vlada v kulturi, le uspelo obnoviti in ohraniti. Lep primer sta
cerkvi Pri treh kraljih in Areh na Pohorju. Trenutno pa teče
akcija obnove Miklavževe cerkve v Koritnem nad Oplotnico.
Obnovili so že nek^' etnoloških spomenikov, med njimi Pečov-
nikovo cimpračo v Smartnem na Pohorju in še druge. Zadnje
leto so med drugim v ospredju memorialni spomeniki — spo-
minske sobe: Tomažičeva, Ingoličeva, soba narodnih buditeljev
v bistriškem gradu, ki ga skupaj s Štatenbergom vračajo v pri-
hodnost.
Poslanci so sprejeli osnutek odloka o razglasitvi naravnih
znamenitosti in kulturnih ter zgodovinskih spomenikov v ob-
čini Slovenska Bistrica. V javni razpravi bo dva meseca. Nuj-
no pa je, da o vseh spomenikih obvestijo njihove lastnike in
jih tam, kjer je to potrebno, tudi primerno prosvetlijo ter se
dogovorijo o načinu varovanja, finansiranja oziroma sofinanr
siranja.
Vida Topolovec
Žalostno umiranje
naše preteklosti
(odgovor na članek v Tedniku št. 50)
Ob branju članka sem se kot vaščan Sestrž počutil zelo
užaljenega. Avtorici članka Vidi Topolovec ne zamerim, da se
je poglobila v analizo praktičnega in kulturnega pomena ko-
zolcev na Slovenskem. Zamerim pa ji neprofesionalni pristop.
Ko novinarka bi se morala zavedati, da mora v dokumen-
tarne članke navajati resnične podatke. Kozolec na objavljeni
fotografiji resnično kaže žalostno podobo in si deli usodo še z
mnogimi drugimi, vendar bi morala novinarka povprašati po
njegovem izvoru — lastništvu. Hote ali nehote ga pripisuje
moji rojstni domačiji. Res je, da ta sedaj stoji v Ptuju, vendar
mislim, da ne kaže nobenih znakov bohotenja, kot navajate,
temveč le del naše preteklosti in način življenja v njej. Res je
tudi, da bi to domačijo verjetno doletela podobna usoda kot
omenjeni kozolec, če je ne bi zaščitil Zavod za varstvo nara-
vne in kulturne dediščine. Kozolec, o katerem pa je govor v
tem članku, pa ne pripada tej domačiji, zato se čutim prizade-
tega ob navajanju neresničnih podatkov. Ker ne pripada moji
rojstni domačiji, tudi ne morem odločati o njegovi usodi. To
lahko storijo le njegovi gospodarji. Verjemite mi, da tudi jaz z
žalostjo opazujem propadajoči spomenik naše kulturne dedi-
ščine, vendar kot osamljen ostajam nemočen. Mislim pa, da
tudi tak način pisanja o propadajočih kozolcih ne bo prispe-
val k njihovi ohranitvi. Zob časa, ki jih je načel, jih bo tudi
pokončal, še preden se bomo dokončno zavedali njihovega
pomena.
Š. M.
Jeričevega kozolca ni več
Ob mednarodnem priznanju si Slovenci želimo ohraniti
delček preteklosti, tiste tople, domače, iz naše bogate narodne
zgodovine, ki je naša osebna izkaznica v sedanjem času. Želimo
ohraniti veliko tistega, kar je dajalo smisel našemu otroštvu, ko
smo odhajali na prve raziskovalne poti in se nam je zdelo vse
»veliko«. Posebno skrivnostni so bili kozolci, ki so bili otroča-
jem prikladni za plezanje, odraslim pa za shranjevanje raznih
poljščin. ISekaj teh spremljevalcev naše mladosti ni več: eni izgi-
njajo zaradi teže let, drugje to opravi brezvestna roka domačina.
To se je zgodilo tudi 11. novembra lani na Spodnji Ložnici. Zna-
menitega Jeričevega kozolca, ki je skoraj 200 let dajal podpo-
horski krajini svoj pečat, ni več.
»Da se to v prihodnje ne
bi več dogajalo pri nas v bi-
striški občini, imamo danes
na poslanskih klopeh osnu-
tek odloka o razglasitvi ne-
premičnih kulturnih in zgo-
dovinskih spomenikov ter
naravnih znamenitosti na ob-
močju občine Slovenska Bi-
strica,« je na zadnji letošnji
skupščinski seji povedal Sta-
ne Gradišnik, strokovni dela-
vec pri bistriški ZKO.
V strokovnih osnovah za
razglasitev kulturnih in zgo-
dovinskih spomenikov v ob-
čini Slovenska Bistrica, ki so
jih pripravili pri Zavodu za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor, je Jeričev
kozolec naveden kot etnološki
spomenik pod zaporedno šte-
vilko 28. Zapisana je tudi par-
celna številka in katastrska
občina in seveda celoten opis
tega prelepega spomenika:
»Vzdolž ceste, v okviru doma-
čije stoji dvojni kozolec >to-
plar<, ki je tesarsko izredno
vešče izdelan. Na štiri >štante<
dolg kozolec je pokrit s strmo
opečno dvokapnico. V čelnih
straneh v nadstropju je prostor
zaprt z leseno mrežo. Horizon-
talne tramove podpirajo ume-
telno oblikovane konzole. To-
plar je izjemna slovenska stav-
barska posebnost in so ga po-
stavili v začetku prejšnjega
stoletja.«
Največja ironija je zapis
njegovega varstvenega reži-
ma: »Spomenik varujemo v
celoti, neokrnjenosti in izvirno-
sti. Posegi so dovoljeni samo
za njegovo vzdrževanje in va-
lorizacijo njegovih spomeni-
ških vrednosti.«
Kot vidimo, Zavod za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine iz Maribora o sedanji
usodi kozolca ne ve ničesar.
Ob porušitvi se zgražajo do-
mačini, ki jim ni vseeno, kak-
šno krajinsko podobo ima
njihova okolica.
O zgodovini kozolca smo
povprašali Staneta Gradišni-
ka: »Jeričev kozolec na
Spodnji Ložnici je tehnični
dosežek ljudi, živečih na tem
koncu naše slovenske dežele
pred petimi rodovi in vsi so
ga znali čuvati, obnavljati in
zanj skrbeti, ker so cenili
imovino, ki jim je bila zaupa-
na. Zato je veliko bolj nedo-
povedljivo, da si je šesti rod
dovolil vzeti v roke pravico
in takšen objekt porušiti. Če
je že bil poškodovan, če je
skozi streho zamakalo, bi se
morala najti pot, kako takšen
spomenik zaščititi, tudi z na-
šo pomočjo. Toda potrebno
je najti stik in vložiti trud za
reševanje takšnega proble-
ma.«
Kozolec je nastal v času
furmanstva ob takrat zelo
prometni cesti Trst—Ljublja-
na— Maribor — Gradec— Du-
naj na odcepu za Zgornjo
Ložnico in Oplotnico, ob veli-
ki kmetiji, ki je imela v tistih
časih mlin, žago in gostilno.
Potrebovali pa so še kozolec;
ta je takrat na začetku 19.
stoletja pomenil tudi premo-
ženjski status lastnika, rabil
pa je za krmo in privez konjev,
ki so se ustavljali tod. 1892.
leta sta ga s celotnim pose-
stvom prevzela Tomaž Jerič in
njegova žena Terezija, saj je
bil p-^ejšnji lastnik Franc Suc-
her, bistriški meščan, nezain-
teresiran za posestvo, ker je z
izgradnjo železnice Trst—Du-
naj furmanstvo začelo usihati.
1906. leta sta posestvo prevze-
la Tomažev sin Matevž z ženo
Marijo Jerič, leta 1952 pa
njun sin Jože z ženo Heleno.
Zadnja lastnica, ki je leta
1986 prevzela kozolec s polo-
vico posestva, je Marta Ler-
her, rojena Jerič.
Vzrokov za njegovo podr-
tje, tako pravijo lastniki, je
kar nekaj, vendar so vsi na
zelo majavih nogah. Še pose-
bej tisti, da je na videz krep-
kega skoraj dvestoletnika res-
neje načel zob časa. Lastniki,
ki bi morali biti ponosni na
ta spomenik slovenske kmeč-
ke samobitnosti, bi o tem
morali obvestiti pristojno
službo, da bi prispevala de-
nar za obnovo. Tako pa so se
vsega lotili po liniji najmanj-
šega odpora: kozolec so po-
drli, kakšnih 20 odstotkov
tramov uporabili za ostrešje
novega hleva, kar kaže, da le
ni bil tako dotrajan, ostalo
pa bo veselo zgorelo v kmeč-
ki peči in štedilniku in to tik
pod gozdnatim Pohorjem, pa
še sami lastniki imajo svoj
gozd.
Kozolca ni več. Na mestu,
kjer je še ne tako davno stal,
je kup lesa. Ob njem je ostal
samo še star studenec, ki bo
menda (ko ne bo več upora-
ben) doživel usodo svojega
velikega in mogočnega sose-
da. Lepega krajinskega okra-
sa, ki so ga občudovali tudi
tujci, ko so se vozili po tej ce-
sti, ni več, ložniška pokrajina
je pusta. Izginil je še en do-
kaz več, da so v tem prostoru
resnično živeli Slovenci.
Mogoče je nekaj srhljive
resnice v noveli Mačkova oče-
I
ta: »Ti očeta čez prag, sin te-
be preko praga ...« Kakor mi
ravnamo s svojo preteklostjo,
tako bodo drugi ravnali z na-
mi...
Tekst in posnetek:
Vida Topolovec
Še pred slabima dvema mesecema Je stal v vsej svoji lepoti
Za njim je ostal samo kup brezvrednega lesa
Božo Šlehta — 70-letnik
Na božični večer 1921. leta
se je rodil Božo Šlehta. Roje-
nice so mu že v zgodnji mla-
dosti namenile križev pot.
Ko sta mu bila dva meseca,
je moral iti »služit« k družini
AJLEC v Sp. Ščavnici, kjer
so že imeli osem rejencev. Pri
njih je odraščal. Zanj in za
drugih osem posvojencev so
rejniki sicer dobro skrbeli,
materine roke pa le ni obču-
til. Leta 1942 ga je Hitler po-
klical na fronto na Poljsko.
Dvakrat je bil — k sreči lažje
— ranjen.
Leta 1946 se je poročil z
Elizabeto, roj. Horvat. Takoj
nato je bil poslan na izobra-
ževanje v Rogaško Slatino in
po končanem tečaju je prev-
zel delo tajnika na OZ KZ v
Gornji Radgoni, kjer je bil
vse do leta 1956. Takrat gaje
pot zanesla na Pirihovo do-
mačijo v Majskem Vrhu v
osrčju Haloz, ki jih je takoj
vzljubil. Tedaj je tudi prevzel
delo vodje krajevnega urada
v Podlehniku in vse do upo-
kojitve leta 1982 je bil tajnik
krajevnega urada. Vsem je
rad pomagal.
Leta 1971 je ustanovil v
Podlehniku prostovoljno ga-
silsko društvo. Njegova za-
sluga je tudi, da so ustanovili
društvo upokojencev, ki da-
nes šteje nad 200 članov, živi
pa na tem območju še enkrat
toliko upokojencev, ki žal ni-
so člani te organizacije. Božo
ima že nekaj let nalogo, da
svojim pokojnim rojakom
spregovori v slovo zadnje be-
sede; doslej je imel že nekaj
nad 1200 poslovilnih govo-
rov. To mu ni težko, saj ima v
malem prstu življenjepis sle-
hernega krajana.
Jubilantu se je rodilo šest
otrok, lepo po parih. Ima že
trinajst vnukov in pravnuka
Uroša. Vseh teh sedemdeset
let je bilo zanj en sam dolg in
težak delovni dan, žal sedaj
že nekaj let brez življenjske
sopotnice.
Božo. še na mnoga zdrava
in srečna leta.
Franjo H ovni k
Uredili edino
javno stranišče v mestu
V ponedeljek pred božični-
mi prazniki so odprli edino
ptujsko javno stranišče, ki po
svoji opremljenosti sodi med
najmodernejše. Ureditev je
stala milijon tolarjev. Zago-
tovili so jih v skladu stavbnih
zemljišč občine Ptuj, direkciji
za gospodarsko infrastruktu-
ro (stanovanjski del) in Ko-
munalnem podjetju Ptuj. De-
la je izvajal Stanovanjski ser-
vis Ptuj s kooperanti.
Uporabniki javnega stra-
nišča bodo, dokler ne bodo
izdani slovenski kovanci, pla-
čevali po deset tolarjev v po-
sebno skrinjico. Odprto bo
vsak dan od 8. do 16. ure, ra-
zen nedelje.
Nov javni WC je za Ptuj
pomembna pridobitev; če ga
bomo čuvali, nam bo še dol-
go v ponos.	MG
(Posnetek: OM)
TEDNIK - januar 1992
ŠPORT - 7
ODBOJKA
Zaslužena
zmaga
Kungote
Odbojkarski klub Ozon je sku-
paj s Športno zvezo Ptuj v špor-
tni dvorani Center organiziral
odbojkarski turnir moških ekip.
Tekmovanja seje udeležilo osem
ekip iz krajevnih skupnosti ter
srednje šole. Prikazale so dopad-
Ijivo igro in so bile tekme zelo
zanimive. Pohvaliti velja, da je
Srednja kmetijska-elektro šola
nastopila kar s štirimi ekipami.
Vidi se, da je pri mladih zanima-
nje za odbojko naraslo. V ekipi
Old Boys so bili tudi nekateri
igralci, ki so igrali odbojko že
pred tridesetimi leti.
Najboljšo igro na turnirju je
prikazala ekipa Kungote, ki je
vse svoje nasprotnike gladko
premagala in zasluženo osvojila
prvi naslov odbojkarskega re-
kreacijskega prvaka za leto 1991.
Za zmagovalno ekipo so nastopi-
li: Vindiš, V. Rozman, Z. Roz-
man, Šprah, Metličar, Kerček in
Žižek.
Vsa srečanja so sodili odboj-
karski sodniki iz Ptuja: Menoni,
Masten, Radičevič, celotna orga-
nizacija je bila odlično izvedena.
Naslednji odbojkarski turnir bo
22. februarja.
Rezuhati: Kidričevo—Štrum-
fovi 2:0, Kungota—Štromari 2:0,
Štrumfovi—Elektro AB 2:0, Ki-
dričevo— Dornava 1:2, Dorna-
va—Elektro AB 2:0, Elektro—
Old Boys 2:0, Štromari—Old Bo-
ys 2:0, Kungota—Elektro 2:0; za
tretje mesto: Elektro—Kidričevo
0:2; za prvo mesto: Kungota—
Dornava 3:0.
I.Z.
Ptuj — mesto šaha
Mlade slovenske šahistke so bogatejše še za eno mednarodno preizkušnjo, Ptuj in ptujski šahovski delav-
ci pa za veliko organizacijsko delo. V zadovoljstvo vseh udeleženk in številnih ljubiteljev šaha so izvedli t.
mednarodni ženski šahovski turnir »Ptuj 91«, kije bil obenem drugi tovrstni turnir v Sloveniji. To je bila že
četrta velika šahovska prireditev na Ptuju v letu 1991. Z njo so želeli omogočiti mladim domačim in sploh slo-
venskim šahistkam, da se doma pomerijo v močni mednarodni konkurenci. To bo prav gotovo prispevalo k dvi-
gu kvalitete ženskega šaha, v katerem je gotovo bodočnost slovenskega šaha, ki bo prvo resnejšo preizkušnjo
doživel na šahovski olimpiadi letošnje leto na Filipinih in kjer bo zastopstvo ptujskih šahistk popolno.
Organizatorjem je na turnir
kljub velikim težavam uspelo
pritegniti 1 VM, 5 MM, 1 FM, 2
M in 3 M K, od katerih imata dve
šele 15 let. Igralke iz bivše SZ,
Romunije in iz republik bivše Ju-
goslavije so bile razred zase in so
zasedle vseh prvih 6 mest. Drugi
del razpredelnice sta pričeli tre-
nutno najboljši slovenski šahistki
Ptujčanki Anita Ličina in Narci-
sa Mihevc, sledile so mladinska
državna prvakinja Krmeljeva,
pionirska prvakinja Jugoslavije
Grosarjeva, veteranka Koširjeva
in 15-letna pionirska prvakinja
Slovenije Ipavčeva.
Domačinka Anita Ličina je že
v 1. kolu naletela na kasnejšo
zmagovalko Ando Safransko iz
Latvije in jo popolnoma nadigra-
la, vendar pa v časovni stiski ni
uspela te prednosti realizirati in
se je morala zadovoljiti z remi-
jem. To je delno vplivalo tudi na
nadaljnji potek njene igre, ki bi
ob tej zmagi bila popolnoma
drugačna in s tem prv gotovo tu-
di uvrstitev. Pri domačih igral-
kah je bilo čutiti manjšo utruje-
nost, saj sta na turnir prišli di-
rektno z Vrhnike, kjer sta nasto-
pili za reprezentanco Slovenij v
meddržavnem srečanju z ekipo
Hrvaške.
Po organizacijski plati in turi-
stični predstavitvi je turnir prav
gotovo uspel. Organizatorjem je
ponovno uspelo pritegniti širok
krog sponzorjev. Ogled mesta,
gradu, znamenite vinske kleti,
baročne cerkve na Ptujski Gori
in še nekaterih drugih objektov
so ostali v nepozabnem spomi-
nu. Enako globoko se je udele-
ženkam vtisnil v spomin prijazen
sprejem pri predsedniku SO Ptuj
Vojtehu Rajherju ob prisotnosti
ministrice za šport Kristine Šam-
perl-Purg, tajnice SO Manice
Fajt in nekaterih drugih. Vsi ti in
še nekateri drugi (tudi predsed-
nik IS SO Branko Brumen) so se
kljub številnim drugim obvezno-
stim s svojo prisotnostjo želeli
oddolžiti domačim šahovskim
delavcem za ogromen prispevek,
s katerim so ime Ptuja ponesli že
skoraj na vse celine sveta. Vsi ti
pa so skupaj z direktorjem mar-
ketinga pri mednarodni šahovski
federaciji Borisom Kutinom in
še nekaterimi drugimi tudi zago-
tovilo, da leseni kmetje in konji
na šahovnici niso prav nič nevar-
ni. In o tem bi želeli ptujski ša-
hovski delavci prepričati še ob-
činskega ministra za turizem g.
Vesenjaka. Jim bo do naslednje-
ga turnirja to uspelo?
Organizacijski odbor, ki ga je
tokrat vodil Slavko Brglez ter
sodniški odbor z glavnim sodni-
kom Jankom Bohakom, medna-
rodnim šahovskim sodnikom FI-
DE, je ponovno opravil zahte-
vno in odgovorno delo. Ob po-
delitvi nagrad vsem igralkam na
zaključku turnirja je organizator-
jem in vsem, ki so kakorkoli pri-
spevali k izvedbi turnirja, izrekel
zahvalo tudi predsednik Šahov-
ske zveze Slovenije Milan Kne-
ževič in jim zaželel: »Nasvidenje
naslednje leto!«
Končni vrstni red: Safranska
in Grinfeld 8, Stanciu in Ghinda
7,5, Bašagič in Puljek 7, Ličina in
Mihevc 5, Krmelj 4, Grosar 3,5,
Košir 2 in Ipavec 1,5 točke.
Silva Razlag
Od leve: Ghinda (Rom.), Polajžer — gen. pokrovitelj, Stanciu (Rom.),
Kneževič — preds. Šah. zveze Slovenije, Grinfeld (Rus.), Brglez —
preds. org. odbora, zmagovalka Safranska (Latv.) in Bohak — gl. sod-
nik. (Foto: Kosi.)
Uspešno položeni karate
izpiti in seminar
v oš dr. Ljudevita Pivka je 12. decembra potekalo izpitno pola-
ganje za karate nazive v SKK Jože Lacko Ptuj. Pred strokovno komi-
sijo kluba je 27 članov in članic prikazalo svojo karate formo. Od tega
jih je 9 položilo zadnji beli pas (6.kyu): Borut Tement, Branko Rodo-
šek, Gorazd Grula, Sebastijan Strmšek, Boris Bušljeta in Danijel Taš-
ner. Sonja Žumer je osvojila plavi pas (2. kyu). Klub pa je dobil tudi
dva mojstrska kandidata: Andreja Cafuto in Aljošo Horvana, ki sta
položila rjavi pas (l.kyu).
• • •
14. decembra je potekal 3., zaključni karate seminar WKSA —
Svetovne karate shotokan akademije pod vodstvom najvišjega moj-
stra karateja v Sloveniji Ljuba Javorška (5. DAN). 42 udeležencev je v
OŠ dr. Ljudevita Pivka v izredno delovnem vzdušju vadilo kihon —
osnovne tehnike, karategram, kate — vezane tehnike ter kumite — ve-
zani sparing in prosto borbo. Za domačine je bil seminar potrditev
novo osvojenih karate nazivov in delovna vzpodbuda za novo leto
1992.	Silvo Vogrinec
Tekmovanje v pikadu
Tudi pri nas se vedno bolj raz-
vijajo tekmovalne športne zvrsti
na profesionalnih športnih apa-
ratih, kot so Lowen Turnier Bil-
lard (biljard), L6wen Turnier
Soccer (ročni nogomet) in L6-
wen Turnier Dart (pikado). Tre-
nutno so najbolj razvite igre na
aparatu Dart.
Prvo občinsko tekmovanje
»Ptuj Open« je potekalo v orga-
nizaciji podjetje STOLP, d.o.o.,
iz Ptuja, ki je hkrati generalni za-
stopnik firme NSM/L6wen iz
Nemčije, in sicer v bistroju Ur-
ban v janežovcih pri Ptuju. V so-
boto, 21. decembra, se je zbralo
32 tekmovalcev, vzpodbujalo pa
jih je še enkrat toliko navijačev.
Tekmovalci so se pomerili v di-
sciplini 301, kjer mora igralec s
čim manj meti doseči stanje O. V
napetem tekmovalnem vzdušju
je nekaj favoritov hitro izpadlo.
Enega izmed njih je izločila edi-
na predstavnica ženskega spola
Dragica Perhatič, in to z zadet-
kom v dvojno polje.
Rezultati tekmovanja: 1. me-
sto Primož Šoškič iz Maribora, 2.
mesto Silvester Tomanič iz Pod-
vincev, 3. mesto Vlado Kurnik iz
Podvincev, 4. mesto Roman La-
zar iz FHuja, 5—6. mesto Nenad
Šoškič in Davorin Topolovec iz
Ptuja ter 7. in 8. mesto Branko
Ceh in Franc Zoreč, oba iz Pod-
vincev.
Prvouvrščeni je prejel pokal,
priznanje, Turnier Dartes (profe-
sionalna pikada), denarno nagra-
do in buteljko, drugo- in tretjeu-
vrščeni pa sta prejela priznanje,
Turnier Dartes, denarno nagrado
in buteljko. Do maja 1992 se bo
zvrstilo še več tekmovanj, takrat
pa bo organizirano državno pr-
venstvo. Štirje najboljši bodo na-
to zastopali Slovenijo na evrop-
skem prvenstvu v Birminghamu
v Angliji.
I. K.
Zmagovalci turnirja v Janežovcih (od leve): Silvester Tomanič, Primož
Šoškič in Vlado Kurnik.
ROKOMET
Ptujčani so se
dobro odrezali
v slovenskih rokometnih ligah je trenutno odmor med dvema delo-
ma prvenstva. Gre pa le za odmor v tekmovanjih, saj nobena ekipa, ki ne
želi izgubiti pridobljenih pozicij, daljšega počivanja ne sme privoščiti.
Člani ptujske Drave so z do-
sežki v prvem delu prvenstva v
superligi lahko zadovoljni. V
enajstih kolih so petkrat zmagali
in so na osmem mestu, od kriti-
čnega enajstega jih loči že pet
točk, od drugega pa le štiri. Zato
se kaže na drugi del dobro pri-
praviti in doseči še kaj več. Zani-
mivo je, da so od petih kar tri
zmage dosegli na gostovanjih
(Trbovlje, Ribnica in Ajdovšči-
na), trikrat pa so izgubili v Ptuju
(Pivovarna Laško, Jadran in Ko-
linska Slovan). Imajo drugi na-
pad lige, vendar pa predzadnjo
obrambo. Iz njihovih vrst je naj-
boljši strelec Ivan Hrupič, ki je
dosegel kar 92 zadetkov, 14 več
od Počervine (Presad) na dru-
gem mestu in 19 od Likavca iz
Jadrana. Med najboljšimi strelci
je na desetem mestu drugi »top-
nik« Drave Mario Sagadin z 61
zadetki. Da pa Drava nista le
Hrupič in Sagadin, kot bi kdo
sklepal, potrjuje tekma v Ajdov-
ščini, ki so jo Ptujčani dobili
kljub tesnemu pokrivanju obeh
najboljših. Gre torej za dobro
ekipo, ki s prihodom svetovalca
Josipa Franckega postaja še bolj-
ša, saj so naloge in obremenitve
pri vodenju tekem drugače raz-
porejene in zato trener Hrupič
lahko v igri pride do polnega iz-
raza. V to so se lahko prepričali
tudi gledalci, ki jih je v Ptuju
vedno več. To pa je še dodatna
spodbuda za vodstvo kluba in
igralce.
1. kotar
Prva vrsta od leve: pomočnik trenerja Maks Žuran, sekretar kluba
Marjan Mesarič, Koštomaj, Vugrinec, Pucko, Žuran in Šimac. Druga
vrsta od leve: predsednik kluba Ivan Gomilšek, svetovalec Josip Franc-
ki, Terbuc, Pintarič, Sagadin, Ramšak, Kramberger, Kelenc, trener in
najboljši strelec superlige Ivan Hrupič, podpredsednik kluba Robert
Muhič in tehnični vodja ekipe Ljubo Jurič. (Foto: Langerholc)
Silvestrski turnir strelcev
Silvestrskega turnirja Občinske strelske zveze Ptuj s serijsko zra-
čno puško se je udeležilo 12 ekip. Slavila je SD Jože Lacko s 693 kro-
gi, drugI je bil Opekar s 683 krogi, tretje Turnišče s 682 krogi.
Najboljši posamezniki pa so: 1. Izidor Pulko 180 krogov, 2. Jovo
Nestrov 178 krogov, 3. Ludvik Pšajd 177 krogov, 4. Marjan Gaiser
177 krogov, 5. Andrej Orešek 176 krogov, 6. Vlado Lovrenčič 176 kro-
gov.
Strelci se bodo ponovno pomerili na ligaškem tekmovanju 12. ja-
nuarja.	j^j
ti Planinski
kotiček
Srečno novo leto,
Donačka gora in Kum
Člani Planinskega društva
Ptuj — 15 po številu — so šli
voščit ljudem na gori. Ljudje,
pokrajina in gora so se oddol-
žili in podarili planincem —
kolednikom neprecenljivo lep
dan. HALOZE so zaživele v
čudovito jasnem in sončnem
vremenu. Le zmrzal na tleh je
pričala, da je zima, da je čas
novega leta.
Tudi gospodinja na 11. kon-
trolni točki Haloške planinske
poti je zmajevala z glavo nad
neobičajnim vremenom. Le
otroci niso bili enakega mne-
nja. Neutrudno so se drsali in
se vozili po zadnji vzdolž zmrz-
njene ceste v zavetju hriba.
Predsednik Planinskega dru-
štva Ptuj je kot že 10 let doslej
zamenjal lanski koledar pla-
ninskega društva z letošnjim.
Gospodinja se je oddolžila z
neobičajno velikim premerom
klobase in domačega kruha.
Na klop pod lipo je priromala
tudi pletenka. Hvala in vse do-
bro v letu 1992!
Pot na vrh po pravem prav-
catem snegu nas je vodila ~po
serpentinah, po katerih so lan-
sko pozno jesen tovorili bosan-
ski konjiči gradbeni material
skozi pragozd na vrh, kjer bo
zopet postavljen po vojni podrt
evharistični križ in tudi planin-
ska postojanka bo obnovljena.
Zraven gradbišča na vrhu pla-
pola sicer že poškodovana za-
stava naše mlade države, ki so
jo ptujski planinci izobesili 7.
julija 1991. Tudi zastavo bo po-
trebno nadomestiti z novo.
Spust po plezalni poti ob je-
kleni vrvi je bil za nekatere
pravo doživetje gorenjskih pla-
nin, vendar s to razliko, da so
oporo nudile številne vitke bu-
kve.
Na 9. kontrolni točki (Kuf>
činji vrh) so že mislili, da nas
ne bo, vendar je tudi tu Planin-
ski koledar 92 zamenjal starega
iz leta 1991. Še vedno pripra-
vljajo odličen haloški pršut in
dobro vino, čeprav smo na po-
dročju goznatih Haloz. Prejšnji
gospodar, krepak osemdesetle-
tnik, nam je med drugim pove-
dal tudi zelo poučno šalo o tla-
čenju želja in o ženi.
Spust v dolino nam je že po-
gnal utrujenost v kosti, vendar
je bilo ob misli na male šolarje,
ki vsak dan hodijo gor in dol
po teh hribih, konec nejevolje
in počasi se je oblikovala za-
vest o pomembnosti ohranja-
nja spletenih vezi, o lepoti pre-
živetega dne, o življenjskih mo-
drostih, zraslih in povezanih s
to zahtevno, a prelepo pokraji-
no.
• • •
Ptujski planinci se že deset
let udeležujemo novoletnega
pohoda pohoda na Kum. Pla-
ninsko društvo Trbovlje pode-
ljuje za vsako udeležbo spo-
minska priznanja in plakete.
Letošnjega pohoda se je udele-
;žilo že okoli 20 ptujskih planin-
icev, precej med njimi jih zaha-
ja tja že od začetka. Letošnji
jpohodniki so bili nagrajeni s
iprelepim, skoraj razkošnim
razgledom na Julijce in Kamni-
ške planine, na dolenjske griče
in Gorjance, Sleme in dalje.
Razgled, kakršnega smo si po
nekaj letih zaslužili. Sicer je tu-
di megleno morje svojevrstno
doživetje. Ko pa se iz meglene-
ga vrha pokažejo še vrhovi, je
planinsko doživetje še lepše.
Ves znoj na naporni poti je po-
zabljen, vsako omahovanje
premagano.
Pa še zaradi nečesa so novo-
letni pohodi mikavni. Tam sre-
čaš planinske prijatelje, s kate-
rimi doživljaš radosti in lepoto
planinskih potepanj vse leto.
Novoletne želje so takrat izre-
čene še bolj slovesno in zvenijo
kot obljuba. Veliko lepih son-
čnih dni v gorah smo si zažele-
li, veliko planinskih užitkov in
veliko miru zunaj in znotraj
nas.
Naj s temi novoletnimi želja-
mi pospremimo na številne po-
ti tudi prijatelje našega planin-
skega kotička.
Pridružite se nam, postanite
člani velike množice ljubiteljev
hoje in narave. Kdor ljubi na-
ravo, ni nikoli sam.
Srečno v gorah tudi v letu
92! Odbor za informiranje
in Odsek
za propagando
pri PD Ptuj
Smučanje na Veliki planini
(1666 m) od 26. januarja 92 do
1. februarja 92 (zimske šolske
počitnice) tudi za osnovnošol-
ce.
Cena: 4.000,00 SLT za 6 pol-
nih penzionov v Domžalski ko-
či na Veliki planini in za pre-
voz.
Cena dnevne smučarske kar-
te ca. 500 do 600 SLT. Kupili
jo bomo na smučišču. Za te-
densko smučarsko karto potre-
bujete fotografijo.
Pogoji za udeležbo:
^ član PD Ptuj
—	zadovoljivo smučarsko zna-
nje
—	starost med 12 in 30 letom,
(osnovnošolci, učenci 6., 7.
in 8. razreda)
Število prostih mest 20
Možnost plačila v dveh
obrokih, prvi do 13. januarja
1992, drugi do 21. januarja 92.
Prijave z vplačilom spreje-
mamo v pisarni PD Ptuj, Trg
svobode 5, Ptuj (nasproti sodiš-
ča), vsak torek in petek od
16.00 do 18.00.
Vodja tabora:
___Miran Purg^
8 — NEKOČ IN DANES
9. januar 1992 - f EDNIK
Kdo bo dobil, kdo dal
7, decembra 1991 je začel veljati Zakon o denacionalizaciji — skrajšano Zl) (Ur. list Republike Sloveni-
je, št. 27/91), ki ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, na-
cionalizaciji, o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu. Za tiste sicer maloštevil-
ne bralce, ki točno ne vedo, kaj pomenita latinski besedi nacionalizacija in denacionalizacija, povem, da nacio-
nalizacija pomeni podržavljenje, denacionalizacija pa v našem primeru vrnitev podržavljenega premoženja
prejšnjemu lastniku.
Uvod
Omenjeni zakon v svojem 2.
čl. pove, da je denacionalizacija
po tem zakonu vrnitev z navede-
nimi predpisi in načini podrža-
vljenega premoženja v naravi (v
zakonu se potem uporablja vrni-
tev in izpušča beseda v naravi).
Ce vrnitev premoženja ni možna,
denacionalizacija obsega plačilo
odškodnine v obliki nadomestne-
ga premoženja, vrednostih papir-
jev ali v denarju (za vse tri oblike
uporablja zakon izraz odškodni-'
na).
V smislu tega zakona (glej 8.
člen) se kot premoženje štejejo
premičnine in nepremične stvari
in podjetja oziroma kapitalski
deleži osebnih ali kapitalskih
družb. Menim, da je potrebno
povedati, da se med premičnine
štejejo stvari, ki se dajo presta-
vljati brez poškodbe svoje tvari-
ne z mesta na mesto. Nekatere
stvari, ki so sicer po svojih pri-
rodnih lastnostih premičnine, pa
pravni red (glej avstrijski občni
državljanski zakonik iz leta 1811
in druge zakone) šteje za nepre-
mičnine. Tako se n. pr. smatrajo
za nepremičnine tako imenovane
pritikline, kot n. pr. poljedeljski
inventar: vozovi, plugi, traktorji,
živina itd., torej stvari, ki služijo
za ekonomsko izkoriščanje ne-
premičnine. ZD, ki sicer ne pove,
kaj šteje za nepremičnino in kaj
za premičnino, pa v 2. odst. 18.
čl. določa, da pomožni in tem
podobni prostori ter pritikline, ki
so bili podržavljeni skupaj z gla-
vno stvarjo, n. pr. z nepremični-
no, delijo usodo glavne stvafi.
Za nepremične stvari pa se šteje-
jo po pravnem redu (po raznih
zakonih in pravni teoriji) take
stvari, ki se ne morejo prenašati
z enega mesta na drugo mesto
brez škode za njihovo tvarino.
Nepremičnine so n. pr. zemljišča
in vse, kar je organsko ali meha-
nično pritrjeno na zemlji, kot so
zgradbe, ograje, zidovi, tuneli,
mostovi, kleti, drevesa, trava itd.,
dokler raste. Razni objekti, ki so
sicer pritrjeni na zemljišče, kot
n. pr. izletniški šotori, premične
barake, začasne montažne hišice
itd., niso nepremičnine, ker ni-
majo namena, da so trajno veza-
ne z nepremičnino in se dajo tu-
di prestaviti z enega mesta na
drugo. Pač pa pravni red šteje
med nepremičnine tudi zrako-
plove in ladje.
Koga ZD smatra za upravičence
do denacionalizacije
A
Fizične osebe
1. Po prvem odstavku 3. čl.
ZD so upravičenci do denacio-
nalizacije fizične osebe, ki so bili
jugoslovanski državljani (o drža-
vljanstvu bom podrobno pisal
pozneje) in katerim je bilo pre-
moženje podržavljeno ter je pre-
šlo v splošno ljudsko premože-
nje, državno, družbeno ali zadru-
žno lastnino na temelju v tem
členu naštetih devetindvajsetih
(29) predpisov.
2. Po 4. čl. ZD so upravičenci
do denacionalizacije tudi fizične
osebe, ki so bili jugoslovanski
državljani in katerim je bilo pre-
moženje neodplačno podržavlje-
no: a) na podlagi predpisa, izda-
nega do uveljavitve ustave SFRJ
iz leta 1963, ki ni naveden v pr-
vem odst. 3. čl. ZD b) ali pa z
ukrepom državnega organa (so-
dišča, upravnega organa, komisi-
je, ljudskega odbora itd.) brez
pravnega naslova. Po 2. odst. 90.
čl. ZD se neodplačno podržavlje-
no premoženje v smislu 4. čl. ZD
šteje premoženje, za katero je bi-
la dana odškodnina, pa ta ni pre-
segla 30 odstotkov njegove vred-
nosti.
Kaže, da množice predpisov,
na osnovi katerih se je izvršila
nacionalizacija, celo zakonoda-
jalec ni bil sposoben konkretno
imenovati tudi v 4. čl. ZD. Opo-
zorim naj, da v 4. čl. ZD na splo-
šno omenjeni predpisi niso tisti,
ki so omenjeni v 87. čl. ZD in o
katerih bom podrobno pisal poz-
neje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mirko Kostanjevec
in njegovih 80 let
J\a zboru sodelavcev Radio—Tednika, kije vsako leto pred
koncem leta, so se spomnili tudi na spoštljivi jubilej enega naj-
starejših in še vedno izjemno delavnih sodelavcev Mirka ali
uradno Bogomirja Kostanjevca, ki je 21. novembra 1991 praz-
noval SO-letnico rojstva. V imenu vseh mu je čestital direktor in
glavni urednik Franc Lačen, vsi pa smo občudovali njegovo tele-
sno čilost in umsko bistrost, ki se ji osem križev še prav nič ne
pozna.
Da bi življenjsko pot in delo
na kratko predstavil tudi našim
bralcem, sem se s spoštovanim
jubilantom v prostem klepetu
pogovarjal. Vsebino bom skušal
strniti. Najprej kratek življenje-
pis.
Bogomir Kostanjevec je bil ro-
jen 21. 11. 1911 v Novi vasi pri
Markovcih. Gimnazijo je končal
v Ptuju in leta 1931 začel študij
na pravni fakulteti v Ljubljani.
Zaradi materialnih težav, tedaj je
bila velika gospodarska kriza, je
študij prekinil in medtem odslu-
žil vojaški rok in postal rezervni
pehotni častnik. Potem je študij
nadaljeval in leta 1938 diplomi-
ral. Kot notarski pripravnik je
delal najprej v Ptuju, potem v
Mariboru.
Že med študijem se je aktivno
udejstvoval v sokolskem društvu
v Markovcih, kjer je bil tajnik in
prosvetar in leta 1939 so dogra-
dili sokolski dom. Deloval je tu-
di akademskem društvu.
Septembra 1940 je bil nameš-
čen kot sodnik pripravnik na
okrožnem sodišču v Murski So-
boti. Tik pred vojno se je poročil
s Kristino, roj. Podmenik, ki je
stanovala na Haidini in od takrat
je Hajdina tudi kraj njegovega
stalnega bivališča. Prišla je voj-
na, bil je od Nemcev ujet, domov
se je vrnil decembra 1941 in do-
bil zaposlitev na delovnem ura-
du v Ptuju, kjer se je pridružil
skupini zavednih slovenskih fan-
tov. Maja 1943 je bil kazensko
premeščen v Bruck na Muri, po-
tem v Gradec, od koder je sep-
tembra 1944 odšel v partizane.
Deloval je kot obveščevalec na
našem terenu. Svoja doživetja je
opisal v Dnevniku partizana
Marka, ki smo ga v letu 1988 kot
podlistek objavili v Tedniku.
Po vojni je postal sodnik na
novo ustanovljenega okrajnega
sodišča v Ptuju, leto za tem je
postal predsednik tega sodišča.
Leta 1948 je bil premeščen v Ma-
ribor na področje gospodarskega
prava. Potem je sodniško kariero
nadaljeval in jo končal pred 15
leti kot upokojeni sodnik vrhov-
nega sodišča. Vrnil se je na svoj
dom. Poljska cesta 24 na Spodnji
Hajdini. Dejavno seje vključil v
delo krajevne skupnosti in v raz-
nih občinskih organih in organi-
zacijah. Predvsem pa se je ukvar-
jal z javno-pisno besedo. S svoji-
mi strokovnimi prispevki in mne-
nji se je oglašal v raznih časnikih
in publikacijah, predvsem pa je
zvest sodelavec Tednika. S svoji-
mi pravno preučenimi in kritično
razmišljujočimii prispevki opo-
zarja na slabosti, tolmači predpi-
se in poučuje bralce. Oglaša pa
se tudi s spominskimi in zgodo-
vinskimi prispevki.
»Kaj v zvezi s tem še pripra-
vljate?« me je zanimalo. Povedal
je, da trenutno pripravlja za Ted-
nik seriio člankov o lastninjenju
pod naslovom kdo bo dobil, kdo
dal, za naprej pa bo še videl, kaj
bi bilo za večino bralcev zanimi-
vo.
Sedaj se dosti govori in piše, da
je bilo sodstvo prva leta po vojni
poslušno orodje Ozne. Ali je to
res?
»Povem lahko le iz svojih iz-
kušenj. Z Ozno nismo sodniki
imeli nobenih stikov. Obtožnico
si dobil, obtoženec je priznal,
priče so to potrjevale in po zako-
nu je bilo treba sodbo izreči. V to
smo verjeli, saj takrat nobeden
niti pomislil ni na to, kar je sedaj
znano, da so bila priznanja in
pričevanja izsiljena. To je bilo še
zlasti prisotno v času dachavskih
in informbirojevskih procesov.
Na srečo sem bil takrat, v začet-
ku 1948, premeščen na gospo-
darsko področje sodstva in sem
imel s politiko manj povezave.«
Kako danes gledate na razvoj
parlamentarne demokracije in
večstrankarski sistem?
»Poznam demokracijo v razvi-
tih družbah, s tega vidika tudi
razvoj pri nas podpiram. Žal mi
je samo, da nekateri delajo pri
tem — kako bi rekel — mladole-
tniške napake. Pa tudi iz svoje
kože ne morem. Ni vse zanič, kar
smo 45 let delali in zgradili. To
bi morali bolj nepristransko oce-
niti, odstraniti slabo, na pozitiv-
nem pa graditi naprej.«
Tako je razmišljal še vedno bi-
ster in čil osemdesetletnik. Po-
dobne misli, predloge in pobude
je povedal že prej, ko smo oce-
njevali vsebino radijskega in
Tednikovega programa, razmiš-
ljali, kaj bi bilo še treba dodati,
kaj opustiti, da bi bila oba lokal-
na medija za bralce in poslušalce
še zanimivejša.
V imenu bralcev Bogomirju
Kostanjevcu ob njegovem viso-
kem jubileju želimo še zdravja in
uspešnega dela ter iskrene čestit-
ke!	F. Fideršek
Franc Lačen čestita 80-letniku	^^ oZMEC.)
Tone je dejaven še na drugih
področjih: člani zelene bratov-
ščine ga poznajo kot prizadevne-
ga in poštenega lovca, deluje v
svetu KS Borisa Ziherla, je pred-
sednik nadzornega odbora Turi-
stične zveze Ptuj, član NO Aero-
kluba Ptuj, je rezervni major in
dela tudi na drugih področjih.
Zato je prav, da se ga ob po-
membnem jubileju spomnimo s
kratkim zapisom.
Tonetovih 60 let
!\a sam božični dan je ANTOfS ŽAGAR iz Hercegove 4 v Ptuju praznoval 60-letnico rojstva. Pomembna
leta, ki so jih za mejnik postavili tudi zakonodajalci za odhod v pokoj. Tone se tega sicer ni dosledno držal, saj
je zaradi okoliščin odšel v pokoj že s 1. 12. 19W, čeprav je bil še na višku svojih umskih in telesnih moči. Pa
kaj je hotel: gozdarstvu, kakršnega smo vsa povojna leta gradili, se ni obetala več perspektiva, zaposlenih lju-
di je bilo preveč. Umaknil se je v zasebno življenje. Veliko časa namenja svojemu vikendu na Mestnem Vrhu,
lični brunarici, ki jo je sam napravil, in goji vinsko trto, ki mu je minulo jesen že drugič obrodila.
Rojen je bil 25. 12. 1931 v
Preddvoru pri Kranju. Oče je bil
delavec v lesni stroki, kar je tudi
imelo vpliv na njegovo poklicno
usmeritev. Končal je gozdarsko
srednjo šolo v Ljubljani, odslužil
vojaščino in se leta 1953 zaposlil
v Kranju. Toda novembra 1954
je takratna kadrovska služba
odločila in mladega Gorenjca
poslala na Štajersko, na upravo
za gozdarstvo OLO Ptuj, kjer je
delal tri leta. Potem je doživljal
vse mogoče reorganizacije v goz-
darstvu, postal je »kader«, ki so
ga premeščali po družbeni potre-
bi. Med drugim je bil tri leta
podpredsednik skupščine občine
Ptuj. Od leta 1976 do upokojitve
je bil direktor GG Maribor —
TOK Gozdarstvo Ptuj. Družbe-
no in društveno pa se je ves čas
ustvarjalno udejstvoval. Naj
omenimo le nekatere dolžnosti:
Bil je član izvršnega odbora in
skupščine republiške skupnosti
za ceste. Prav v tistem času je bi-
lo urejenih največ regionalnih
cest na ptujskem območju.
Enajst let je bil predsednik Aero-
kluba Ptuj in je opravljal več
dolžnosti v Zvezi letalski organi-
zacij Slovenije. Dobrih 10 let je
bil predsednik občinske Turisti-
čne zveze Ptuj, kjer v nadzornem
odboru deluje še danes. Bil je
predsednik in sekretar LD »Jože
Lacko« Ptuj, predsednik komisi-
je za investicije v zdravstvu itd.
Le čemu bi vse to naštevali. Pou-
dariti je samo treba, da je vse
dolžnosti opravljal uspešno, po-
šteno in s čutom odgovornosti
do ljudi.
Pošteno od vseh nas, ki smo
ga poznali in z njim sodelovali,
je, da se ga ob jubileju spomni-
mo, se mu zahvalimo za njegovo
dosedanje delo in pričakujemo,
da bomo uspešno sodelovali tudi
naprej. Upoštevati moramo čas
in razmere, v katerih so posa-
mezniki živeli in delovali, in jih
ocenjevati po njihovi poštenosti
in odnosu, ki so ga imeli do lju-
di. Tu pa si Tone zasluži visoko
oceno!
Čestitke ob jubileju in še na
mnoga zdrava leta!
PRIJATELJI
TOPOVSKA KRMA
V KEMŠKI
VOJSKI
19. nadaljevanje
»Tipajo okoli nas,« je rekel
eden od vojakov .. . Tedaj pa
slepeči ogenj in tresk! Mina seje
razletela tako rekoč med nami.
Naključje je naneslo, da sem
imel ravno opravka z zajetnim
zvitkom bodeče žice, ki je zadr-
žal ognjeni piš in drobce. V uše-
sih mi je še vedno zvenelo, ko za-
slišim stokanje enega od voja-
kov. Ostal sem tiho in negibno
prižet k zemlji. Eksplodiralo je
še nekaj min, vendar bolj zadaj,
v bližini grmovja, kjer smo pusti-
li motorno kolo.
Čez čas je eden od vojakov, bil
je tisti, ki je vozil motor, začel
rahlo klicati: »Junge — mlade-
nič, si še živ?«. Ko sem se ogla-
sil, je prosil, da pridem do njega
in mu pomagam ustaviti kri.
Čeprav je bil že polmrak, sem
vseeno imel občutek, da lahko
skriti opazovalec še vedno opazi
vsak gib. Zato sem se previdno
in počasi priplazil do pomoči po-
trebnega, ki je ležal na hrbtu in z
levico pritiskal na rano med de-
sno ramo in vratom. Po njegovih
navodilih sem iz notranjega žepa
njegove vojaške bluze potegnil
zavoj, namenjen za prvo pomoč,
mu odpel bluzo in za silo pritrdil
gazo na rano. Čeprav je boleče
stokal, je pri tem tudi sam precei
pomagal. Odprl sem še svoj za-
vojček prve pomoči in ovil čez.
»Dobro je, vse bo dobro, ka-
meradi bodo kmalu tu,« je med
vzdihi dejal, meni in sebi v tolaž-
bo, potem je obmolknil. Drugi
vojak pa je že prej nehal hropsti,
skrčen je ležal negibno. Splazil
sem se nazaj za tisti zvitek žice,
ker sem mislil, da je pač tam naj-
varneje. Minute so tekle straho-
vito počasi.
Ure takrat še nisem imel, šele
čez kak mesec sem si jo kupil za
120 cigaret od vojaka, ki je odha-
jal na dopust. Nekaj časa sem
molil, šepetaje ponovil vse moli-
tve, ki sem jih znal na pamet, bi-
la je že noč, a še vedno ni bilo ni-
kogar od nikoder. Začel sem še-
petati Gregorčičevo Hajdukovo
opbroko. Besedilo sem v takrat-
nem položaju dojemal izjemno
čustveno. Tega besedila sem se
že prej večkrat poslužil za merilo
časa, če sem kje hodil sam ali ča-
kal. Preteče namreč točno 3 mi-
nute, medtem ko razločno, če-
prav le s premikanjem ustnic
zdeklamiraš vseh 29 kitic.
Končno so vojaki iz naše eno-
te le prišli. Ustavili so se pri gr-
movju, kjer je ostalo motorno
kolo, in eden je začel rahlo klica-
ti. Oglasil sem se, povedal geslo
in že so bili pri meni. Oba ra-
njenca so brž spravili nazaj. Ti-
stega, ki sem mu pomagal nuditi
prvo pomoč, na obvezovališče,
pri drugem pa so ugotovili, da je
že mrtev. Tudi tega so odpeljali,
saj so vse padle vojake pokopa-
vali na skupnih pokopališčih za
bojno črto.
Komandirju voda sem moral
poročati, kaj se je pripetilo. Po-
hvalil meje za moje »pametno in
hrabro zadržanje«. Tedaj sem pr-
vič pomislil, kaj pomeni beseda
hrabro zadržanje ob zavesti, da
si ves trepetajoč pač vztrajal tam,
ker druge možnosti ni bilo. Za ti-
sto noč me je oprostil dela, zato
sem delal družbo šoferju v vozilu
in mu pomagal pri njegovih
opravilih.
Noč s 1. na 2. avgust
Nadaljevali smo delo pri grad-
nji žičnih ovir prav tam, kjer smo
nehali zjutraj. Tudi bodečo žico
smo porabljali iz tiste skladovni-
ce, kjer sem prejšnji večer doži-
vljal tako tesnobne trenutke.
Drugo se tisto noč ni dogodilo
nič posebnega, le na cestah v
bližnjem zaledju so bili veliki
premiki vojaških enot. Starejši
vojaki, ki so se na take premike
bolj spoznali, so trdili, da enote s
prve frontne črte zamenjujejo s
svežimi silami.
Noč z 2. na 3. avgust
Na nočno delo smo se odpe-
ljali precej levo od Belgoroda.
Vso noč smo minirali manjše
mostove čez rečice in potoke.
Eksploziv smo pritrjevali na pi-
lotne in druge lesene nosilce pod
vodno gladino. To podvoji uči-
nek, kar smo preizkušali že pri
vajah, pa tudi z razstrelivom je
bilo treba štediti. Med vožnjo na-
zaj ob jutranjem svitu sem še
vedno opažal po cestah in ob
niih velike premike vojakov.
ZAČEL SE JE NEZADRŽNI
UMIK
Po neuspeli nemški ofenzivi
»Citadelle«, ki je terjala na obeh
straneh ogromne človeške in ma-
terialne izgube, se je fronta v
glavnem ustalila na prejšnjih po-
ložajih. Utrjevali so jih že pred
ofenzivo, sedaj pa so utrjevanje
mrzlično nadaljevali in izpopol-
njevali sistem ovir. Na malem
odseku sem pri tem tudi sam so-
deloval. Ocenjevali so, da se je
Rdeča armada pri Kursku tako
izčrpala, da nekaj časa ne bo
sposobna za večje ofenzive,
manjše napade pa naj bi zadržali
na utrjeni obrambni črti.
Navsezgodaj 3. avgusta 1943,
bilo je jasno, poletno sončno ju-
tro, so na okoli 400 km dolgi črti
od Orela do Belgoroda naenkrat
zagrmeli »divizioni katjuš«. Nji-
hovim salvam se je pridružilo na
tisoče topov vseh kalibrov in še
enkrat toliko minometov.
Cele tri ure so granate in mine
orale zemljo. V zrak so leteli gej-
zirji prahu in zemlje, pomešane s
kosi betona, lesa, bodeče žice,
cunj in človeškega mesa. Med
tem bobnenjem se je k prvim
bojnim črtam privalilo okoli 10
tisoč tankov. Med njimi so se vo-
jaki pehotnih enot pripravljali na
naskok. V zraku so bile jate štur-
movikov, ki so tolkli nemške po-
ložaje in promet za bojno črto v
nepretrgani verigi. Po triurni top-
niški predpripravi so tanki, veči-
noma T-34, in pehota krenili na-
prej kot hudournik.
V nemških štabih je vladalo
popolno presenečenje. Če bi bili
vsaj malo slutili, kaj sovjeti pri-
pravljajo, ne bi bili na harkov-
skem območju izvajali izmenjave
enot v prvih bojnih črtah. Kljub
temu je bil odpor močan in odlo-
čen, zlasti aktivno je bilo letal-
stvo. Prodiranja sovjetskih ar-
mad to ni ustavilo, 5. avgusta sta
padla Orel in Belgorod. Kursko
koleno je bilo zravnano, v Mos-
kvi so grmele salve zmagoslavja.
Sovjetske enote so prodirale
naprej, zabile globok klin med
razbito nemško obrambo in gro-
zile, da bodo armadnim skupi-
nam okoli Harkova pripravile
drugi Stalingrad. Toda ni jim šlo
vse po načrtu, imeli so še prema-
lo izkušenj v obkoljevalnih ma-
nevrih in podcenjevali so moč
nemške armade. Zakaj?
Prva sovjetska tankovska ar-
mada je smelo prodirala naprej,
da bi presekala železniške proge,
po katerih so Nemci oskrbovali
svoje enote okoli Harkova. Pri
tem so pozabili na zadostno pro-
tiletalsko zaščito. Pri vasi Tama-
rovka so Nemci prodirajoči tan-
kovski armadi pripravili zasedo,
udarili po tankih z vsem ognjem.
Tudi štuke so tolkle T-34 narav-
nost v najobčutljivejša mesta v
kupole, enako lovska letala v
nizkem letu. V bok klina sta uda-
rili dve sveži diviziji. Klin je bil
odrezan od zaledja, napadalne
enote obkoljene in uničene. Ne-
kaj tisoč rdečearmejcev je bilo
ujetih. Z nekaterimi sem imel
pozneje priložnost govoriti o
tem, slišati podrobnosti.
Ta za generale in maršale
manjša napaka ni bistveno vpli-
vala na nadaljnji potek bojev.
Proti Harkovu je začela strahovi-
to pritiskati stepna armada. V
nekaterih ruskih virih je navede-
no, da so Harkov osvobodili že
15. avgusta, toda jaz imam v
dnevniku zapisano, da sem bil
22. avgusta še tam. Pomiril me je
podatek v našem leksikonu, kjer
je naveden datum osvoboditve
— 23. avgust. To omenjam bolj
mimogrede. Velja pa poudariti,
da seje sovjetska poletna ofenzi-
va nadaljevala pozno v jesen.
Bojna črta je bila v stalnem giba-
nju. Od začetka avgusta do za-
četka novembra, ko je bil osvo-
bojen Kijev, se je premaknila od
reke Doneč na desni breg osred-
njega ukrajinskega veletoka
Dneper.
Kako sem doživljal ta okoli
500 km dolgi umik, naj povedo
zapisi iz mojega dnevnika.
Dalje prihodnjič
TEDNIK ~ januar 1992
NASVETI - 9
Radioamaterstvo
ni CB
V predzadnji lanski številki Tednika je bila objavljena kratka vest,
da je bil na Ptuju ustanovljen radiamaterski DX klub z znakom OI PI.
Ker vest ne ustreza resnici, vas prosimo, da objavite tole informacijo.
Na Ptuju je bil res ustanovljen
in registriran klub s takim ime-
nom, ki pa ni klub radioamater-
jev, temveč klub občanov, ki
uporabljajo radijske postaje za
medsebojne radijske zveze —
krajše jim rečemo CB postaje.
Med delom na CB postajah in
radioamaterstvom je velika razli-
ka. Skupno je samo to, da oboji
uporabljamo radijske postaje, ki
pa niso enake niti primerljive.
Ljubitelji CB si izbirajo imena
postaj oziroma znake za razpo-
znavanje po lastni želji ali fanta-
ziji (od tod tudi znak 01 PI —
pričakovali bi vsaj PT, kot prvi
črki imena Ptuj), pozivne znake
postaj radioamaterjem dodeljuje
država (Sekretariat za promet in
zvezo) po posebnem sistemu šele
potem, ko le-ti pred državno
(včasih smo rekli republiško) ko-
misijo z izpitom dokažejo, da ob-
vladajo ne samo pravila in zako-
ne s področja radijskega prome-
ta in zvez, pač pa tudi za radioa-
materje nujno potrebna teoreti-
čna in praktična znanja iz elek-
trotehnike, elektronike in radio-
tehnike. Pri tem je potrebno za
večino radioamaterskih stopenj
»izobrazbe« obvladati tudi spre-
jem in oddajo telegrafskih zna-
kov (Morzejeva abeceda) na
sluh, za vpostavljanje zvez s tuji-
mi radioamaterji s pomočjo mi-
krofona pa še preverjanje znanja
tujega jezika, večinoma anglešči-
ne.
Prav tako smemo radioamater-
ji uporabljati številne dele radij-
skega spektra, od frekvenc 1,8 do
50 MHz (kratki valovi), 144 in
432 Mhz (ultra kratki valovi), ka-
kor tudi super visoke frekvence
od 1,2 do 10 GHz. Pri tem sme
biti moč amaterskih postaj tudi
do 1500 W, odvisno od razreda
oziroma »izobrazbe« radioama-
terja. Imetnikom CB postaj je
dovoljeno uporabljati samo fre-
kvence od 26,96 do 27,5 MHz
(na teh radiomaterji ne smemo
oddajati), pri tem pa postaje ne
smejo presegati moči 2 oziroma
5 W.
Zaradi naštetih posebnih
znanj oziroma pogojev je radioa-
materjem dovoljeno uporabljati
postaje za pogovore z drugimi
radioamaterji po svetu. Veljavni
pravilnik za uporabo CB postaj
pa jasno določa, da CB postaj ni
dovoljeno uporabljati za zveze z
radijskimi postajami zunaj drža-
ve.
Novi klub si je prilastil ime
DX klub. DX v radioamaterskih
kraticah pomeni zveze na razda-
ljah, večjih od 3000 km (tri ti-
soč). Zato je jasno, da si ta sku-
pina občanov, ki so v članku
imenovani radioamaterji, lasti
ime in pravice, ki jih po zakonu
nimajo.
Pravi Radioklub Ptuj, z zna-
kom YU 3 DJK, je bil ustano-
vljen danes že davnega leta 1954.
Z doseženimi rezultati se je pri-
bližno 20 let pozneje kljub kon-
kurenci klubov iz večjih centrov
in z boljšimi materialnimi pogoji
uvrstil v sam vrh tedaj še jugo-
slovanskih radioamaterjev. Lah-
ko rečemo, da je RK Ptuj tudi
danes eden izmed boljših v novi
državi Sloveniji. Kljub vzponom
in padcem ter obdobju, ko je bil
klub celo pred razpadom (včasih
pa je štel celo 200 članov), so do-
seženi rezultati ostali. To doka-
zuje več deset tisoč z radioama-
terskimi karticami potrjenih
zvez, osvojene domače in med-
narodne diplome posameznih
članov in kluba posebej ter vr-
hunski rezultati v domačih in
svetovnih tekmovanjih radioa-
materjev.
Trenutno šteje klub 54 članov.
Od teh je osem najvišjega (A) ra-
zreda, devet je B razreda, trije
imajo pravico dela samo na
klubskih postajah — vsi našteti
smejo delati skoraj na vseh radi-
oamaterskih frekvencah, ostalih
34 članov pa se ukvarja z delom
samo na ultra kratkih valovih.
V preteklosti so bile aktivne
številne sekcije na KV in UKV
frekvencah — tri na Ptuju, druge
pa v Kidričevem, Cirkulanah, na
Destrniku, Ptujski Gori. Ukvar-
jali smo se z gradnjami elektron-
skih in radijskih naprav, lovom
na lisico (radiogoniometrijo ozi-
roma iskanjem skritih oddajni-
kov), posamezniki pa tudi z
UKV zvezami s pomočjo odboja
z meseca ali meteoritskih rojev
in radioamaterskih satelitov.
Danes so, poleg posamezni-
kov, bolj ali manj aktivne samo
dve sekciji na Ptuju ter sekciji v
Cirkulanah in Kidričevem. Sek-
cija na Ptujski Gori se je pred le-
ti osamosvojila in je danes radio-
klub Ptujska Gora.
Dovolj o vsem tem. Oglasili
smo se zato, da poizkusimo po-
kazati na razlike med pojmoma
CB in radioamaterstvo. Hkrati bi
radi opozorili, da si nekateri v
tem prehodnem obdobju, ko no-
va država nima časa, da bi pra-
vno uredila vsa področja dela in
interesov posameznikov ali druž-
be, lastijo večje pravice, kot bi si
smeli. Morali smo se oglasiti tudi
zato, ker prihaja zaradi takega
odnosa do tehničnih motenj, po-
sledično pa do zmanjševanja
ugleda in pravnega reda nove
slovenske države doma in v tuji-
ni. Radioamaterji smo pri svojih
stikih z drugimi radioamaterji po
svetu tudi predstavniki svoje dr-
žave in smo se doslej ter se bomo
tudi v prihodnje ravnali samo po
domačih in mednarodnih pred-
pisih. Zato ne želimo, da bi se
nelegalne aktivnosti pristašev
CB pripisovale tudi nam.
Nismo proti ljubiteljem CB
postaj; nasprotno, s svojim zna-
njem in izkušnjami želimo poma-
gati vsem, ki bi radi spoznali za-
nimivosti radioamaterskega dela
ali pa še poglobili znanje radio-
tehnike in elektronike. Zato v
Radioklubu Ptuj prav sedaj pote-
ka tečaj za bodoče radioamater-
je. Organizirali smo ga celo na
pobudo nekaterih pristašev CB,
ki se ga tudi udeležujejo. V janu-
arju se bo začel še tečaj za bodo-
če radioamaterje, ki jih zanima
delo na področjih UKV. Ce so
med bralci tega članka tudi taki,
jih prisrčno vabimo v prostore
našega kluba na Cučkovi 1 (v
kletnih prostorih doma sindika-
tov) vsak ponedeljek in petek ob
16.30 do 18.30.
Za Radioklub Ptuj
Herman Škrinjar
Siromaki in lastnina
Kdo je siromak? Vemo, da je
to vsak človek, ki nima dovolj
lastnine, da bi živel človeka do-
stojno življenje, in je zato primo-
ran stradati, zmrzovati ali prosja-
čiti za miloščino, da preživi.
Danes mnogo govorimo o last-
nini in lastninjenju, to je o dolo-
čanju zasebnih ali skupinskih
lastnikov stvarem, ki so bile do-
slej skupne. Pri tem bodo mnogi
prikrajšani, nekateri takoj, drugi
pa šele čez čas po lastninjenju.
Uporabil bom priliko; če sedi
skupina ljudi za mizo, na kateri
je torta, in si prvi odrežejo večje
kose, bodo za druge ostali pač
manjši, za nekatere pa morda
nič.
Vprašanje lastnine se je poja-
vljalo tudi pred stoletji in tisočle-
tji. Pogosto seje pojavljalo v zve-
zi s Kristusom: Ali so imeli Kri-
stus in apostoli lastnino? Iz Sve-
tega pisma (evangelijev) to ni
razvidno, menim pa, da (razen
osebnih stvari) lastnine niso ime-
li, saj bi jih pri njihovem delova-
nju samo ovirala, pa tudi dovolj
privržencev so imeli povsod, da
so jih sprejeli pod svojo streho in
postregli. Zaradi te izjave bi me
v štirinajstem stoletju, zlasti za
vladanja papeža Janeza XII.,
cerkvena inkvizicija prijela in se-
žgala na grmadi. Tako je končalo
tudi mnogo redovnikov ubožni-
ških redov: dominikancev, fran-
čiškanov, zlasti pa minoritov, ki
so izjavljali, daje bil Kristus si-
romak in da apostoli niso imeli
lastnine in še tisto, kar so imeli,
je bilo skupno. Vse, ki so trdili
tako, je takratna cerkev proglasi-
la za heretike (verske odpadni-
ke), in če niso svojih izjav javno
preklicali, jih je inkvizicija sežga-
la na grmadi. To je bilo razumlji-
vo, saj je bila cerkev takrat boga-
ta in se je precej ukvarjala s po-
svetnimi zadevami (škofje so
imeli svoje graščine, posestva s
podložniki in celo vojske). Papež
Janez XII. si je dal v Avignonu
zgraditi palačo, ki je po dragoce-
nosti presegala dvorce vseh ev-
ropskih kraljev in cesarjev. Kri-
stusa je dal upodabljati kot bo-
gatina z dragoceno krono, zlatim
plaščem in dragocenimi sandali,
baje pa celo pribitega na križu
samo skozi eno dlan, v drugi roki
pa naj bi držal vrečko cekinov (v
takšno neokusnost skoraj ne ver-
jamem).
Naj je Kristus imel lastnino ali
ne, bogatin zagotovo ni bil, kar
je razvidno iz njegovega negativ-
nega odnosa do bogatinov, saj
pravi v Novi zavezi: »Lažje je
priti kameli skozi šivankino uho
kakor bogatinu v nebeško kralje-
stvo.« Ker so bili tudi cerkveni
dostojanstveniki premožni, je ja-
sno, da je moralo preteči toliko
let, da je postalo Sveto pismo
znano tudi širši javnosti, v vseh
jezikih (dotlej je bilo le v latinšči-
ni). Prvi se je javno uprl bogati
cerkvi Anglež John Wycliff, ki je
proti koncu 14. stoletja prevedel
iz grščine v angleščino evangeli-
je. Zbral je okoli sebe skupino
tako imenovanih lolardov, ki se
je borila za siromašno cerkev in
za njeno večje spoštovanje Svete-
ga pisma. Njegove ideje je zato
prevzel tudi Ceh dr. Jan Hus,
rektor praške univerze v takratni
samostojni češki državi, ki so ga
zato leta 1415 sežgali kot hereti-
ka ob Bodenskem jezeru, kamor
so ga zvabili s pretvezo. Pristaši
Jana Husa, husiti, so se zato upr-
li z orožjem pod vodstvom Jana
Žiška, češkega plemiča in Huso-
vega študenta, ki je vodil husit-
sko vojsko zelo uspešno (dvakrat
jim je uspelo zasesti Prago) v le-
tih 1420—1424; vojne so se na-
daljevale še 13 let, dokler kralje-
va vojska ni upornikov premaga-
la, inkvizicija pa jih je začela
preganjati in sežigati. Preganjali
so tudi sorodnike Jana Žižka, ki
je bil moj daljni sorodnik; tako
so se moji daljni predniki prese-
lili pred kakšnimi 560 leti iz če-
ške države v takratno Avstrijo,
na skrajni severovzhod ozemlja,
ki so ga naseljevali Slovenci, in
se pomešali s Slovenci. Ce se
spomnim pripovedovanja svoje-
ga očeta o njegovih moških pred-
nikih in njegovega vedenja, opa-
žam, da so ostale husitske ideje
in nekaj lastnosti Jana Žižka v
očetovi veji vse do danes (oče me
je med drugim naučil spoštovati
poštene siromake).
Pa se povrnimo v današnji čas.
Danes so siromaki predvsem ne-
kateri upokojenci, ljudje z nizki-
mi dohodki, družine z velikim
številom otrok in brezposelni.
Vem, da nekateri od teh dobe-
sedno stradajo ali pa se hranijo
skoraj izključno s hrano, s katero
drugi krmijo prašiče; nekateri je-
do samo enkrat ali dvakrat na
dan. Mnogi nimajo denarja za
nakup kurjave, tako da zmrzuje-
jo doma ali pa se potikajo po
javnih ogrevanih prostorih. Tisti,
ki sede na toplem v svojih pisar-
nah in se redno hranijo, tega ne
razumejo dovolj. Ce se jim bo
posrečilo preriniti nas v red, ki
po njem tako hrepenijo in ki lah-
ko vsakega »povozi«, bodo mor-
da občutili kdaj to na lastni koži.
Sicer pa je današnja revščina
tudi delno sprogramirana (za ta
program je verjetno kdo od na-
ših plačal lep šop dolarjev kate-
remu od zahodnih ekonomistov)
in jo jemljejo za nujno spremlje-
valko prehoda iz socializma v
kapitalizem, v katerem pa jih bo
res obogatelo manj od enega od-
stotka, kakšnih deset odstotkov
pa jih bo potisnjenih popolnoma
ob tla. Po kapitalistični doktrini
namreč mora ves čas obstajati
precejšen delež delavcev brezpo-
selnih zato, da vneto čakajo na
delovna mesta tistih, ki so še za-
posleni. Zaposleni zato v strahu
pred tem, da bi izgubili službo,
dajo v službi vse od sebe. Tako
drži tak sistem pokonci strah
pred izgubo službe, ne pa veselje
do dela. Zato ni nič nenavadne-
ga, da imajo ljudje pogoste psihi-
čne motnje ali postanejo popol-
noma brezčutni, da segajo po
mamilih itd. Vsi zaposleni se tu-
di ženejo za uspehom in pri tem
pogosto pozabljajo na soljudi,
kopičijo stvari, ki jih skoraj ali
sploh ne potrebujejo. To potroš-
ništvo drži družbo s tržnim go-
spodarstvom pokonci. Recimo,
da bi komu uspelo prepričati vse
ljudi, da osebnih avtomobilov ne
potrebujejo. Kaj bi se zgodilo?
Ker bi povpraševanje upadlo, bi
najprej cene avtomobilov zelo
padle, nato pa bi avtomobilska
industrija, ki bi propadla, bila
preusmerjena v kaj drugega. Ce
bi ljudje začeli opuščati še druge
izdelke, bi državo čakal ali go-
spodarski zlom ali verjetneje pre-
usmeritev proizvodnje v vojaško
industrijo ter resno pripravljanje
na vojno in njena sprožitev. Ta-
ko imajo tržna gospodarstva na
izbiro ali potrošništvo ali vojno,
v kateri spet potegnejo najkrajši
konec siromaki.
Pa dovolj teh neprijetnih mi-
sli, ki pa žal ustrezajo razmeram,
v katerih žive ljudje, ki so jim na-
menjene. V novem letu želim
vsem siromakom — kljub še tež-
jim razmeram, kot nam jih oblju-
bljajo — da vsaj lačni ne bi bili
in da jih ne bi zeblo. V resnici
jim želim mnogo več!
Dr. Adolf Žižek, dipl. inž.
iolezni prostate zdravimo s cvetnim prahom
Senzacionalno je odkritje ameriških zdravnikov
dr. I. M. Buscha in dr. A. Žamma, ki sta ozdravila
bolnike, bolne na prostati, s cvetnim prahom.
Ugotovila sta, da se prostata povečuje zaradi po-
manjkanja cinka. Tudi v kanadski bolnišnici Re-
doptima so ugotovili, da 35-odstotno pomanjkanje
cinka v prostati vodi k povečanju prostate, 38-od-
stotno pomanjkanje do kroničnega vnetja, 68-od-
stotno pomanjkanje cinka pa že povzroča rak pro-
state. Z uporabo cvetnega prahu so omenjeni ame-
riški zdravniki uspeli povečano prostato zmanjšati
na normalno velikost, vnetje pa so sanirali tako.
da so nadomestili pomanjkanje cinka. Za rakom
napadene prostate so ostale nespremenjene, pre-
prečili pa so nadaljnji razvoj raka in metastazira-
nje.
Kot vidimo, bo cvetni prah v zdravstvu imel po-
membno vlogo. Medicino čaka veliko dela pri od-
krivanju delovanja raznih vrst cvetnega prahu na
mnoge bolezni in druge človeške tegobe.
Na koncu bi zaželel vsem čebelarkam in čebe-
larjem občine Ptuj srečno, zdravo, zadovoljno in
medeno leto 1992!	za ZCD Ptuj:
Srečko Rupnik
Dober den. Prvič v noven leti vam pišen toto pismo. Pred
menoj je list papira. Un gleda mene, jaz gledan njega. Mah še
mi šumi po glovi od silvestrovonja, drgačik pa je vse vredik. Zaj
moremo začeti uresničuvati vse tisto, kaj smo si zapisali v želje,
letne programe in oblube. Lehko je obečati, samo žmetno je
uresničit. Mija z Mico sma si zapisala v letni plan, da boma pri-
delala na grunti več kak letos, če seveda' nede vmes toča tukla,
pozeba morila ali kokšna druga višja sila prišla. Bejžala boma
pred betegi, višjimi cenami in drugimi sovrožniki. Starosti ne
priznoma, če glih sma vsoki den boj siva in puklasta. Jaz man na
mojen letališči za muhe samo še enih por sivih lasekov, in če še
tote zgibin, nemren več biti niti v stranki Sivih panterov...
Ja, s strankami pa je tak, da dosti obečovljejo, se med seboj
podjebovlejo in boj malo haska naredijo. Je pa zaj le malo boj
zanimivo in tekmovalno vzdušje med njimi kak pret, gdo smo bli
vsi na rdečo poforbani. Zaj smo doblifcoj še zelene, pa črne, pa
žute, pa šekaste, pa sive . .. Vsoki pač misli po svojen in je v svo-
jo prepričani in tak je tudi prav. Seveda pa je ob tem potrebna
tudi enotnost. Zaj vsi čokamo, da bi ta vejki priznali malo držo-
vico Slovenijo. Če smo že mali po obsegi svojega ozemlja, bodi-
mo vejki po pameti, pridnosti, složnosti in drugih vrlinah. Niku-
mi pa ne bodimo hlopec. Saj vete, kak provi tisti pregovor, da je
dosti bojše biti slab virt kak pa kumi dober hlopec. To pa seveda
ne pomeni, da ne bi smeli dobro virtiti. Gospodarstvo je zaj naša
prva na(d)loga. Ne bo nan dosti pomogala samostojnost, če ne
bomo tudi dobro virtili v leti, ki je pred nami. Pa srečno. Vaš
LUJZEK
V vrtu
čeprav sta vrt in z njim vse naravno okolje še v fazi zimskega miro-
vanja, se vrtičkarji že prično pripravljati na vrtna opravila, ki jih bo po-
trebno opraviti, kar še posebej velja za setev in sajenje zgodnjih vrtnin.
Za pridelovanje vrtnin v do-
mačem vrtu moramo, če hočemo
količkaj smotrno vrtnariti, pri-
praviti setveni načrt. Ta nam je
potreben, ker nam na podlagi
potreb po doma pridelanih vrtni-
nah in razpoložljivih površinah
ob upoštevanju kolobarja kaže
potrebo po semenih in sadikah,
gnojilih, sredstvih za varstvo
rastlin pred boleznimi in škod-
ljivci, vezivu ter drugem potreb-
nem reprodukcijskem materialu
za vrtnarjenje. Semena in drugi
pripravki, ki jih potrebujemo pri
vrtnarjenju, so dragi, zato mora-
mo z njimi gospodarno ravnati.
To zmoremo, če oskrbo pripravi-
mo načrtno. Pred nakupom bo-
mo pregledali, kaj nam je korist-
nega za vrtnarjenje ostalo še iz
preteklega leta. Ostanki gnojil
bodo še uporabni, če so bili hra-
njeni v suhem prostoru in dobro
zavezanih plastičnih vrečah. V
vlažnem prostoru so gnojila pri-
čela razpadati, v odprtih vrečah
pa so koristne kemične snovi iz-
hlapele in so takšna gnojila za
rastline čestokrat škodljiva.
Škropiva, izdelana iz organ-
skih kemičnih spojin, so označe-
na z rokom uporabnosti, pri če-
mer se uporabnost tekočih škro-
piv bistveno zmanjša, če so prek
zime bila izpostavljena zmrzali.
Zmrznjenemu škropivu se spre-
menijo fizikalne lastnosti, z vodo
se ne mešajo več enakomerno,
kar je za rastlino posebno škod-
ljivo. Tekoči pesticidi čestokrat
zmrznejo tako, da razpade emba-
laža, kar ima lahko hude posledi-
ce za zastrupitve okolja. Pri od-
stranjevanju takšnega stanja mo-
ramo biti skrajno previdni, da ne
pride do zastrupitev, v nobenem
primeru pa takšnih sredstev ne
smemo več uporabljati za name-
ne, za katere so bila izdelana.
Največ pozornosti posvetimo
semenom, ki jih bomo potrebo-
vali za pridelovanje vrtnin. Od
semena je v največji meri odvi-
sna kakovost in količina pridel-
kov, zato je potrebna vsa pozor-
nost izvoru semena, njegovi
hrambi, razkuževanju in pravilni
uporabi. Pridelovanje in dodela-
vo semen vrtnin opravljajo za to
strokovno usposobljeni pridelo-
valci in je nadzorovano po pri-
stojnih upravnih inšpekcijskih
organih. Uporabnost tako pride-
i lanih in dodelanih semen je
I skladna s priloženim navodilom,
I potrdilom o kalivosti in zdrav-
i stvenem stanju.
Doma pridelanemu semenu
lahko zaupamo, saj nam je znan
njegov izvor, vemo pa tudi, iz
kakšnih rastlin smo ga odbrali,
da so te bile najkakovostnejše in
zdrave. To pa še ni jamstvo za
dobro kalivost. Seme, ki ga naba-
vimo pri poklicnih semenarjih, je
na kalivost že preizkušeno, doma
pridelanemu pa jo moramo še
pred uporabo ugotoviti. Zlasti
velja kalilni preizkus izvesti š se-
meni, ki so nam ostala iz prete-
klega leta.
Kalivost je odvisna od mnogih
dejavnikov, na katere lahko vpli-
vamo ali pa tudi ne. Nastavek in
kalivost solatnega semena sta
odvisna od vremena ob cvetenju.
Čeprav je solata samoprašna, ne
nastavi semena, če ni ob cvetenju
suho in sončno. Na kalivost se-
mena ima močan vpliv prehrana
semenic. Slabo prehranjene dajo
lahko, mnogo semena, vendar je
slabo kalivo ali celo puhlo. Na
slabo vreme so pri tvorbi semena
občutljive vse solate in kobulni-
ce, kot sta mrkva in kumina, kar
pridelovalci semena doma obi-
čajno spregledajo, zaradi slabe
kalivosti pa je posledica slab po-
sevek in nezadovoljiv prideleL
Kalilni preskus vrtnin je eno-
staven. Ce nimamo posebej izde-
lanega kalilnika, položimo v
krožnik ali večji podstavek cvet-
ličnega lončka vlažno papirno
brisačo, nanjo pa razmestimo sto
zrn semena. Preskus izvajamo na
svetlem prostoru pri temperaturi
od 15 do 18° C, to je pri običajni
sobni temperaturi, toliko časa,
kot je značilno za določeno vrsto
semena. Ugotovljeno število
vzkaljenih semen pomeni odsto-
tek kalivosti in ga pri gostoti se-
tve dosledno upoštevamo.
Kalilni preskus za semena
zgodnjih vrtnin mora biti opra-
vljen sredi januarja, saj bomo
konec januarja in v začetku fe-
bruarja že opravili setev nekate-
rih semen za pridelavo sadik, ki
jih bomo sadili v tople grede —
plastenjake, pozneje pa na pro-
sto.
Tudi za kalilni preskus velja
sejati semena po biokoledarju.
Semena, katerih sadike so name-
njene pridelovanju lista-solatni-
ce, sejemo 10. in 13. januarja, za
podzemne plodove 7. in 8. ter od
15. do 17. januarja, rastline za
nadzemne plodove 5. in 6. ter od
12. do 15. januarja ter za cvet in
zdravilna zelišča od 8. do 10. ter
17. in 18. januarja.
Miran Glušič, ing. agr.
10 — TV SPOREDI
9. januar 1992 - TEPOTK
TEDNIK - 9- januar 1992
ZA RAZVEDRILO - 11
12 - OGLASI IN OBJAVE
9. januar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - januar 1992
OGLASI IN OBJAVE - 13
SMRT V TRČENJU S TOVOR-
NJAKOM
Po magistralni cesti proti Ma-
riboru seje v torek, 24. decembra
1991, peljal z osebnim avtomobi-
lom 35-letni Daniel Jaki iz Zlato-
ličja llb, učitelj na OŠ Starše.
Okoli 16. ure je v ovinku zunaj
naselja Starše trčil v nasip, od
koder ga je odbilo nazaj na ce-
stišče in na nasprotni vozni pas,
po katerem je prav tedaj pripe-
ljal s tovornjakom Ladislav Tri-
plat iz Malega Bukovca pri Va-
raždinu. V silovitem trčenju se je
Daniel Jaki tako hudo ranil, da
je na kraju nesreče umrl.
Z AVTOM BOČNO V STEBER
V četrtek, 26. decembra 1991,
se je po magistralni cesti proti
Mariboru z osebnim avtomobi-
lom peljal Jožef Jerot iz Hajdoš
90, KS Hajdina. Okoli 22,10 je v
Loki zapeljal na levo stran cestiš-
ča, potem pa sunkovito zavil v
desno, da bi se izognil nasproti
vozečemu vozilu. Pri tem je nje-
gov avto začel bočno drseti po
cestišču in je z desno bočno stra-
njo trčil v steber razsvetljave. Ob
trčenju sta bila hudo poškodova-
na tako voznik kot njegova sopo-
tnica Dragica Jerot, Hajdoše 90,
zato so ju prepeljali v bolnišnico.
NAMESTO POK ZAMAŠKA
TRESK V STEBER
Samo pet minut je še manjkalo
do novega leta 1992, ko so v lo-
kalih in domovih že odvijali žico
na steklenicah s šampanjcem.
Marko Toporiš iz Podgorcev 43
pa je še vedno sedel za volanom,
ko se je peljal z osebnim avtom
po magistralni cesti proti Ptuju.
Najbrž se mu je mudilo, zato je
pospeševal hitrost, to pa je bil
vzrok nesreči. Na preglednem
desnem ovinku v Cvetkovcih ga
je zaneslo na levo bankino in tr-
čil je v steber betonske ograje.
Avto je potem zasukalo za 180
stopinj in bočno je trčil v še en
steber, kjer je obstal. V nesreči se
je hudo ranil njegov sopotnik,
19-letni Aleš Kokalj iz Dolenje
vasi pri Ribnici. Prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
V OGRAJO STANOVANJSKE
HIŠE
Na dan novega leta ob 5. uri
zjutraj je po regionalni cesti od
Stojncev proti Markovcem peljal
osebni avto Bojan Sire iz Zabov-
cev 86 b, KS Markovci. V Bukov-
cih je v levem ostrem ovinku nje-
gov jugo zaneslo na drugo stran
ceste, kjer je treščil v ograjo ob
stanovanjski hiši in podrl kar 15
metrov te ograje. Ob trčenju se je
voznik hudo ranil in so ga prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
FIČKO DRSEL PO PLOČNI-
KU IN ZADEL PEŠKI
Od Slovenske Bistrice proti
Poljčanam se je v petek, 3. janu-
arja, peljal s fičkom Srečko Ko-
sič iz Stanovskega 55, KS Poljča-
ne. Ob 22,45 je na Križnem Vrhu
pri hiši št. 48 zaradi neprimerne
hitrosti s prednjim desnim kole-
som zadel v rob pločnika, avto je
obrnilo na bok, potem na streho
in drsel je po pločniku. Tam je
zadel v dekleti, 16-letno D.P. in
12-letno R.J., ki sta pravilno ho-
dili po pločniku. Obe dekleti sta
bili ranjeni in so ju prepeljali v
mariborsko bolnišnico, voznika
pa na odvzem krvi, ker je obsta-
jal sum, da je vozil v vinjenem
stanju.
S POLEDENELEGA CESTIŠ-
ČA V JAREK
Po lokalni cesti od Medvedcev
proti Ptuju je v soboto, 4. januar-
ja, ob 17,45 vozila osebni avto
Terezija Živec iz Medvedcev 2 a,
KS Majšperk. V blagem desnem
ovinku v Podložah pri hiši št. 59
je na poledenelem cestišču njen
jugo zaneslo na levo stran cestiš-
ča, od tam pa s ceste in je prista-
la v dva metra globokem beton-
skem jarku. Voznica je pri tem
dobila hude poškodbe in so jo
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
AVTO SE JE PREVRAČAL IN
OBSTAL NA NJIVI
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Ormožu se je v nedeljo, 5.
januarja, nekaj pred 10. uro pe-
ljala z osebnim avtomobilom
Zdenka Rupar iz Bokšiča pri Na-
šicah na Hrvaškem. Na spolz-
kem in mokrem cestišču za nase-
ljem Trgovišče, KS Velika Nede-
lja, je v blagem levem ovinku
njen avto pričelo zanašati, zape-
ljal je na desno bankino, potem
se je začel prevračati in obstal na
njivi. Voznica je bila pri tem hu-
do ranjena in so jo prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
BRATA STA SE STEPLA
Zadnjo nedeljo v letu 1991 do-
poldan sta se v Starem Gradu,
KS Makole, sprla in stepla brata
39-letni Franc in 25-letni Zvonko
R. Med pretepom na dvorišču
pred hišo je Zvonko starejšemu
bratu iz rok iztrgal kuhinjski nož
in mu z njim povzročil nekaj ure-
zov po temenu glave. Poškodo-
vanega so prepeljali v maribor-
sko bolnišnico, povzročitelja po-
škodbe pa so policisti ovadili te-
meljnemu javnemu tožilstvu.
PETARDA POŠKODOVALA
LIČNICO
Pred dvorano kulturnega do-
ma v Spuhlji pri Ptuju, kjer so
silvestrovali, so fantje metali tudi
petarde. Ena od vrženih petard
je zadela 16-letnega D.V. v glavo
in eksplodirala ob njegovi lični-
ci. Čeprav so bile poškodbe na
srečo lažje (kaj bi bilo, če bi bila
eksplozija bliže očesu?), so mu
nudili potrebno medicinsko po-
moč v ptujski bolnišnici.
ZGORELO GOSPODARSKO
POSLOPJE
V petek, 3. januarja, ob 11,30
je izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Antonije Moho-
rič v Cerkvenjaku 5, občina Le-
nart. Zgorelo je 5 ton sena, 1,5
tone koruze v storžih, vreča ječ-
mena in več raznega kmečkega
orodja. Požar so omejili in poga-
sili domačini in okoliški gasilci.
Vzrok požara pristojni organi še
raziskujejo.
FF
Naj glasbeniki leta 1991
Lani v tem času smo z vašo pomočjo, drage bralke in bralci Ted-
nika ter poslušalke in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj glasbenike le-
ta 1990 na našem območju. Tako bo tudi letos. Zato vas prosimo, da
čimprej izpolnite kupin in ga pošljete na naš naslov: Radio-tednik
Ptuj, Raičeva 6. Naj pevke, pevce in skupine bi namreč radi proglasili
že v sredo, 29. januarja, v oddaji NOVOSTI V SLOVENSKI ZABA-
VNI GLASBI. Najboljše bomo seveda povabili v studio Radia Ptuj.
Za sodelovanje se vam že vnaprej zanvaljujemo!
Tri zlate poroke
v Ptuju
y poročni dvorani na magistratu r Ptuju je bilo r soboto, 21. de-
cembra 1991, izjemno slovesno, saj so bile kar tri zlate poroke. Slovesno
razglasitev za zlatoporočence sta opravila matičarka Breda Sever in po-
oblaščeni delegat Franc Fideršek. Kot posebno zanimivost naj omenim,
da sta zlatoporočenca Cafuta in Vrtič sklenila zakonsko zvezo na isti
dan in v istem kraju, 19. 12. 1941 v Podlehniku. Tokrat si najbrž nobe-
den niti pomisliti ni upal na to, da se bodo čez pol stoletja spet srečali
kot zlatoporočenci.
Prvi zlati par sta bila JANEZ in JERA CAFUTA iz Podlehnika
49. Janez je bil rojen 5. 6. 1919 v Podlehniku, delal je kot viničar in vi-
nogradnik in je upokojen vinogradniški delavec. Jera, roj. Fridl 20. 2.
1921 v Podlehniku, je možu pomagala pri delu v vinogradih, pred-
vsem pa je skrbela za dom in otroke. Kar 12 se jima jih je rodilo, od
teh je le 1 umrl. Njuno življenje ni bilo lahko, vedno je bilo treba trdo
delati, da sta vsaj skromno preživela svojo številno družino. Uspela
sta in danes sta ponosna — ne le na svoje otroke, temveč tudi na 35
vnukov in že 19 pravnukov. Vsi so bili tudi navzoči na njuni slovesno-
sti.
Janez in Jera Cafuta v poročni dvorani.	(Foto: Langerholc.)
Drugi zlati par sta bila ANTON in NEŽA FORŠTNERIČ, Bu-
kovci 169, KS Markovci. Anton je bil rojen 19. 5. 1915 v Bukovcih, do
upokojitve je delal kot delavec na Vodni skupnosti Ptuj. Neža, roj.
Kostanjevec 27. 1. 1917 v Bukovcih, je delala doma in gospodinjila.
Poročila sta se 15. 11. 1941 v Markovcih. V zakonu se jima je rodilo 6
otrok, radujeta se tudi ob osmih vnukih. Kljub napornemu delu in
težkemu življenju sta za svoja leta še krepko pri močeh.
Anton in Neža Forštnerič kot zlatoporocenca. (Foto: Langerholc.)
Tretji zlati par sta bila JANEZ in ANA VRTIČ, Breg 18, KS
Majšperk. Janez je bil rojen 27. 8. 1918 v Belavšku, Ana, roj. Klep, pa
30. 6. 1921 v Kozmincih pri Podlehniku. Njuna pot skozi življenje je
bila skraja težka. Po dobrem letu zakona ju je ločila vojna, Janez je
bil mobiliziran v nemško vojsko, tam je bil težko ranjen in po vojni se
je vrnil domov brez leve roke in z močno poškodovano nogo. Preži-
vljala sta se z delom pri kmetih, stalne pomči in zaposlitve za invalida
nemške vojske takrat ni bilo. Šele 10 let po vojni sta dobila stalno za-
poslitev v TVI Majšperk, kjer sta tudi izpolnila pogoje za upokojitev.
Tam sta si ustvarila toplo družinsko ognjišče za svoje 4 otroke, veseli-
ta se tudi ob štirih vnukih, pa tudi ob pravnuku.
Janez in Ana Vrtič ponovno pred matičarjem. (Foto: Langerholc.)
Vsem trem zlatim parom čestitamo, želimo jim še veliko zdravih in
srečnih let, da bi čez 10 let spet lahko pisali o njih v našem časniku kot
o biseroporočencih !	F F
Nov uspeh Tinčka Ivanuše
Znani ptujski videofilmski ustvarjalec Tinček Ivanuša je dosegel pomemben mednarodni uspeh. !\a 14.
tokijskem svetovnem videofestivalu, na katerem je bilo v konkurenci za nagrade 1352 filmov vseh žanrov s ce-
lega sveta, je bil njegov videofilm z naslovom Koko neustrašni tretji med profesionalnimi filmi. Pokroviteljica
festivala je bila svetovno znana firma JVC.
Koko neustrašni je desetminut-
na petelinja zgodba, ki je nasta-
jala štiri leta in za katero je am-
biciozni in požrtvovalni videofil-
mar porabil 1600 ur dela. Koko
se v njem srečuje z različnimi
gozdnimi živalmi, z njimi prijate-
ljuje, samo z lisico ne najde
skupnega petelinjega jezika. Na
koncu jo po vseh štorijah ustreli.
Tinček Ivanuša se rad spominja
vsega, kar je doživljal ob snema-
nju filma. Ce ne upošteva dresu-
re petelina, mu je največ težav
delala zvitorepka. Zadnje film-
ske kadre je snemal med julijsko
vojno v Sloveniji. S petelinom
sta vadila streljanje pred lisičjo
luknjo na Mestnem Vrhu pri Ptu-
ju. Da sta lahko trenirala sta po-
trebovala dovoljenje teritorialne
obrambe in postaje milice, saj je
bilo takrat vsako streljanje sum-
ljivo.
Tinček s Kokom še naprej sne-
ma. V novi filmski zgodbi z na-
slovom Koko v šoli se bo peteli-
nji junak »srečal« s šolskimi do-
godivščinami. To bo že četrti
film v katerem bo Koko glavni
igralec.
Zlata poroka v Ormožu
21. decembra 1991 sta v Ormo-
žu praznovala zlato poroko Ma-
rija in Alojz Škrjanec iz Šalo>ec
49.
Marija, njen dekliški priimek je
Polak, se je rodila 1916. leta v
Šalovcih, Alojz pa 1914. leta na
Krčevini. Poročila sta se na Mi-
klavževo soboto, 6. decembra
1941, v Miklavžu pri Ormožu.
Kmalu po poroki so Alojza na-
silno mobilizirali v nemško voj-
sko in Marija je vse do njegove
vrnitve v letu 1945 živela sama s
hčerko. Kot nemški vojak je pre-
hodil skoraj vso Evropo, vmes je
bil tudi ranjen. Danes lahko po-
ve številne zanimivosti iz dstih
let.
Alojz, po poklicu mizar, se je
obrti izučil pri ženinem očetu, ki
je imel takrat v Šalovcih obrtno
delavnico. Kot mizar je delal pri
številnih mizarskih mojstrih,
med drugim tudi pri Snajderje-
vih v Šalovcih in Hajdenkumer-
jevih v Ormožu, nazadnje pa pri
Mercatorju Ogradu v Ormožu,
od koder je odšel v pokoj. Žena
Marija je doma gospodinjila; ob
petih otrocih in majhni kmetiji ji
dela brez dvoma ni zmanjkalo.
Po petdesetih letih skupnega
življenja sta še oba dokaj zdrava.
Alojz še vedno rad zavije v svojo
mizarsko delavnico in naredi kaj
malega, Marija pa opravlja vsa
dela na kmetiji; še posebej rada
krmi prašiče.
Njuno jesen življenja razvse-
Ijujejo ob hčerki šdrje sinovi, 11
vnukov in 3 pravnuki.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Zlatoporočenca Škrjanec in njuni najbližji v poročni dvorani ormoškega
gradu.
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Saša Valenko, Gomilšako-
va 4, Ptuj — dečka; Zdenka Bi-
skup, Zg. Leskovec 19 — dečka;
Karmen Mlakar, Belavšek 36,
Zg. Leskovec — dečka; Slavica
Serec, Središče ob Dravi, Breg —
Nejo; Irena Kolarič, Kokolova
ul. 8, Ptuj — Majo; Sebiha Ka-
lender, Ul. B. Kraigherja 20, Ki-
dričevo — Indiro; Marjana Oz-
valdič, Zg. Gruškovje 26, Pod-
lehnik — Mitjo; Marica Breznik,
Podvinci 105, Ptuj - dečka; Mi-
lena Rojko, Zabovci 33, Markov-
ci — deklico; Ksenija Aleksič,
Vel. Brebovnik 62, Miklavž —
dečka; Nada Vojsk, Zagojiči 6,
Markovci — Petra; Darinka Les-
jak. Gradišče 29, Zg. Leskovec
—	Blažko; Marta Turk, Mo-
škanjci 26, Gorišnica - dečka;
Marija Rajh, Ljutomerska 48,
Ormož — dečka; Marija Feguš,
Spuhlja 83, Ptuj — dečka; Mari-
ja Jurtela, Zg. Jablane 40/a, Cir-
kovce — deklico; Kristina Vtič,
Bukovci 106, Markovci — dekli-
co; Andreja Jurič, Ptuj, Ciril-
Metodov d. 16 — Nušo; Jelka
Sužnik, Grajenščak 29, iHuj —
deklico; Jožica Strelec, Ormoška
9, Ptuj — Janjo; Magda Čuček,
Placar 39/b, Destrnik — Davi-
da; Irena Nemec, Urban 73, Štri-
gova — Denisa; Marica Bencek,
Bednjica 31, Ivanec — Dražena;
1992: Danica Golubič, Nadkri-
žovljan z., Cestica ~ Saša; Mari-
ja Jurič, Rogoznica 9, Voličina
—	deklico; Vesna Černezel, No-
va vas 56, Ptuj — Alena; Alenka
Meško, Mihovci 28, Vel. Nedelja
—	Marcelo; Jožica Božičko, Po-
brežje 92, Videm — dečka; Alen-
ka Mohorko, Majšperk 7 — Ta-
maro; Olga Toplak, Nova vas
22, Ptuj — Luka; Dragica Arnuš,
Maistrova 29, Ptuj — dečka;
Alenka Toplak, Strelci 5, Mar-
kovci — Urško; Majda Forštne-
rič, Tržeč 14, Videm — Manue-
lo; Brigita Osterc, Ziherlova pl.
13, Ptuj - dečka; Lidija Ogrinc,
Kvedrova 5, Ptuj — Saško.
POROKE - PTUJ: Vladimir
Koderman in Marjanca Cafuta,
Juršinci 3/b; Roman Vinter, Du-
brava. Bratstva i jedinstva 15, Li-
dija Hrženjak, Goričak 39; Smi-
Ijan Osebek, Hlaponci 41/a, in
Jožica Nemec, Mezgovci ob Pes-
nici 17; Marjan Tekmec, Mar-
kovci 78, in Ana Junger, Štur-
movci 28/a; Bojan Kurež in
Martjetka Kamenšek, Draženci
49; Milan Tancoš in Majda Dan-
ko, Slavšina 29; Boris Megla,
Ptuj, Ul. Joožefe Lackove 12, in
Zvezdana Horvat, Ptuj, Hrvatski
trg 2; Miroslav Maroh, Tržeč 48,
in Nevenka Berlak, Dornava
105; Silvo Pučko in Marija Rot,
Bukovci 86/a; Zdenko Zelenik
in Silva Kuhar, Rabelčja vas.
Ulica Borisa Kraigherja 35;
Zvonko Galinec in Natalija No-
voselec, Stojnci 145.
POROKI - ORMOŽ: 2. de-
cembra 1991: Franc Burjan, Ptuj,
Gregorčičev drevored 9, in Tere
zija Tomasino, Ptuj, Gregorčičev
drevored 9. 28. decembra 1991:
Branislav Zobovič, Gregorčičeva
9, Ormož, in Branka Bombek,
Gregorčičeva 9, Ormož.
UMRLI SO: Angela Verdo-
nik, Hum pri Ormožu 60, roj.
1905 — u. 24. decembra 1991;
Josip Roganov, Ptuj, Golobova
ul. 4, roj. 1912 — u. 24. decem-
bra 1991; Franc Voglar, Dornava
77, roj. 1919 — u. 26. decembra
1991; Ana Čeh, Zagorci 13, roj.
1916 - u. 27. decembra 1991;
Janez Roškar, Strmec pri Polen-
šaku 13 — roj. 1923 — u. 27. de-
cembra 1991; Marija Kosani^
Ormož, Ul. dr. Kovačiča 2, roj.
1914 — u. 27. decembra 1991;
Tomaž Čuš, Muretinci 45, roj.
1911 — u. 28. decembra 1991;
Franjo Masten, Ptuj, Med vrti 7,
roj. 1916 — u. 29. decembra
1991; Alojzij Šalamun, Novinci
56, roj. 1913 — u. 31. decembra
1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
gaje ustanovi! Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo dani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; teL
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tuli no 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščen prometnega davka po
obvestilu Izvršnega sveta Skup-
ščine Republike Slovenije števil-
ka 3132 z dne 28. 2. 1991.