11. številka,_____Ljubljana,	13.	marca.________II.	leto,	187	4.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velji za celo leto 2 flld. 80 kr., za pol leta |j Uredništvo in opravništvo lista je v „Ndrodni tis-
I gld. 40 kr. — Posamezni list velja, G soldov. j karniu v Tavčer-jevi hiši „Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (Iz llake) na Dolenjskem se nam piše 28. febr.: Ravno, ko je mesec sulec svoj rojstveni dan z burjo praznoval, je naš raški župnik svoj žolč nad volilce na leci v svoji pridigi proti „brezverskim“ novim postavam izlival, omenjajoč, da volilci tega okraja nameravajo na svojega poslanca g. Pfjiferja prošnjo s podpisi odposlati, naj se za brezverske" postave poteguje. To je župnik kvasil. A pismo se drugače glasi, katerega bode gospod državni poslanec Pfeifer gotovo „Slov. Narodu" poslal, kajti sedaj je romalo ono pismo od nas vseh volilcev podpisano v Metliko in Črnomelj, da ga tudi tam podpišejo. — Napadal je župnik vse nove postave silno ljuto, ter papeža miloval, da je nag (!Ur.) in nema nič!! — Držite se vi g. faj-mošter svojega posla, in spolnujte svoje dolžnosti, vsaj zdaj, ko ste dobili novo kuharico , uže lahko pustite gostilnice, kjer ljudi hujskate zoper našega vrlega slovenskega poslanca. Bolje bi bilo, da bi Vi, fajmošter, na križec pogledali, ki se nahaja v cerkveni pratiki o sopraznikih, ter za farane svojo sv. mašo brali, no za plačo, in da bi vam vrabci na pobitih oknih ne gnezdili, kakor je to sedaj bilo, da vsacega pri božji službi motijo sč svojim čiv-čiv. — Več enakosti vam hočemo v prihodnje povedati, ker nas vedno dražite. Svetujemo vam še enkrat ostanite pri svojem kopitu, a la Žgur in Tavčar.
— (Z Dalenskiga) adŠalamuonapad Višja garuo, štirnajst dnij pa svejčenci. [Izv. dopis]. Kagaa Btea reakli? De smem samu
tu pisat, kar je rejs? Tu-je de, kaj-pek ! Nič sea ne bujte. Kar bam vam jast začar-kav, tu tako drži v brajeji, kakr dea b’ s tarta zvjezav in s klincam zbu, ker jast prej d vsea pagrantam, kakr Starčka v kus. Zatu imam denas aua pavejdat od kaplana v Stični t’la dole pr nas. Ta mažiček krade „Slavenski Kejdnik11 na puošti. Naračen je pošten mož Juože Lesjak na uni časapis. Pa je ta keplauska ditša šu, list ukral pi-smanosci in zapisal na otres: „se ne sprejema več zavoljo nekrščanskih načel11, in list nazaj vam v Lablano paslav. Naračnik ad tega nej neč vejdu, potlej se vej de je hud biv. — Ka prav’te, kaj b’ blu s tacim tatovam začet’? Ko bi mean’ taka naredu, jast bi ga žjč prjev za kamat in mu pa-svejtu, de b’ se n’kul’ več na vtikal v reči, k’ mu mar nejsa in k’ jih nej plačav. De b’ tildi jega buh patipal s ta debelim parstam. Buhasabar’!
— (f Jan Kam,) znani narodni gostilničar v ljubljanski čitalnici, bivši jurist na dunajski univerzi je v soboto večer po dolgi teški bolezni umrl.
— (f Jurij Var el,) poslednjič župnik v Veles^vem, prej v Krašnji, kateri je ob svojem času v slovenske in v nemško-fede-ralistične časnike mnogo člankov za slovensko narodno idejo pisal, umrl je 5. t. m.
— (Potrjene deželne postave.) Časar je potrdil deželno postavo o ponav-ljavnih šolah na Kranjskem, — isto tako postavo o dovožnih cestah.
— (Z Dunaja) se nam piše 5. marca: Denes je bila deputacija vseh goriških in
tržaških državnih poslancev pri cesarji na avdijenco in prosila, da se zida železnica, katera bi Trst po drugem potu, kakor samo po južni železnici, zvezala z notrajnimi avstrijskimi deželami. Cesar je prijazno sprejel deputacijo ter izrekel, da se uže več let zanima za to stvar in da hoče v ministerskem svetu o tem govoriti. Po teh besedah cesarjevih je upati, da se še v tej sesiji stori zaželeni predlog, bodi si za loško ali pa predelsko železnico.
-- (P o s 1. D e ž m a n u), ki je v železnič-nem odseku drž. zbora, je več ljubljanskih meščanov s porazumljenjem trgovinske zbornice, izročilo pismo, v katerem se mu naroča, naj dela in govori za dolenjsko železnico.
— (Nabiranje vojaših rekrutov.) Kakor cesarska kr. deželna vlada za Kranjsko naznanja bode nabiranje vojakov za leto 1874 po doienjem Kranjskem tako-le vršilo sc: Komisija bode aprila meseca dne 10. in 11. v Ljubljani vojaške novince pobirala; 21., 22., 23. v Litiji; 28., 29. in 30. v Krškem. Meseca maja: 1. maja pobiranje novincev v Krškem; 6., 7., 8. in 9. v No-vemmestu; 13., 14. in 15. v Crnomlji; 20.,
21., 22. in 23. v Kočevji. Na Gorenjskem in Notranjskem. V aprilu: 9., 10., 11.,
12., 13. in 14. nabiranje za ljubljansko okolico; 15., 16., 17. in 18. za Kamnik; 17.,
18., 19. in 20. za Radovljico; 24., 25., 26., 27. in 28. za Kranj. V maji: 16., 17., 18. in 19. nabiranje, v Logatci; 23., 24., 25.,
26., 27. in 28. v Postojni. Kdor hoče svojega sina oprostiti, se mora tri dni pred nabiranjem pri oproščevalni komisiji oglasiti.
— (Cesar s cesarico) pride v Trst, kakor se govori, in sicer v kratkem. Cesar misli potem iti v Rim obiskat italijanskega kralja, cesarica pa ostane tukaj, ter bode stanovala v gradu Miramare. Takrat se bode tudi slovesno vršila razdelitev medalij pri tukajšnih polkih.
— (Janez Jaran-Kranjski.) Uže nekaj časa sem so vsako leto enkrat pritepe v Ljubljano razcapan zamorec, ki po ljubljanskih krčmah druge, tretje in bog vedi katere vrste goreče predivo žre, kozarce
grize in iz svojega afrikanskega jezika 30 črevljev dolgo vrv prede. Ta čudni copernik je nekaj črez 30 let star, govori precej dobro slovensko, tolče pa nemško, laško in francosko. Kadar pa se vina, piva in žganja navdušen pozno po noči proti domu vrača, takrat ureže tudi kako črno-afrikansko mar-sellaiso, dokler mu kak angelj varuh v podobi ljubljanskega policaja jezika ne zaveže. In gdo je ta dobro znani, vsem ljubljanskim pobalinom jako priljubljeni mož? — Ta zamorec je gospod Janez Jaran-Kranjski, katerega je naš pobožni g. Luka Jara n, urednik „Zgodnje Danice“ v Afriki kupil v ta namen, da bi se v Ljubljani izšolal, po tem pa kot katoliški misijonar v Afriko vrnil — črne duše past. Več, nego 2.000 gold. je g. L. Jaran po celi kranjski deželi nabral za tega lumpacija, katerega je nam Slovencem na čast celo Janeza Kranjskega imenoval; spominjam se, da so celo po ljubljanskih šolah ob konkordatovih časih zanj pobirali in vsak, tudi najrevnejši dijak je moral svoj obolos za tega rešenega sužnja oddati, namesto, da bi si bil svinčnik kupil. A Janez Kranjski, ki je v Ljubljani latinske šole študiral, se na Dunaji celo podobarstva učil, zdaj niti od g. Luka Jarana, niti od Afrike nič vedeti neče, potepa se od mesta do mesta, goreče predivo žre, kozarce grize iu iz svojega afrikanskega jezika vrv prede, kolne in se priduša ter g. Jaranu zabavlja, da ga je iz Afrike, njegove domovine, na Kranjsko pripeljal. Kaj bi bilo bolje, ko bi bili denar za domače nadejepolne mladeniče obrnili!
— (Iz Koprive) na Krasu se nam piše 2. marca: V noči od 11. do 12' p. m. sta dva neznana človeka ubogemu kmetu iz sv. Križa pri Sežani lepo kravo ukrala — tele sta pa pustila. Tatova sta, kakor se sliši, kravo po noči v Gorico gonila in tamkaj prodala. — Pri nas od včeraj vse zmrzuje; po kalovah se je led tri prste debel naredil, po cestah se komaj hodi, na Občinah vozove burja preobrača, v Gorici pa, pravijo popotni, da je denes najlepši spomladanski dan.
— (Čudna lastnost mrtvaških kosti j.) V Moravčah v litijskem okraji sta dva, mož in žena, pekla jako dober in lep kruh, katerega sta veliko spcčala. Ker so jima bili nekateri ljudje nevoščljivi, so razglasili in razširili po vasi čudno in strašno skrivnost, da ta pek sč svojo ženo hodi o polnoči na mirodvor mrtvaške kosti kopat, katere po tem doma melje ter peče med kruh, kateri je baje samo za tega delj tako dober in lep. Ko se je bila ta skrivnost po Moravčah izvedela, noben človek nij hotel več kupiti kruha pri peku, ki je zaradi obrekovanja in žaljene časti zoper obrekovalce pri c. kr. okrajni sodniji tožbo vložil.
— (Iz S k op n j a) na Krasu se nam piše: 23. pr. m. zvečer se zbere več mladeničev v neki žganjariji v Skopnem na Krasu kjer so se nekoliko žganja napili in med tem pomenkovali in zasmehovali enega svojih tovarišev, da jim mora žganje plačati ali pa bode tepen, — ta ves razkačen udari z eno roko po luči, katero ugasne, v drugi je imel pa že napravljen nož, in začne mahati okolo sebe z besedami, da kdor se ga loti tepsti bo razrezan. Loti se ga prvi in uže je dobil 3 teške rane. Loti se ga drugi, dobi 2, tako pride 3 in 4 in vsak je kaj odnesel. — Prvi in drugi sta hudo ranjena in sta v Tržaško bolnišnico odpeljana, drugi pa so le lehko ranjeni in vsi tajijo da so kaj dobili.
— (Poskušan sam ornor.) Včeraj dopoldne je prišel v Ljubljano nek prileten Italijan, ki si je v topli kopeli „pri slonu“ prerezal žile na vratu, na rokah, nogah in na trebuhu. A predno mu je kri utekla dobili so ga strežaji, izročen je bil bolnišnici, doktorji so mu prerezke zašili in dozdaj še živi.
— (Strašen umor.) Piše se nam: Kako uro od Središča v Medjimurji pod župnijo Mihalovce so pretekli mesec v noči nekega krčmarja Štefana Goloba umorili, ga v kožuh oblekli ter ga k peči prislonili. Njegov hram je stal na samoti in razen krčmarja nikdo v njem bival nij. Umorjeni je bil zelo močan mož in silno se je braniti moral, ker je dlan vso razrezano imel in blizu 30 ran
na životu. Roparji so nzeli denar in dva samokresa. Dva moža so v Čakavci zaprli, katera sta samokresa nazaj prinesla, rekši da sta ja našla, a priznati nečeta, da bi se bila umora udeležila.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V državnem zboru je minister notranjega predložil postavo, po kateri se od države daruje 20000 gld. onim občinam na Dolenjskem, ki so po toči hudo poškodovane. Znano je, da sta bila šla za to podporo k ministru prosit naša poslanca Pfeifer in Razlag, katerima se imajo torej Dolenjci za lepo podporo zahvaliti. — Dr. \ osiijalt je ministra interpeliral zavoljo prepovedi matrikelske zapisnike voditi v slovenskem jeziku.
V državnem zboru 9. t. m. je bila zakonska osnova konfesionalnih postav, o urejenji vnanjih razmer kat. cerkve sprejeta z 224 proti 71 glasovi. — Ko so Giovaneli kot generalni govornik klerikalne desnice in dr. Kopp v imenu levice ter poročevalec govorili, prime minister Stre-mayer besedo in pravi: rS temi postavami nikakor nečemo katoliški cerkvi krivice delati, ali nobena zavestna vlada ne sme pustiti, da se vera zlo upotrebljuje za državi nevarne agitacije. Vlada ne sme pustiti, da bi iz božjih služabnikov postali mandatarji državopravne opozicije. S cerkvijo vojskovati se ni naš namen, a v državne pravice ne sme posegati.“ Potem govori še minister na-načelnik, jako brez taktno, ker polemi-zujoč s Hohenwartom žali nenavzočnega Schaffleja rekoč: „meni nij treba svetovalcev iz tujine importirati, ki bi nas n o v o p a-pateutirano (!) Avstrijanstvo učili.“ To nij govor mirnega državnika. — Z odobravanjem je bilo na konci sprejeto zagotovilo Auerspergovo, da ima vlada dovolj energije, da bode to postavo uresničila.
Strogo vladni listi bero zaporedom levite onim ustavovernim novinam, ki nijso z ministrom Depretisom zadovoljni, ter jim za zlo jemljč, da so premalo ministerijelni. Nova „Presse“ je zavoljo tega se ve da jako užaljena in zmerja na vsa usta.
Iz Veste nij še gotovih poročil o kacem koncu ministerske krize. Szlavy je nagovarjal Tiszo in Gbyczya naj vstopita v ministerstvo. „P. L.“ piše, da je skupni budget uže gotov ter da delegacije začno 20. aprila zborovati.
Ogersleih Srhov cerkveni zbor se bode po poročilu Naplovem kmalu sklical, da voli metropolita. Torej je videti, da se morda ogerska vlada nasproti Srbom vendar nekoliko poda.
Vnanje države.
Proklamacija, katera je španjsTiemu narodu objavila, da je Serrano za prezi-denta izvrševalne oblasti izvoljen, govori od „ ustave", od „legitimiiik terjatev ljudstva" in več takih besedi, ki so le blimba. Sedanja vlada ima svoj obstanek zahvaliti edino le silnosti nekega vojaka, ne pa da bi bila izšla iz volje ljudstva.
Izpred sodnije.
Dva ženska ljubljanska Plahta.
(Dalje.)
Priča gospa Palmira pl. Antolič, 36 let stara rojena v Dalmaciji, govori samo italijansko, ima terjati vsega vkup 855 gld. od Aristotelesovke. Zapeljala jo je Komeli, da je dajala denar po manjših svotah, od početka je tudi dobivala po pet od sto na mesec interesov. Tudi ona je mislila, da Aristo-telesovka potrebuje ta denar v kupčiji svojega moža.
Josipina pl. Kleinmayer, 50 let stara, od moža ločena, ima terjati 400 gld. Tudi njo je Komeli do tega pripravila. Ona je mislila, da je Aristotelesovka bogata. Ko je zvedela, kako stoji stvar, šla je k Aristote-lesu in on se je zavezal, da jo bo v obrokih plačal.
Sodišče sklene, da se priča ne zapriseže prej, nego se Komeli zasliši.
Priča Marija Kosmač, skriptorjeva vdova, ima vsega vkup 1700 gld. terjati. Ona je bila zapeljana po Risnerici in Izati-Čevki. Aristotelesovka pak je podpisala men-jice. Obširno vse pripoveduje o „krvavo" zasluženem svojem denarji pak se obrne k toženi Aristolesovki in jezno zavp/je „Ali nij res?" Aristolesovka se smeje. — K< smačevka jezno: Da le smijajte se, ko ste poštene ljudi odrli.
Zdaj pride JeraMuljavec za pričo. Ta je 72 let stara, gluha žena. Govori samo slovensko. Doma je, kakor pravi od pVišja garje" njen mož je bil mizar, a uže
šest let nič ne zasluži. Ona je mešetarica z denarjem, za to dobi kak goldinar in pa „cukra ali kofeta". Predsednik, ki mora jako vpiti, da priča njegova vprašanja razume, vpraša jo, ali je kaj dosti denarja premešetarila. Ona pravi:	„0 gaspud, do-
sti dosti! K mean’ prhajaja vsi, ovbe pa kaku še vealiki gaspudje prideja prosit, de b’ jim dabila dnarja na pusada. Pa grjem, pa dabim. Jest nemam nič, pa sem paštena žjenska, in vsak m’ rad pasuodi. O kulkat m’ je žje moja hišna gaspadija pasadila. Taku je tudi ta Rižnarca pršla, je reakla pejd’ pejd’, pa sem šla, pa sem dabila." Na dalje pripoveduje, da ko je videla, da 200 gl. ne bo nazaj dobila, je šla k gospodu Ari-stotelesu in h gospej, ali — „taku je biv na štjengah na meane zagrmti, de sčm zbej-žala". Predsednik: Ste se bali? — Priča: „1 kaj pek gaspud, bala sem se bala, pa jakala sem dol pa štjengah in dama sčm zmeram jakala. I kaj bua če na buam dabila dnarja nazaj, k’ še muj nej". — Predsednik jej pravi, da je opravila in da more iti. Ona vpraša:	„A1’ na buam dabila
dnarja nazaj?" Predsednik:	„Počasi	ga
boste dobili, počasi." Priča: „Kadj!“ Predsednik:	„Počasi ga boste dobili." — Vo-
tant Perko:	„Pa prav počasi." Jera Mulja-
vec gre potem naravnost k „Rižnarci", ki na obtožni klopi sedi in se začne pomenkovati ž njo. Ker ne sliši, da je opravila in da se bo morala uže drugikrat zmeniti, odpelje jo z lepo sodnijski sluga.
Priča gospa Komeli, 42 let stara, njen mož je agent v Trstu, prej je bil kom-panjon Aristotelesov. Komeli je bila ena glavnih mešetaric, nagovarjala je mnogo drugih, da so Aristotelesovki dale. Od tega je imela mešetarino. Ona sama je dala 700 gld., ki jih je od sestre dobila na 5% mesečno. Tudi druge dolgove je morala prevzeti in je bila eksekvirana. Pravi, da je mislila tudi ona, da Aristotesovka dela za svojega moža kupčijo z denarjem. — Aristolesovka ugovarja, da je Komeli lehko vedela, da denar na tako visoke interese nij za nobeno kupčijo mogoč; zatožena trdi, da
jo je Komeli zapeljevala njenega moža podpisati in sploh je vidno, da jo Ar. hoče k sebi na tožno klop. Komeljka toženi vpije: Jaz resnico govorim, ne storite mojih otrok nesrečnih. Potem dalje pripoveduje svoja mešetarstva in kupčije, med drugim tudi to, da je bil den kundov tudi dr. Sieber. Državni pravnik vpraša pričo Komeli ali nij, kot žena kompanjonova vedela, da Aristete-lesovi nič nemajo. Priča pravi, da je vedela da sestra Aristoteleva mu da včasi večje svote, enkrat mu je dala 10.000 gld. Votant Ravnikar vpraša, ali nij Komeli priči Obrezi rekla da Aristotelesovka nema nič druzih dolgov nego kar je pri njem. Komeli trdi, da nij rekla, Obreza pak je na svoje besede prisegla. — Aristolesovka vsemu ugovarja, pripoveduje dolgo historijo o Komeljkinem moži, Komeljka pa huda in hoče vedno vmes govoriti, in protestirati; sodišče babo komaj kroti s tolažbo naj pusti Ar. govoriti, potem uže vrsta pride tudi za njen jezik.
Prebere se protokol bivšega trgovca Ant. Cantonija, ki je po Komeljki posodil na menjice Aristotelesovki 300 gld. Komeli (Co-melli) mu je bila porok za denar, torej ga bode od nje zahteval.
Antonija Moje je tudi po Komeljki po sodila Aristotelesovki 300 gld. na menjice in zahteva odškodovanje.
Lucija Weber, žena urad. sluge je posodila Aristotelesovki 100 gld. na menjice.
Sodišče po kratkem prenehu sklene, da se priča gospa Josefina pl. Kleinmeyerica ne dene na prisego.
Pride priča Josip Aristoteles, mož zatožene gospe Terezije Aristotelesevke. Ve lik pozor mej občinstvom. Svoje zatožene žene niti ne pogleda; ona ima vedno oči vanj obrnene.
Predsednik: Ker ste mož zatožene, se lehko odtegnete pričanju.
Priča to stori ter odide.
Na predlog drž. pravdnika se prebere protokol gospoda Job. Aristotelesa, akoravno se zagovornik dr. Kozjak temu upira. Zapisnik pravi, da mož zatožene o njenih denarnih spekulacijah notri do kratkega časa
pred „krahom“ prav nič nij vedel ter da je zatoženka na posodo vzete denarje sama zase obdržala.
Na to se prebere ljubljanske policije dopis, ki pravi, da je prejšnje živenje zatoženke romantično, a jako skrivnostno. Bila je v Odesi, od koder je z enim sinkom prišla v Ljubljano, gder se je pred 13. leti z g. Aristotelesom omožila. Aristoteles je opustil pred 3 leti samostalno kupčijo ter se je preselil v Trst. Gospa pa je ostala v Ljubljani, gder je jako elegantno živela in hudo v loterijo stavila. Do sedaj sč sodnijo še nij imela nič opraviti, tudi Riesnerica nič.
(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Našim gornikom.
(Piše Blaže Pernišek.)
Svečan poteza dan, bmalo nas začno zapuščati ostri mrazovi in čez nekoliko tednov se razlega po vinskih goricah ukanje veselega slovenskega mladeniča. Jako veselo je opazovati marljivega Slovenca, ko navdušen obdeluje vinsko trto, da bi mu v jeseni njena kaplica preganjal ,,skrbij oblake."
Ako si pa se znanstvenega stališča ogledujemo našega gornika in primerjamo njega, z napredujočim francoskim ali porenskim kmetom, zapusti nas vsa poezija.
Vsakemu gorniku najbolje diši tisto vino, katero je on sam pridelal, kajti on ne uživa le kakšnosti, nego tudi svoj trud in skrbi, katere so mu uzročevali mrazovi in nevarni črni oblaki v poletni vročini. Vinski trgovec pa sodi ter ceni vino le po kakšnosti. Kupo-valec ima v žepu lepe stotake pripravljene za vino, in ker kmetovalec želi prav dobro prodati svojo kapljico, mora se torej ravnati po njem. Kakošno vino pa se dopade trgovcu? Tako katero je dobro. Kakšnost se pa ravna po trtnem plemenu. Treba nam torej vedeti: katera trdna plemena dajo izvrstno, prav dobro, dobro ali pa slabo vino. Splošno pa se gorniku nikakor nij brigati samo za kakovost, nego tudi na kolikost mu je obračati pozornost. Da se harmonično vjema 8 kakšnostjo kolikost, vedeti treba vinorejcn, katera zemlja in katero podnebje ugaja izvoljenemu trtnemu plemenu, kajti nekatero pleme rodi na tem prostoru obilno, na drugem pa malo. Katero trtno pleme je najbolje za ta ali oni prostor, — to določevanje je gorniku najtežja naloga.
Premnogo naših gornikov — posebno po Dolenjskem — se jako malo briga glede raci-jonalnega izbiranja trtnih plemen za svoje gorice. Ko Dolenjec zasaja trsje, pripravljenih ima kakih 20 trtnih sort in si misli, e kaj! bog bo uže dal, da bode eno iz mej teh plemen pravo! Bogme, daleč ima še narod do omike! Mogoče dajo zasajevalec pogodi z dvema ali trijema sortama, a druga plemena mu bodo le na poti. Dobro mi je znano, da ljudje nečejo opuščati slabih trtnih plemen ter je nadomestovati z boljšimi. Leto za letom gleda kmetovalec ničvredno trto, jo obrezuje, okopava itd., ako tudi mu nikdar ničesa ne da v brento! In ko sin dobi posestvo, tudi on tako prizanaša taisti trti z uda-nostjo v božjo voljo.
Francozi — ki so prvi evropski gorniki — pa tudi Nemci so uže davno spoznali, da vsako trtno pleme zahteva svojo zemljo, lego in podnebje ter so se prepričali, da brez teh pogojev nij upati uspeha. Renči posebno pazijo, da se po taisti gorici v vznožji, pod vrhom, v ravnini, v strmini, v pešče-nej, ilovej itd. žemlji zasaja na vsak imenovani prostor različno trtno pleme.
Ker se vinorejstvo še nij tako daleč izobrazilo, da bi nam kmetijstvena literatura o vseh trtnih plemenih mogla narekovati razne zahteve samoterih trtnih plemen ne moremo še torej absolutno reči: na tem-le prostoru more samo tole trtno pleme izvrstno roditi, boljšega nij za razmere tega kraja. Ostaja nam torej — poskušanje. Ako si je kmetovalec toliko odgrnil pajčolan raz svoje oči, da to priznava, naredil je s tem velik korak v napredku.
Po vsem svetu sloveči vinorejec Babo, direktor klosterneuburškega vinorejskega učilišča nam javi o raznih trtnih plemenih jako interesantne date. Ta velikan vinstvene stroke uže več let vestno in znanstveno zazname-njuje v svojih imenikih in zapisnikih zahtevanje in produkt večbrojnih trtnih plemen, katera ima zasajena od vseh stranij na klosterneuburškem vzornem poskuševališči. Ta strokovnik in učitelj vseh vinskih producentov, ki ima vso dosedanjo vinorejsko vednost v mazinci, pravi, da je med mnogo-brojnimi do sedaj znanimi trtnimi plemeni le malo tacili, katera so istinito vredna pozornosti za razširjanje. Po zanesljivem Babo vem opazovanji in značenji so nam torej znane zahteve, lastnosti in vrednost, teh izvrstnih plemen, kar sem se namenil po mogočosti pozneje opisavati. Da naravnost rečem, moja misel je ta, da bi to spisovanje
pripomoglo razširjanju najodličnejega trsja po slovenskih gorah kolikor mogoče uže letos, ker se prav sedaj začenja delovanje po vinskih goricah.
Vsak gornik naj bi si naročil za svoj vinograd le kacih 10 sajenk ali rezine vsake najbolje sloveče trtne sorte, s katerimi bi zasadil nekoliko kvadratnih sežnjev svojega posestva. To bi pač le malo koštalo. Sajenke nekaterih izvrstnih plemen se dobivajo na mariborskem vinorejskem poskuševališči 1000 po 2 — 16 jrld. enoletnih, dveletnih pa po 3 —24 gld. Prt tudi rezina se prodaja po 3— 5 novčičev. Tudi nekateri Ljutomerčani bi uteguoli prodati več sajenk ali rezine naj-žlahtnišik plemen, kakor so mi pravili.
Čez 10 let se uže lehko dobro ve, katera plemena so naj boljša za tisti kraj. Še le zdaj je mogoče določno reči: ta-le trta je za ta kraj (oziroma prostor) najboljša. Sedaj se odpro oči neverjetnemu sosedu, in ko se prepriča, da si zares more v dobiček pomagati po tvojem izgledu, popusti ga zavidnost in bodeta si iskrena prijatelja. In tako se jame širiti omika med narodom najbolje, ako kmet kmetu vzgled daje. Torej na noge umnejši gospodarji!
Ako tak nov poskuševalni nasad pravilno obdeluješ, opazuj tudi njegovo zahtevanje in devaj proizvod vsacega plemena po-sebe, da spoznaš kakovost njegovo. Eno ali dve leti se nikakor ne da spoznati, kako rodovitno je to ali ono trtno pleme; vsaj 5 let treba čakati, da se pokaže pravi poprečni pridelek. Iz zapisnika klosterneuburškega trsnega poskuševališča navajam za izgled date le nekaterih trsnih plemen. Zraslo je: na avstrijskem oralu
O	05	00	t—
1-	o	to	tD
co	00	00	GO
H	vH	rH	T—<
i ^
! 55 i co
M o o -£■:
».
2 « & a
veder
žlalitnine (gutcdel)....
šipona (mosler)............
belega rizleca.............
laškega rizleca............
rudečega traminarja. . . rumenega kleščeca (ort-
lieber).................
žlahtne višnjeve mušico (višnjevi burgtindar) višnjeva mavrina (višnjevi portngizar) . . . rudefii vcltlinar..........
	152	64	128	24	1400	80
48	48	64	38	4	i202:	40
56	96	80	40	24	j 296'	59
88	13G	80	40	8	352	70
32	88	88	48	5	261	52
48	120	104	80	16	368	73
24	72	82	48	36	j 262	52
48	56	80	64	8	256	51
72	88	72	16	1	1249	49
(Dalje prih.)
Razne stvari.
* (Garibaldi), veliki italijanski pa-trijot in eden največjih poštenjakov vsega sveta, je častni meščan 90 mest ia trgov, častni predsednik 120 društev, posestnik 21 častnih sabelj; od leta 1871 je dobil 5000 udanostnih in čestitalnih adres.
* (Duhovni, ponarejevalci denarjev.) Policiji v Bukreši se je posrečilo dobiti v rezidenci rumunskega metropolita celo bando ponarejevalcev denarjev, katere poglavarja sta bila popa Cornilie in Nistoru. V zavezi z judi sta izdala veliko ponarejenih cekinov med ljudi. Policija je uže dolgo imela sum, da se v rezidenci neka goljufija godi, pa si zaradi škofa nij upala stanovanja preiskati. Pa sta omenjena popa začela denar izdajati, in o goljufiji se nij več dvomilo. Takoj preišče policija vse prostore in dobi mašine in veliko ponarejenih denarjev. Vsi ti staroverski „križanovci“ so morali v ječo, razen metropolita.
* (Klavne živine) se je v Trst v januvarji 1874 pripeljalo: 1249 volov, 1 bik, 151 krav, 6 konj, 22 živih in 1630 mrtvih telet, 39 živih in 9 zaklanih ovac, 2 živa in 695 zaklanih jagnjet in 969 zaklanih pre-šičev.
* (Strašna nesreča) se je zgodila v Briesu na ogerski meji. Ogenj je upepelil 108 hiš ia 8 ljudij. Ogenj se je okoli poludne začel, in v kratkem so bile štiri ulice v plamenu, katerega je hud vihar še bolje razganjal. Prebivalci neke trdno zidane hiše, ki je imela železna okna, še nijso imeli časa, da bi ušli. Preden so mogli uiti, je od vseh stranij silil ogenj v njihovo hišo. Mož uide skozi plamen, pa se na pol ožge. Toda mati in stara mati in dojenec so morali v hiši ostati. Mlada žena zbeži v trdno oblokano klet, katere železna okna zapre. Stara mati se sinom pa beži v veliko sobo, misleča, da sc obvaruje. Pa zmotila se je reva. Bilo je tam veliko Špeha in masti. Ta se vname, se cedi po tleh, katera postanejo goreče morje. Žena z ubogim otrokom vpije, pa vse zastonj. Nij je rešitve. V malo trenotkih je bila z unukom vred pepel. Mlada žena v kleti pak je slišala strašno upitje svoje matere in svojega sina, pa nij mogla k njima, da bi bila vsaj z njima vred umrla. Ko je ogenj minul, so našli ženo mrtvo v kleti. A umoril je nij ogenj nego — žalost.
* (Upor.) Iz Pešte se poroča, da je bil 8. t. m. v novi Pešti velik hrup. Nekov mesar Mihal jo bil zaprt ker nij davkov
plačal. Našli so ga v ječi — obešenega! Razglasilo se je, da so ga briči usmrtili. Ljudstvo je začelo vkup vreti in kamenje metalo na policaje in mestno hišo. Vojaki so prišli, streljali med ljudi in 4 ljudje so mrtvi, več je teško ranjenih. Ljudstvo je zažgalo mestno hišo, ki je do polnoči gorela.
* (Kako je bog Evo naredil.) Klerikalni list „Freischutz“ pripoveduje o nekem kaplanu, ki je stvarjenje Eve v šoli tako-le pripovedoval otrokom: „Bog je vzel Adamu rebro, pa je položil na stran in je študiral, kako bi žonsko naredil, da bi lepša bila. Ko je tako ves zamišljen, priplazi se mu za hrbtom kužek, ter mu izmakne kost ter beži ž njo. Bog oča ga zagleda ter steče za njim. Vlovi ga za rep, a rep se kužku izpuli in kužek leti s kostjo naprej. Bog si misli: saj je vse eno, ali naredim ženo iz rebra ali iz pesjega repa. Naredi jo res iz repa. Žena ima usta prav tam, kjer je imel kužek konec repa, in kakor je kužek vedno z repom migal, tako tudi ženska, ki je narejena iz njegovega repa, vedno miga z jezikom."
* (Zvit kmet.) V Pruskovi na za-padnem Ogerskem je neki kmet več časa ležal. Dolžan je bil več drugim kmetom, pa nobeden njegovih upnikov nij imel nič pisanega. Umirajoči bolnik na smrtni postelji naroči svoji ženi, naj plača vse dolgove. Mož umre, a ženi nij mari plačati. Toda neki upnik je bil zvit. Skrivaj zleze pod posteljo dolžnice in tiči notri. Ko ponočni čuvaj zakliče dvanajsto uro, izleze kmet v rjuho zavit izpod postelje, prime ženo za roko in ji jo tako dolgo stiska, da se zbudi. „Jo-zefinka moja, jej reče, nemam pokoja v grobu, dokler ne boš vsega plačala". Kako ji je bilo celo noč potlej pri srci, se da misliti. Drugi dan gre k notarji, a ta se jej smeje. Drugo in tretjo noč zopet pride strah. Žena gre, ter plača vse. Zviti kmet se pa zdaj po krčmah okoli baha, kako jo je nadelal, med tem, ko žena od strahu bolna leži.
* (Nož v glavi.) Junija meseca leta 1871 se je vnel pri neki veselici v Lukavici na Češkem prepir, katerega se je tudi knap Smrček udeležil. Ko muzika neha, gre Smrček domov, pa za nekim oglom ga čakata brata H. Eden njiju ga udari za levo uho z neko rečjo, pa Smrček nij vedel s čim. Rana je krvavela ter se ognojila; v v štireh tednih pa se je zopet zazdravila. Cez nekaj tednov pa se začne gnojiti. Smrček je strašno trpel in z glavo še ganiti nij mogel.
Iskal je pri veliko zdravnikih pomoči, a vse zastonj. Tako ste minuli dve leti. Se le pred enim mesecem začuti Smrček, da se. v rani nekaj premika. Gre tedaj k zdravniku Goldšmidu v Siatinan, in ta mu po dolgem trudu potegne	reč iz	rane. Kaj	je	bilo?
Dva in pol palca dolga in več ko pol palca široka odlomljena klinja. Smrekovi sorodniki pokažejo klinjo enemu bvatov H., in ta pravi, da je od njegovega noža. Smrček naznani to sodniji, in zdaj je pri okrajni sodniji vHru-dimu obravnavanje.
* (Sam o um or o v) je v Parizi vedno več. Zdaj enkrat je pet žensk z oken na tla skočilo, med njimi ena, ki je bila 82 let stara. Grozovito je število onih, ki se obešajo, v vodo skačejo, se streljajo in zastru-pujejo. Uzrok vsemu temu je pomanjkanje; dobrotljivost ljudi pa je velika. Krčmarji raz-dele vsako jutro zastonj med uboge, kar jim je predtadan ostalo. Peki dajejo kruh zastonj, drugi krompir. V ljudskih kuhinjah je vse polno.	Zavoljo	pomanjkanja,	ljudje
bolehajo in morajo v	bolnišnice,	ki so uže
vse napolnjene.
* (Maščevanje nekega psa.) V Parizu stanuje neki mož, ki je med svojimi hlapci imel uže dolgo let tudi starega voznika Bernarda. Pred nekaj časom gospod Bernarda spusti iz službe, češ da je on, Bernard prestar in prevelikrat pijan. Bernard prosi, a nič ne pmaga. Čez nekaj časa pa ga vendar gospodar	vzame	nazaj, pa	ga	takoj
zopet spodi. Bernard od gladu in mraza' zboli in gre v bolnišnico. Poprej je hodil z njim vedno pes, grd, strašen buldok. Ko je Bernard uže dolgo časa v bolnišnici, gre pes v gospodarjevo stanovanje pomije žret. Pa dobil jih je z metljiščem, da je komaj ušel. Čez nekaj dni pa pride v konjsko štalo, gledat konje, katere je njegov gospod Bernard snažil in krmil. A hlapci ubogega buldoka naženo z vilami in palicami, da je ves krvav komaj ubežal. Nič več ga nij bilo videti, vsi so mislili, da je v kakem kotu poginil. Neki dan, kake tri tedne pozneje, gre Bernardov gospod se svojim štiriletnim sinom na sprehod. Kar naenkrat plane izza nekega kota pes na sina, ter se mu zagrize v vrat. Gospod vpije, in tepe buldoka, kolikor more; med tem priderejo ljudje, in pobijejo psa na tla. A tudi deček v tistem trenotku izdihne dušo. Pes še odpre oči, iz katerih se mu zalesketa zadovoljnost — pa se stegne.
Tržna poročila.
Z Dunaja 7. marcija. Pretečeni teden se je v vseh evropskih trgih videla velika sprememba. Tucli vreme se je spremenilo. Temperatura je pala, a polju to ne škoduje. Le ladije ne morejo hoditi, ker je voda preplitva. Na Dunaji se je žito le za silo kupovalo. Zato pa sejm nij bil prav nič živahen. Pšenica je, kar je bilo lepše, za 5 do 10 kr. poskočila. Prodali so je 30.000 col. centov. Najslabša je bila po 7 gld. 20 kr., najlepša po 8 gld. 55 kr. Reži se je precej kupovalo, pa prodajalci je nijso močno ponujali. Bila je po 5 gld. 10 kr. do 5 gld. 80 kr. Ječmena so pivovarji nekaj kupovali. Padel je pri vaganu za 5 kr. Bil je po 5 gl. 10 kr., do 5 gld. 30 kr. Koruza je imela dober trg. Bila je po 4 gld. 80 kr. do 5 gld. 75 kr. Oves za 8—10 kr. dražji pri vaganu. Prodajalci ga nijso hoteli ceneje dajati.
Iz Budapešte 7. marcija. Pretekli teden je bil sejm slab, ker prvič kupcev nij bilo, drugič pa žita ne. Pšenice se je prodalo 100.000 centov po 5 do 10 kr. dražje, nego oni teden. Rež je imela od začetka tedna mlačne kupce, pa je proti koncu za 5 kr. poskočila, in so je 8000 vaganov prodali. Za ječmen so kupci dajali, kolikor so prodajalci zahtevali, ker ga je bilo zelo malo na trgu in se ga je samo 10.000 vaganov prodalo. Koruza je ostala pri starih ceuah, ker potreba nij velika. Ovsa ne dohaja veliko, pa se tudi kaže, da ne bo imel dobre letine, zato konsumenti radi 4—5 kr-dovoljujejo. Proso je bilo po 5 gld. 10 kr. pšeno po 8 gld. 50 kr. Beli fižol po 5 gld. 80 kr., grah po 6 gld. 25 kr. do 6 gld. 75 kr., leča po 6 gld. 50 kr. do 8 gld. Krompir po 2 gld. 80 kr. do 3 gld. dunajski cent.
Tržue cone.
V Ljubljani 11. marca 1874.
Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 90 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 2 gl. 40 kr.; — ajda 5 g!. — kr.; — proso 4 gl. ‘JO kr.; — koruza 4 gl. 90 kr.; — krompir 3 gl. 40 kr.; — fižol 6 gl. 60 kr.
— masla funt — gi. 52 kr.; — mast, — gl. 42 kr.;
— Špeh frišon — gl. 36 kr.; — Špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 12/3 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 31 kr.; — svinjsko meso, funt 34 kr.; — sena cent 1 gld. 10 kr.; — slame cent — gl. 75 kr.; — drva trda 8 gld.
— kr.; — mehka 5 gl. 50 kr.
JLoterljne srečke:
Na Dunaji 7. marca 27. 46. 56. 89. 30.
V Gradci 7. marca 82. 26. 56. 52. 63.
Izdatejj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „Narodne tiskarne11 v Ljubljani.