alojzij pavel Florjančič, Tullinske reminiscence 221 a lojzij pavel Florjančič tuLLinSke reMiniScence l ansko leto 2019 smo se kot ekipa pasijonskega vetra z andrejo, Sandijem in jožico udeležili letnega kongresa europassiona v francoskem t ullinsu. n a za- sedanju smo predstavili zgodovino pasijonov v Sloveniji, še zlasti v novejšem času, s poudarkom na škofjeloškem pasijonu. Spregovorili smo o njegovi zaščiti, negovanju duhovnega izročila romualdove mojstrovine, o potrditvi primordi- nalne vloge škofjeloških kapucinov pri tem ter o novem slovenskem pasijonskem združenju, pasijonskem vetru, Ventus pasionis. iz spoštovanja do gostiteljev smo referat prebrali v francoskem jeziku. t akega objavljamo v nadaljevanju. paSSion , Signe deS teMpS 1 (passion, signum temporis) Les Jeux de la Passion en Slovénie l e peuple slovène formant une nation peu nombreuse à la croisée des mondes romains, germaniques, hongrois et ottomans, n‘aurait pas pu être préservé au cours des siècles que par l‘inculturation chrétienne. l a passion, la souffrance du c hrist, en a joué un rôle crucial depuis le Xe siècle. jusq‘aux réformes de empe- ratrice marie-Thérèse d‘ a utriche et empereur joseph ii. dans la seconde moitié du 18ème siècle, les jeux de la passion se jouèrent à l jubljana, à ž elezna kapla /eisenkappel/, à t ržič, à l aško, à novo mesto, à škofja l oka et peut-être aussi ailleurs. en dehors du diocèse de l jubljana, à la périphérie du territoire slovène, les passions se déroulèrent au moins jusqu›au début du XXe siècle. en Slovénie, les j eux de la passion sont de nos jours un bon signe du temps, un marquer de temps, une sorte de papier de tournesol. a u cours des cent der- nières années, nous fûmes particulièrement mis à l‘épreuve et menacés par deux régimes totalitaires voisins, le fascisme et le nazisme, et après la Seconde guerre mondiale depuis le régime communiste national. l ‘organisation des jeux de la passion n‘était pas autorisée sous le régime communiste. a près la chute du mur de berlin et les changements démocratiques dans notre pays, nous avons commencé à rejouer les jeux de la passion. l e premier était le processus /juda, kajfa, pilat/ de i van mrak, qui a été joué en 1992/1993 1 Pasijon, znamenje časa, referat pasijonskega vetra na 35. k ongresu evropasijona v t ullinsu, 10. maja 2019. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 222 à mengeš. ce dernier a été joué à plusieurs reprises dans différentes villes à tra- vers la Slovénie. ensuite, onze j eux de la passion ont été créées. parmi eux, nous voudrions souligner la passion de r azborje, qui a été largement mis en scène de 1998 à 2007, et la passion de r ibnica, qui a commencé à être mise en scène en 2007 et qui est jouée chaque année au temps pascal. ils ont été joués à v elike l ašče, k očevje, l ogatec, škofja l oka et Sodražica. c ’est une passion moderne et actuelle avec la musique d‘auteur moderne et avant tout très dynamique. elle a un avenir! d ans les églises des monastères, les capucins ont joué les jeux de la passion du c hrist à partir de l‘année 1981 jusqu‘à nos jours, à škofja l oka, au village de š tepanja vas, à maribor et à v ipavski križ. en 1999, à la ville de škofja l oka, nous avons réussi à mettre en scène l‘exi- geante la passion de škofja l oka (ci-après dénommée la pdš), qui avait déjà été mise en scène en 1936, 1937. c ‘est l‘une des dernières passions baroques en europe, écrite en 1721, mais elle est préservée dans le scénario complet de mise en scène, avec les didascalies et toutes les répliques. il est nécessaire de souligner que la pdš est le premier texte dramatique slovène conservé. a u niveau du genre dramatique, elle se rapproche aux représentations scénographiques des proces- sions et aux pièces de théâtre simultanées aux éléments de jeux religieux médié- vaux, des processions triomphales, des moralités, différents types de cavalerie et d‘anges, une richesse unique des jeux de la passion. c haque mise en scène est très exigeante. environ un millier de bénévoles de la région de l‘ancien terri- toire des évêques de f reising réunissent la population de quatre municipalités et l’encouragent à s’engager dans une vie active, spirituelle, religieuse, culturelle et sociale. l es spectacles eurent lieu en 2000, 2009 et 2015. l e prochain spectacle aura lieu en 2021. l a passion est jouée tous les six ans. d epuis 2006, la Société des musées de škofja l oka a publié le journal an- nuel l es contributions de la passion (en slovène : pasijonski doneski). ils com- prennent des thèmes culturels, spirituels et autres, ainsi que différents articles littéraires, théâtraux et artistiques des jeux de la passion de škofja l oka, d’autres pièces de la passion de Slovénie et de la passion du groupe «europassion». en 2011, des joueurs de passion slovènes de différentes villes de la passion slovène ont commencé à se rencontrer à škofja l oka et à échanger leurs expé- riences. d e nombreux membres du groupe appelé »v entus passionis« (l e v ent de la passion) ont été très actifs au cours des presque dix années de préparation de la documentation nécessaire. en décembre 2016, l a passion de škofja l oka a été inscrite sur la liste du patrimoine culturel immatériel de l‘une Sco . en juillet 2018, le monastère des c apucins škofja l oka a été enregistré comme titulaire de l‘héritage spirituel de la passion de škofja l oka passion inscrite au registre du patrimoine culturel immatériel de la Slovénie. l e vent de la passion alojzij pavel Florjančič, Tullinske reminiscence 223 et le monastère des c apucins, ainsi que la municipalité co-titulaire, škofja l oka, constituent la base de l’équilibre pour la mise en scène de la future passion de škofja l oka. l es capucins de škofja l oka sont les gardiens spirituels des jeux de la passion de škofja l oka et, à ce titre, les liens qui unissent tous les acteurs passionnés de Slovénie. V francoščino prevedla Agneza Florjančič. Je vouS donne La terre 2 (Izročam vam zemljo) nepoln mesec po požaru pariške notre-d ame se je loška pasijonska delega- cija udeležila letnega kongresa europassion v francoskem mestecu t ullins. pa- sijonske igre v f ranciji niso tako samoumevne, predvsem pa ne množične, kot so na primer v španiji, italiji, a vstriji ali nemčiji. glede tega, kakor tudi glede sekularizacije smo si Slovenija in f rancija kar podobni. o bojim uprizarjanje pa- sijonov zdravi dušo in družbo. mislim, da je to dobra pot. Sprejem in slovo naj bi imeli v festivalni dvorani tamkajšnje osnovne šole, ki pa je, verjeli ali ne, malo pred našim prihodom, tudi pogorela! »Notre maison commune brule et nous regardon ailleurs« (n aša skupna hiša gori, mi pa gledamo proč). S temi besedami je francoski predsednik jacques c hirac že leta 2002 na- govoril udeležence generalne skupščine organizacije združenih narodov (ozn ) v new y orku, kjer sta leto preje zgorela in se zrušila »dvojčka« na manhattanu. z atem je leta 2008 izbruhnila velika ekonomska kriza, papež f rančišek pa v en- cikliki Laudato si leta 2015 poziva vse, posameznike, skupnosti, družine, lokalne skupnosti, države in mednarodno skupnost k ekološkemu spreobrnjenju. istega leta je izbruhnila velika migrantska kriza; tega leta je sprejet pariški sporazum, ki pa kasneje ne upošteva dovolj zahtev o zajezitvi podnebnih sprememb. n a vse te sodobne tegobe opozarja lanska pasijonska igra Je vous donne la Terre, ki so nam jo uprizorili v srednjeveški stolnici Saint-l aurent-des-prés v t ullinsu. t amkajšnja a ssociation d´education populaire, nekakšna »l judska univerza«, že 27 let vsako leto v v elikem tednu uprizarja pasijonsko igro. v njej sta se prepletale kristusov pasijon po j anezovem evangeliju in zgodbe treh pro- tagonistov, ki jih četrti razlaga kot nujno družbene interaktivnosti v polju spreje- mljive ekonomije in nujnega varovanja okolja. l anski tullinski pasijon združuje in asociira sodobna osebna, moralna in družbena vprašanja kot ustrezna razlaga evangelijskih vsebin: u smiljeni Samaritan, srečanje jezusa s slepim bartimajem in s cestninarjem z ahejem v jerihi, vhod v jeruzalem, izgon trgovcev iz templja, 2 n aslov pasijonske igre v francoskem mestu t ullins spomladi 2019. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 224 kruh življenja, zadnja večerja, oljska gora, pred kajfo, p etrova zatajitev, križev pot, spreobrnjenje razbojnika, vstajenje, jezus se prikaže apostolom, neverni t omaž. pri igri sodeluje nekaj imigrantov oziroma njihovih potomcev. jezusa je tako igral simpatičen nègre c hristopher morgan, slepca, judovskega vojaka in solista, sicer lokalni kantavtor l uka d ufour, njegov sinček g aël strežnika, dizma, desnega razbojnika pa Saïdou Soumah. z aključi se pasijon s petrovim songom l uke d ufourja, ki skupnost nagovarja za delitev dobrin vsem. l okalna akcijska skupina Passiflore 3 , ki skrbi za reintegracijo izgubljencev s ceste, prejme ves izkupiček prodaje vstopnic za pasijon. pasiflore letno sprejme sedemdeset pomoči potrebnih oseb in deluje na območju primerljivem s škofjeloškim. a vtor teksta, jean l uc grimaldi konča svoje razmišljanje z besedami: Et voi- la, tot ça c´était il y a deux mille ans. Je me demande bien ce que Jésus nous dirait aujord´hui? (in glej, vse to se je dogajalo pred 2000 leti. Sprašujem se, kaj bi nam jezus povedal danes?) a vtor ponuja za odgovor ogled predstave. moj je, dekalog in ljubezen! Je ŠkoFJeL oŠki paSiJon SpektakeL? v ečina pasijonov, zlasti novejših, nastalih zadnjih sto let, nekaj zadnjih sem sledil po evropi, je podobnih kot je bil v t ullinsu – nagovarjajo sodobnega člo- veka s pozitivno aktualno problematiko. v tem kontekstu bi lahko v prvem hipu svojemu vprašanju odgovoril: »škofjeloški pasijon (v nadaljevanju šp) je spektakel!« taka, malce preohlapna trditev, je nespametna, čeprav se šp žal, po- gosto tako tudi pojmuje. res je namreč, da se je ob njegovi ponovni uprizoritvi na koncu prejšnjega stoletja o tem resno razmišljalo, o čemer smo že obširneje pisali. če hočemo šp izvirno uprizarjati, ga pač moramo uprizarjati z vso bogato baročno inscenacijo in vsebino. t ako nam narekuje spoštovanje tradicije in ne nazadnje tudi zaveza une Scu . pri prvih treh režiserjih šp marjanom k oka- ljem, borutom g artnerjem in milanom g olobom in tudi pri četrtem, ki bo ro- mualdovo Chef d‘oeuvre zopet popeljal po ulicah škofje l oke, ni (bilo) težav, saj so l oško procesijo v elikega tedna poustvarili z vso duhovno, versko in kulturno identiteto. z a bodoče pa imamo tudi njihove varuhe v domačih odlokih, kapuci- nih in v pasijonskemu vetru. v seeno pa velja spomniti na dve nevralgični točki. prva je ta, da je ambicija vsakega režiserja narediti kaj drugače ali kaj več. če je »drugače« dobro premišljeno, kot je na primer jezikovno posodobljeno dramsko besedilo l udvika kaluže v uprizoritvi šp leta 2015, je taka odločitev pravilna. ambicija, da se od ene do druge postavitve šp širi število nastopajočih, 3 z dravilna pasijonka je tudi okrasna rastlina z lepimi cvetovi. ime je dobila po petih pestičih, ki simbolizirajo pet Kristusovih ran. alojzij pavel Florjančič, Tullinske reminiscence 225 pa že vodi v smer spektakla. z druge strani pa bi bilo razmisliti, da se širi sama procesija z nekostumiranimi domačimi udeleženci, otroki, dijaki in odraslimi. pri slednjih pa bi bili zelo primerni občinski svetniki v »loških« baročnih kostu- mih, katere bi lahko tudi sicer uporabljali ob občinskih slovesnostih, (na primer občinske proslave, vsakoletni obisk diplomatskega kora), na protokolarnih obi- skih, srečanjih pobratenih mest, na historialu … druga težava so večletne prekinitve uprizarjanj šp . pravi pasijon je praviloma vsako leto, na veliki petek, saj nosi večno ciklično odrešenjsko sporočilo! pri nas gre to na vsakih šest ali sedem let. t ako je zapisano v občinskem odloku in v listini une Sco . meni se to, kljub imenitnosti, ne zdi prav, pa še na v eliki petek ga nikoli ne uprizorimo. a naj bo, kar je. l ahko pa bi vsako leto samo na v eli- ki petek šli po mestu z bolj preprosto pasijonsko procesijo, seveda brez tribun, premičnih odrov, nosačev, brez konjenice, s kratkimi izbranimi igranimi prizori, morda tudi s cehi in kajpak z glasbeniki. morda je letošnji napovedan križev pot po mestu primeren izziv za razmislek, kako naprej. z a avtentičnost je institualizacija šp nehvaležno breme, tudi neke vrste pasijon. z a konec dodajamo misel p. marjana k okalja dj, prvega režiserja škofjeloškega pasijona v škofji l oki na prehodu stoletja in tisočletja, ki jo je povedal na preda- vanju v Selcih 14. marca 2017 ob 100. letnici smrti sorojaka dr. janeza evangeli- sta kreka. »škofjeloški pasijon je odmev liturgije, ki je resnično dejanje, resnični stik boga in človeka, resnično življenje, ni igra. Je skrivnost, ki se je ne da popolnoma razložiti. Združuje spokornost in dramo. Spokornost pa objema trpljenje v sredi- šču. Bratje kapucini so vedno vabili k duhovni pripravi, da bi bolje posredovali vsebino. Scena je minimalna, prostor pa zajema ves svet – dogaja se lahko kjer koli. Čas je Veliki petek, ki spodbuja razmišljanje. Sicer brez pridržkov združuje različna obdobja – od srednjega veka do baroka ...«. 4 4 andreja r avnikar Megušar, gibanje pasijonski veter, v: pD 14/2019, str. 117