GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO IX
ŠTEVILKA 81
NOVEMBER 1981
'obro poslovanje našega gospodarstva—izstopata IUV in LIKO
j^Podarstvo v občini je v obdobju januar-sep-^r kljub temu, da je poslovalo v močno zaostre-tospodarskih razmerah, doseglo ugodne po-,lle rezultate. Številne spremembe temeljnih pi8ov In pogojev poslovanja so pogojevale izde-' ^blllzacljskih programov in njihovo izpolnjeni* ob naporih vseh ponovno pospešilo gospo-
10 rast. To se kaže predvsem v visokem porastu 'Oljske proizvodnje, ki je ob rasti 5,7 odstotka •n° nad povprečjem SR Slovenije (2,1 odstotka). % so dobri rezultati na področju zunanjetrgc-:ev ■ «t menjave, kar je še posebno pomembno v tre-<t t IWte 28 stab',izac'i° našega gospodarstva kot igpv e' V okviru tega se sicer že kažejo težave v pre-' | 8 surovinami, z opremo, repromaterialom, v šola j ar>ju zalog izdelkov, kar je tudi posledica, da še Ki j'8' spoznali, da je prav izvozna usmeritev zago-errt, "Nemotenega poslovanja v naslednjih obdobjih.
Nh devetih mesecih letošnjega leta je gospodarji   |*ćine ustvarilo 3.953.028 tisoč din celotnega pri-
r^iilokar 'e za 40,6 ods,otKa vec Kot v enakem obdobju porabljena sredstva za 42,1 odstotka, dohodek l'3 odstotka ter čisti dohodek za 35,3 odstotka. Del l2tl dohodka za osebne dohodke pa je porastel za ...."•fetotka ob indeksu zaposlovanja (na podlagi de-sv« ur) 100,4
in ob tem stanje zalog za 49 odstotkov. Povprečna mesečna proizvodnja v septembru pa je porasla—v primerjavi s povprečjem leta 1980—za 5,1 odstotka in zaloge v primerjavi z decembrom 1980 za 28,2 odstotka.
Ob ugodni rasti industrijske proizvodnje pa je zaskrbljujoče močno povečanje zalog gotovih izdelkov, še posebno pri organizacijah združenega dela z manjšo rastjo industrijske proizvodnje. Ob tem se kaže, da je oskrba z osnovnim domačim repromaterialom po poročilu OZD slaba, oskrba z osnovnim uvoženim repromaterialom kritična, oskrba z energijo dobra, naročila za domači in tuji trg so v mejah normale. Zaloge surovin in reprodukcijskega materiala so še posebno nizke v usnjarski in kemični industriji.
Naše gospodarstvo v globalu izpolnjuje zunanjetrgovinsko menjavo (ind. 75,8). Predvsem to velja za dva največja izvoznika v občini, katera sta izvozila 85,9 odstotka vsega izvoza v prvih devetih mesecih, in sicer: IUV — TOZD Usnjarna, ki je izvozila za dobrih 16 milijonov dinarjev in drugi največji izvoznik v občini, LIKO Vrhnika, je izvozil za skoraj 8 milijonov dolarjev.
Obe delovni organizaciji sta ob izrednih dodatnih naporih z uvedbo delovnih sobot, nadur in z boljšo notranjo organizacijo prevzeli še dodatne obveznosti za izvoz in tako prispevali k čim manjšemu zunanjetrgovinskemu primanjkljaju SR Slovenije oziroma s tem'prispevale svoj delež deviz, za najnujnejši uvoz tudi tistih OZD, ki ne pokrivajo z izvozom svojih uvoznih potreb. Ostale OZD, ki tudi izvažajo, pa so daleč pod planskimi predvidevanji, kaj šele, da bi prevzele dodatne obveznosti.
Tako je na primer DONIT-TOZD Fenolit, Borovnica, realiziral le 32,9 odstotka, to je 381 tisoč dolarjev izvoza za letošnje leto ob 818 tisočih dolarjev uvoza., Iskra-TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, je v prvih devetih mesecih realizirala svoj izvoz le 9,4-odstotno. Ugotavljajo, da je bil v začetku leta plan previsoko postavljen. Njihovi izdelki zaradi močne konkurence težko osvajajo tuje tržišče, visoke so cene surovin in transportnih stroškov, kar so glavni vzroki, da ne dosegajo plana.
Kmetijska zadruga je v devetih mesecih izpolnila izvoz le 36-odstotno. Kot vzrok za nedoseganje plana navajajo pereč problem s proizvodnjo mleka.
Izvršni svet je ob obravnavanju devetmesečnega poslovanja tudi ugotavljal, da gospodarstvo občine pri izplačilih sredstev za osebne dohodke ne odstopa od Dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1981. Vse organizacije združenega dela, ki pa od teh usmeritev odstopajo, morajo le-te uskladiti do zaključnega računa za leto 1981.
Vsem delovnim lju in občanom iskreno čestitamo ob dnevu republiki Ob 40-letnici Jugoslovanske ljudske armade pa veljajo čestitke vsem pripadnikom
2 9
Skupščina občine, lenopolitične organizacije, Samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Našega časopisa
r!Hii ^UDo v tem obdobju ni poslovala nobena organiza-
finega dela. etfrlj "s'niska proizvodnja celotne industrije se je v pri-zv0-  'z enakim obdobjem lani povečala za 5,7 odstotka
;?J Sprejemamo naloge 21. seje CK ZKJ
'Na seja občinske konference ZK Vrhnika je bila posvečena pri-ln sprejemu nalog, ki izhajajo iz sklepov 21. seje CK ZKJ.
so na konferenci ugo-,3 da tudi med samimi člani ZK 3«ol'0rn° Drirnemega odnosa ter od-' nCSka ' za uresničevanje gospo-;a n 8 stabilizacije. Vse preveč je vafe?'ni. omahovanja in nedisci-sa> 9 Uresničevanju dogovorjenih
;elj jNtiki gospodarske stabiliza-I mL 10 namreč prvič govora v K ^1 • se'e CK ZKJ'v P^eklosti .gf v*e veliko pozivov k varčevali»' disciplini, 23 realno plani-oL *manjševanje skupne in nfHu \ poraDe, manjšemu investira v     vendar tem opozorilom
Ji: Posvečali dovolj pozornosti. VC>SeclaJ' naloga vseh osnovnih iS >Uni«Ci'ZK — in še Posebej vseh
IfrP v ■ ki deluiei° v vodstvih v rj, delegacijah oziroma občinski •asiisri'1111 in v skupščinah SIS, da da'Nh'0 svo'° aktivnost v sprejem C programov aktivnosti in
. B v. ki bodo zagotovili učinkovi-6snicevanje politike gospo-
rfh, stabilizacije. Tam, kjer pro-' ((t,. imajo, pa jih morajo pre-'a    'n ustrezno dopolniti. Kon-
ilAini? 501710 tUdi °P°zarJali P°-iSKa • na nepravilno ravnanje in Vi^nie od dogovorjene politike. I sk| erenci so komunisti sprejeli i„ SP, da se še posebej zadolži ob"Ste v izvršnem svetu in SIS, " j. sodelovanju komunistov v n^S zagotovijo, da bo v naj-^.casu izdelana ocena stanja k '"možnosti gospodarstva in dejavnosti v sedanjih in gospodarske
gospodarskega razvoja in najpomembnejša predpostavka.
Komunisti so se dogovorili, da je treba v vseh sredinah poostriti odnos do dela in izvajati strogo varčevanje pri denarju, surovinah, energiji in re-promaterialu. Komunisti morajo biti s svojim obnašanjem za vzor. Obe-
nem pa je treba kritične ugotovitve in ocene o nezadostnem in neustreznem delovanju komunistov v posameznih okoljih temeljito obravnavati v vseh prizadetih osnovnih organizacijah in sprejeti ustrezne sklepe in ukrepe za povečano aktivnost posameznih članov, osnovnih organizacij in ZK v občini.
CVETKA GLUMAC
Triindvajseti november Je bil za 24 mladih, ki so bili sprejeti v Zvezo komunistov slovesen dan. V Cankarjevi knjižnici so jim pripravili kulturni program, Jim pripeli rdeče nageljne, predsednica vrhniških komunistov Marija Iskrenovič pa jim je izročila članske izkaznice.
O pomenu, delu in liku komunista Jim je spregovoril sekretar komiteja Jože Perpar ter jim Iskreno čestital. Vseh štirindvajset novih članov Zveze komunistov je prejelo tudi knjigo O liku komunista.
RESOLUCIJA OBČINSKE EKONOMSKE POLITIKE V PRIHODNJEM LETU
Dohodek bo odvisen od izvoza
■hT!. razmerah
"jih jfccije.
os?SeDe' naise pri tem oceni
j' srednjeročnih planskih pri-3. ter plane za leto 1982, l*ajoč pri tem, da je izvoz dol-* strateška usmeritev našega
Resnost gospodarskega položaja je narekovala, da so letos precej prej pripravljene resolucije ekonomske politike v prihodnjem letu. Položaj gospodarstva postaja trd oreh. Strll ga bomo le, če bomo delavci v sleherni delovni organizaciji vztrajno in dosledno izpolnjevali delovne naloge in se tudi kot porabniki obnašali veliko varčneje. Tega smo se najbrž končno že zavedli vsi. Toda ne bo odveč, če pogledamo, kaj nam obeta občinska družbenoekonomska politika v prihodnjem letu, ki Jo je po pripravi delovnega osnutka na izvršnem svetu že obravnaval odbor za stabilizacijo in je dopolnjena z mnenji predstavnikov organizacij združenega dela na posvetu, ki ga Je organiziral, občinski komite ZKS ter pretresel na seji sveta za družbenoekonomske odnose pri OK SZOL, kjer so sodelovali tudi predstavniki republiških organov.
i^tonri, k! so letos dopolnili 18 let, so sredi novembra L lirike pripele rdeče nageljne.
"jiL? Sredo fantje na nabor — letos jih je šlo 141 — se pač ^T^obi, da imajo »pušeljc«. Prejšnja leta so prihajali tudi
L *rašenimi vozovi. Letos tega ni bilo. u'(fL? občinski konferenci ZSMS in na oddelku za ljudsko Cambo Pa s0 se zavzeli, da prihodnji nabor organizirajo da se bodo ohranjali stari običaji.
jpr'a *e povedati, da je naborna komisija v pretežni meri željam fantov, v kakšnem rodu vojske bi radi t "*Ui vojni rok.
•  ■ -    ■....... -
Katere so torej bistvene značilnosti, smo vprašali predsednika izvršnega sveta Franca Krašovca.
»Naša resolucija predvideva 2-odstotno realno rast dohodka, katerega naj bi v občini dosegli z 0,6-od-stotno rastjo zaposlovanja, kar pomeni, da bi rast dohodka morali doseči predvsem z porastom produktivnosti. Tako rast dohodka kot tudi rast zaposlovanja je nad predvidevanji republiške resolucije, vendar ocenjujemo, da je to možno. Doseganje dohodka pa je odvisno predvsem od realizacije izvoznih usmeritev in od selektivne politike cen. Glede na število šolajoče se mladine bi morali doseči rast zaposlovanja vsaj za 1,3 odstotka, vendar gre tu za močna neskladja in bo število brezposelnih zelo odvisno od možnosti zaposlitve izven občine, kar je sicer v neskladju z našo opredelitvijo, da se naj delež delavcev, ki se vozijo v Ljubljano ali v ostale občine, zmanjšuje. Pri tem moram poudariti, da res ne sme iti za lirealno povečanje zaposlenih v OZD, temveč mora biti dohodek tisti,ki bo odločal zaposlovanje, pa tudi če presežemo stopnjo 0,6 %, da dosežemo povečanje dohodka. Osnovni cilj: povečanje izvoza je postavljen na 6-odstotno realno rast. Pri tem pa ugotavljamo, a ga ne bo moč doseči z enako realno rastjo uvoza. Vendar glede na letošnje rezultate, ugotavljamo, daje žaloženost s surovinami iz uvoza že kritična, da ne govorimo o nujnosti modernizacije v izvozno usmerjenih proizvodnjah zaradi sledenja produktivnosti konkurence na zunanjem trgu.
Vsa področja porabe so že natanko opredeljena v republiški resoluciji, kar pomeni, da je pred nami težko delo usklajevanja predvsem na področju skupne porabe. To usklajevanje naj bi bilo končano do petega decembra, da bi v OZD pravočasno imeli tudi stopnje, po katerih se bodo sredstva združevala. Zaradi omejitev se bojim, ali bomo to pravočasno izvedli. Vendar naše osnovno vodilo je, da stopnje ne smejo biti večje, kot so bile letos in kaj lahko se nam zgodi, da bomo zopet objavili začasne stopnje in jih kasneje popravljali lahko samo po posameznih dejavnostih«
Kako pa bo z delitvijo sredstev za osebne dohodke?
»Na področju delitve sredstev za osebne dohodke se bomo pri pripravi dogovora zavzemali za večje možnosti pri izvoznikih. Drugače pa že lahko ocenimo, da bo 10-od-stotno zaostajanje osebnih dohodkov za dohodkom ob uveljavitvi novih stopenj amortizacije težko izpeljati in bo realen padec življenjskega standarda najbrž večji, kot ga predvideva resolucija.« ■
Se je že prižgala »rdeča luč« tudi za investicijske naložbe?
»Na področju investicij v gospodarstvu smo v osnutek resolucije vnesli vse investicije, ki so jih predlagale OZD, vendar pri tem opozarjamo, da morajo vsi nosilci planiranja preverjati usklajenost nameravanih investicij s kriteriji za investicijo še ta
mesec, da bo predlog resolucije realnejši, saj v letu 1982 ne moremo pričakovati večjih kreditnih sredstev za investicije na področju tako gospodarstva kot negospodarstva.«
Ustrezno spoznanju, da je izvoz edina pot za nadaljnji razvoj gospodarstva, daje izjemno velik poudarek izvozu tudi osnuek občinske resolucije.
»Planske obveznosti pri izvozu sedaj dosegajo, celo krepko presegajo, v Industriji usnja in Liku. Sprejeli so tudi dodatne obveznosti v izvozu, kijih vestno izpolnjujejo. Neizpolnjevanje izvoza v Fenolitu, v Kmetijski zadrugi in v Iskri tovarni antenskih naprav pa kažejo ne neresen odnos do planiranja. Vsi se morajo zavedati, da bo zdajšnjo raven proizovdnje mogoče zagotoviti le, če bodo tudi izvažali.«
Vse najboljše za rojstni dan — republika!
So rojstni dnevi, s katerimi smo iz leta v leto močnejši, mlajši.
So rojstni dnevi, v katerih je milijone drugih rojstnih dni in milijone dobrih želja. In 29. november je tak dan!
November je v naši najnovejši zgodovini imel vedno zelo pomembno mesto. 1941. leta je v enem samem dnevu izginil bataljon na Kadinjači, ko jo branil prvo partizansko republiko; 1942. leta ustanovitev AVNOJA v Bihaću; 1943. leta so na zasedanju v Jajcu postavljeni temelji naše nove države; 1945: »Smrt monarhije — živela republikah
Malo časa je preteklo od tedaj. Malo za življenje in zgodovino enega naroda.
Kaj se je dogajalo v teh ose-mintridesetih letih? Koliko dela, odrekanja in doseganja ciljev? Največji cilj pa je bil življenje, v katerem bo človek živel svobodno in ustvarjalno, vreden samega sebe.
Malo časa je pravzaprav minilo od tega rojstva, pa že razmišljamo o viziji nove prihodnosti.
Pred samo petintridesetimi leti pa smo se otepali s težavami — mlada država je morala graditi vse znova — od strehe nad glavo do odnosov med ljudmi. Toda že tedaj smo imeli vizijo tega, kar je danes, kakor imamo danes vizijo tega, kar bo jutri...
Nič, kar živi, ne sme biti za nas tako lepo in dobro, da ne bi moglo biti še večje in pomembnejše in vedno se mora biti pripravljeno umakniti napredku in še večji svobodi!
Sedanji boj, ki ga bijemo v stabilizacijskih prizadevanjih, je zato še kako pomemben. Ekonomska osamosvojitev je tista naloga, ki se je sedaj še kako zavedamo. Pred nami so naloge, ki smo si jih sami naložili in jih moramo enotno in združeno reševati. Poznamo položaj našega gospodarstva, ki zahteva do-kajšnjo mero samoodpovedova-nja. Se bolj se bomo morali potruditi in poiskati vse notranje rezerve za doseganje boljših rezultatov, od katerih pravzaprav vsi živimo. Ta boj tudi sedaj terja našo enotnost, tako enotnost, kot je bila na samem začetku ob rojstvu republike. Sedaj je naše orožje delo, dobro delo. Z njim gradimo naš jutri.
B. B.
Industrija usnja, ki upravlja športno rekreacijsko središče Stane Dobo-vičnik-Krt na Ulovki, je že zgradila temelje za novo brunarico. Za letošnjo zimo sicer še ne bo končana, vendar bodo uredili začasne prostore, kjer se bodo smučarji lahko okrepčali. Za ljubitelje smučanja pa je razveseljiva vest, da že imajo nov teptalni stroj, ki zagotavlja, da bo smučišče še bolj urejeno, kot zadnja leta. Povsem obnovljene so tudi vlečnice. Obeta se nam torej dobra smuka.
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL DRENOV GRIČ — LESNO BRDO
Za občinski praznik na Drenov grič
Na eni od sej krajevne konference socialistične zveze na Drenovem griču so dali pobudo, da oni organizirajo in izvedejo proslavo ob prihodnjem občinskem prazniku. Odločili so se tudi zato, ker želijo v sami krajevni skupnosti pospešiti izvajanje dogovorjenega programa nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti, ki so si ga zastavili v srednjeročnem načrtu in v programu drugega samoprispevka, ki so ga uspešno izglasovali na referendumu junija letos. Z množično aktivnostjo krajanov bodo do prihodnjega maja poskušali dokončati asfaltiranje ceste skozi Lesno brdo, uredili športno igrišče, obnovili osrednji spomenik in odkrili spominsko ploščo Kuclerjevim na Lesnem brdu.
V LIKU USPEŠNI PRI IZPOLNJEVANJU DODATNIH IZVOZNIH _OBVEZNOSTI_
S kakovostjo na tuji trg
Prizadevanja delavcev v Liku niso zaman. Kljub temu, da se otepajo s težavami z repromateria-lom, pa bodo, vsaj tako naglašajo, do konca leta izpolnili dodatno izvozno obveznost. Tako bo njihov izvozni načrt, ki so ga zapisali s številko 9,2 milijona dolarjev presežen za 1,5 milijona dolarjev. Zato bo presežen tudi plan proizvodnje za okrog 2 odstotka.
Obveznost, ki so jo sprejeli po dogovoru z republiško skupnostjo za ekonomske odnose s tujino, je res velika, vendarpoudajajo, dajo bodo izpolnili. »Uvedli smo nekatere ukrepe, s katerimi bomo skušali dodatno obvezo izpolniti in res čim več izvoziti.'V tozdu Tovarna stolov, ki je največji izvoznik, delamo vse sobote. Ravno tako delajo ob sobotah tudi delavci v drugih tozdih, ne ravno vsi delavci, temveč tisti, katerih delo je tesno povezano s proizvodnjo v stolarni. Med ukrepi, ki smo jih sprejeli, oziroma jih izvajamo, je tudi nadurno delo, predvsem nadurno delo režijskih delavcev. Po dosedanjih podatkih že lahko rečemo, da ta ukrep uspešno izvajamo, saj je v primerjavi s preteklim letom nadur precej manj,« poudarja vodja Lika Friderik Kovač.
Na tujih tržiščih je konkurenca vedno močnejša. To dobro vedo, zato se še posebej trudijo, da kupcem dostavljajo robo točno in se seveda držijo kakovosti, po kateri so v tujini že dolgo znani. To je tisto, s čimer lahko konkurirajo na ameriškem tržišču proizvajalcem kolonialnega pohištva iz Poljske, Tajvana ali Romunije. Sicer pa so že morali pri dodatni seriji deset tisoč stolov za ameriški trg znižati običajno ceno.
Nekoliko zaskrbljeno pa zro na oskrbo z lesom — bojijo se, da bo tako kot lansko zimo primanjkovalo predvsem bukovega lesa. Zaloge na žagah imajo za nekaj mesecev, če bo pa izredno huda zima, se
utegne lanska kriza ponoviti. Vendar upajo, da jih bodo gozdarji le oskrbeli še pred snegom s hlodovino.
Težave z oskrbo z lesom pa nastajajo, ker ga nekateri (še vedno) nepredelanega prodajajo na tuje, sicer konvertibilno tržišče, naglašajo v Liku. Tako so ga morali lani v kriznem obodbju uvoziti iz Italije.
Uvažajo le najnujnejše in tako bodo delali tudi v bodoče. Predvsem lake in lepila uvažajo, ker jih na domačem trgu ne dobe, če pa že jih, marsikdaj kvaliteta naročnikom ni všeč. »Če hočemo izvažati na zahteven tuji trg, moramo upoštevati njihove želje. Seveda pa iščemo možnosti zamenjave posameznih uvoženih materialov z materiali domače proizvodnje,« ugotavlja Friderik Kovač.
Dobro delo se odraža tudi v dohodku. Računajo, da bo celotni prihodek delovne organizacije ob koncu leta približno 1,5 milijarde dinarjev. Če pogledamo še nekaj zanimivih številk iz letošnjega tričetrtletnega poslovanja, izstopa izkoriščanje delovnega časa, saj je v primerjavi z istim obdobjem lani za več kot 2 odstotka boljše. Odstotek izostankov z dela pa je padel kar za polovico. Fluktuacija je manjša za slabih 32 odstotkov. Povprečni mesečni osebni dohodki pa so se letos v tričetrt leta glede na isto obdobje lani povečali za 24,7 odstotka (z 8.276 din na 10.322 din).
Še eno zanimivost velja omeniti. Iz Lika je prišla pobuda za organiziranje delavnice, kjer bi delali lažji invalidi, ki sicer ne zmorejo hitrega in napornega tenpa v zahtevni proizvodnji. V tej delavnici ne bi delali samo delavci, ki so poklicno vezani na les, temveč tudi delavci drugih poklicev. Delali bi pač nekaj iz surovin, ki jih imamo na Vrhniki. Lesa gre še precej za drva; lahko bi iz odpadkov izdelovali tudi igrače, menijo v Liku. Občinska raziskovalna skupnost je to pobudo sprejela in že razmišljajo o primernem programu.
OB OTVORITVI OBRATA PAP NA VRHNIKI — VEČ KOT TISOČ OBČANf _SI JE OGLEDALO PREUREJENO TOVARNO_
Že stoje na trdnih nogah
Minilo je leto od Iniciative in referenduma za priključitev TOZD Ročna konfekcija DO SAVA k DO PAP Ljubljana, TOZD Elektronika. Prvo poglavje je bilo uspešno prebrođeno, vendar se je takoj pristopilo tudi k analizi obstoječega stanja, ker je bila dosedanja dejavnost s področja gumarske industrije, sedanja in naslednja proizvodnja pa je predvsem izdelava in sestava kovinskih In plastičnih elementov. Sama stavba in prostori so bili v zelo slabem stanju, zato je bil narejen investicijski projekt in projekt prekvalifikacije delavcev za novo proizvodnjo. Investicijski projekt je predvideval preureditev prostorov, zlasti Instalacij, električnega in vodovodnega omrežja in prezračevalnih naprav nadalje obnove podov, oplesk sten in zamenjav* oken na celotni zgradbi ter nabavo nekaterih strojev in opremo za proizvodnjo.
Za celotno preureditev je bilo planiranih skoraj ena stara milijarda dinarjev. Investitorji pa so bili DO SAVA, DO PAP in občina Vrhnika.
Celotna izdelava je stekla v januarju. Nf.jprej smo zečpli prekvali-tikcijo delavcev in potem v februarju z gradbenimi deli. Tako, da se je to delo, predvsem gradbeno, zavleklo do novembra meseca. Prekvalifika-
Odpirartje prenovljenega obrata skromnimi denarnimi sredstvi ustvaril dobre delovne pogoje.
cija delavcev pa ni povzročila težav, tako da smo pričeli z redno proizvodnjo v mesecu marcu.
To so bili težji trenutki za vse delavce, ki so prehajali v novo obliko proizvodnje, vendar njihova volja je bila neizmerna tako, da smo v mesecih aprilu in maju dosegali že lepe rezultate dela in tudi kvaliteta se je približala nivoju izdelka. In ob polletju smo že beležili finančne rezultate našega dela blizu 2 starih milijard dinarjev, ob 9-mesečnem pa že skoro 4 stare milijarde dinarjev.
Ob celotnih preureditvah pa tudi
pomeni novo delovno zma^ob in prostovoljnim delom vt
zgradb po gradbenih delih. i*« Ocenjujemo, da so pri temlijci sodelovali vsi delavci obrata in<J>>» opravili skupno preko 1000 deW stj ur. , si i
Ko smo se odločili, kako naj fj ve< stavimo obrat, smo se delavci dj Wc vorili, da v ta namen pripravimo^ lai ten obrat tako, da bo dostopni ogled, da v njem predstavimo t Wa naše napore tovarištva in sUl""! delo, obenem pa predstavimo!** naše delo v prostem času v ra^ j^i ročnih del naših tovarišic, ki ^ *f>\ odzvale temu in prispevale naj« F
November mesec boja
proti alkoholizmu
November je mesec boja proti alkoholizmu. Prav je, da v tem mesecu pregledamo dosedanje delo, popravimo vse zamujeno In se dogovorimo za bodoče delo. V tem času se je sestal Koordinacijski odbor pri SZDL, za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v občini Vrhnika. V decembru pa se bo predvidoma razpravljalo o problematiki alkoholizma in narkomanije tudi v Predsedstvu RK SZDL Slovenije.
Želimo, da bi spoznanje o škodljivosti alkoholizma, o nujnosti preprečevanja in zdravljenja alkoholizma, predvsem pa seveda konkretno, družbeno delo, prodrlo v osnovne celice našega življenja, oziroma do vsakega občana. Skrb za preprečevanje alkoholizma ne more sloneti samo na Koordinacijskih odborih, samo na profesionalnih službah, ampak mora postati najširše ljudsko gibanje. Le tako bomo uspešnejši v preprečevanju tega družbenega zla. Res je, na nekaterih področjih smo že doslej precej naredili, toda istočasno ugotavljamo, da je problem alkoholizma vse večji.
Pri preprečevanju alkoholizma pa bi morali sodelovati vsi občani in pri tem zavzeti tudi nekatera stališča. Pri alkoholizmu je pomembno, da ločimo pitje in zlorabo alkohola ter odvistnost od alkohola. Pitje in zloraba alkohola je večje kot pa odvisnost.
škoda, ki nastaja zaradi alkoholizma, se izkaže v manjši delovni storilnosti; 10% izostankov z dela je zaradi alkohola; 20 % delavcev v industriji ima neposredne ali posredne težave pri delu zaradi alkoholizma. Dva meseca na leto alkoholik izostane z dela zaradi posledic alkoholizma in 10 let manj dela zaradi invalidnosti; 1,3 nesreč pri delu s smrtnim izidom ali hujšo telesno poškodbo pripisujemo alkoholizmu in nazadnje: najbolj tragične žrtve alkoholizma so otroci staršev alkoholikov. Takih družin je v SRS okrog 10.000. Otrici imajo bistveno slabše učne uspehe in vzgojne težave. Vzgojnoizobraževalne organizacije seznanijo učence s problematiko alkoholizma, so pa nemočne pri odpravljanju vzrokov. Alkoholizem se skriva za mnogimi drugimi obolenji. Mreža dispanzerjev in ambulant za zdravljenje alkoholikov je slabo razvita. Število prekrškov in kaznivih dejanj pod vplivom alkohola se iz leta v leto povečuje za več kot 10%, pri nezgodah je alkohol na prvem mestu.
Alkoholizem je socialna bolezen, ki prizadene obolelega, saj postane le-ta od alkohola zasvojen, prav tako prizadene tudi družbo. Alkoholik si sam ne more pomagati, pri njem se razvije proces bioloških psiholoških in socialnih komplikacij, ki zasvojencu skrajšujejo življenje in pušča posledice tudi na svojcih.
Milena Škulj
OB RAZSTAVI IZDELKOV OBRTNEGA ZDRUŽENJA
Iskanje vezi z združenim delom
Naši obrtniki, ki so povezani v Obrtnem združenju (255 obrtnikov in 204 zaposleni pri njih), so se namenili, da svoje izdelke predstavijo v prazničnih dneh na razstavi v domu krajevne skupnosti Vrhnika. To je bil tudi povod, da smo prisluhnili njihovemu predsedniku Andreju Ocepku, ki Je dejal, da želijo, tako prikazati obrtno dejavnost v naši občini oziroma občanom in predvsem združenem delu predstaviti Iz-
okrog 28 odstotkov. Šušmarstvo gre mimo tega »mošnjička« in marsikak-šen dinar več bi lahko podel vanj, če se bomo odločili za pametno politiko razvoja uslužnostne dejavnosti.
Teden obrti 81
Predstavitev dejavnosti vrhniške obrti bo od 26. novembra do 2. decembra v domu Krajevne skupnosti Vrhnika vsak dan od 10. do 18. ure.
delke drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju.
»Ta razstava pa naj bi pomenila tudi prve korake v iskanju vezi med drobnimi obrtniki in našimi organizacijami združenega dela. Ne smemo prezreti, da so možnosti kooperacij-ske povezave med obrtniki in združenim delom še vedno velike, še posebno v sedanjem gospodarskem trenutku, ko ni več mogoče uvoziti česarkoli. Marsikateri izdelek lahko naredijo obrtniki, ki ga sicer naše delovne organizacije uvažajo. Veljalo pa bi tremeljito pogledati tudi možnosti, da bi se ravno preko kooperantskih odnosov tudi obrtniki vključili posredno v izvoz.«
Liko že tesno sodeluje z nekaterimi obrtniki, tudi Avtomontažin tozd Kovinarska je že dala »delati« nekatere manjše artikle obrtnikom na osnovi jasnih kooperantskih odnosov. Tudi v ostalih tovarnah bi si lahko pomagali z obrtniki, saj je naša dejavnost dokaj razvejana, meni Andrej Ocepek.
Predvsem v kovinsko-predelo-valni in v mizarski dejavnosti so še velike možnosti, vsaj tako ocenjujejo obrtniki.
»S samo razstavo pa hočemo vzbuditi tudi interes med šolsko mladino za proizvodne poklice. Kljub usmerjenemu izobraževanju se mladi še ne odločajo v taki meri za proizvodne poklice, kot jih naša družba potrebuje. Pa še možnosti naj vidijo, kaj jim lahko zagotavlja obrt, saj so ravno v drobnem gospodarstvu in storitveni dejavnosti še precejšnje možnosti pri zapolnjevanju vrzeli v zaposlovanju,« poudarja Andrej Ocepek.
Delovanje združenja počasi dobiva veljavo. Tudi sami obrtniki so se začeli zavedati pomena in nalog združenja. S kakšnimi problemi pa se otepajo, o čem večkrat govore?
»Pogrešamo neko bolje založeno trgovino s tehničnim blagom — ne samo obrtniki tudi v tovarnah je to večkrat slišati, ko kupujemo material v Ljubljani, tam ostane tudi prometni davek. Tega denarja pa ni tako malo in bi ga pretežni del lahko ostalo v občini. Tudi »šušmarstvo« je trn v peti, ki se ga kar ne da izpuliti. Kako ga zatreti? Z ustvarjanjem čim boljših pogojev za odpiranje delavnic za uslužnostno obrt. Sedaj z davkom od obrti priteče v občinski proračun
nih. Moramo jih zainteresirati za delo • v sindikatu, saj so pred narni nove kolektivne pogodbe, ki urejajo odnose med delavci in obrtniki. Med delavci pa še ni čutiti posebnega odziva, čeprav bi si lahko marsikaj uredili z nekoliko dobre volje — pd letnega oddiha do dopolnilnega izobraževanja. Na medobčinskem skladu za dopolnilno izobraževanje pri Obrtnem združenju je okrog 40 starih milionov dinarjev. Sedaj gre ta denar za drage izlete, za karte za razne prireditve itd. Pri obrtnikih pa je zaposlenih okrog 30 odstotkov delavcev, ki nimajo osnovnošolske izobrazbe. Sami in tudi obrtniki se moramo zavzeti in jih zainteresirati, da bodo šli v šolo,« meni predsednik združenja vrhniških obrtnikov.
Na novo preurejena proizvodna hala — v njej so delavci že* četku dosegali norme, sedaj pa jih tudi že krepko prekoračil" ^ Zavidljiva je tudi kvaliteta.
delavci obrata niso stali ob strani, tako da so s prostovoljnim delom prispevali in zmanjšali stroške investicij — predvsem pri izkopu in pri polaganju energetskega kabla za elektriko, pri izkopu in vgraditvi cisterne za olje za centralno ogrevanje, pri ureditvi zelenic, dvorišča in pri čiščenju
'S
tov
dela svojega ustvarjanja. i^n Vsem, ki so nam kakorkoli r#p gali z nasveti, finančnimi sre¥Po< predvsem pa delavkam in deia^.,eč izredna zahvala za njihovo <#j|ani željo, da še naprej ustvarjaj i krepimo naše socialistične odi* %
Andrej Ocepek — predsednik Obrtnega združenja
Moram pa reči, da se je v zadnjem času izvršni svet dokaj temeljito in resno lotil vprašanja nadaljnjega razvoja deficitarnih obrti. Tako se odpirajo možnosti odpiranja lokalov v centru mesta — predvsem od Man-tove do Mlečne. V javni razpravi so tudi variantno obdelane obrtne cone v urbanističnem načrtu. Za Borovnico je najzanimivejša lokacija pri Obrtniku, na Vrhniki pa pod Hrušev-co. Tu bo možen razvoj vseh dejavnosti.«
še pred eno pomembno nalogo so. To je poživitev dela osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev, zaposlenih pri obrtnikih.
»Izredno malo delavcev je aktiv-
KZ Vrhnika širi svojo prodajno mrežo
Po zaprtju vrhniške klavnice so se na nivoju ljubljanske regije dogovorili o delitvi dela v klavniškl industriji. V KZ Vrhnika so sklenili razširiti oskrbo trga s svežim mesom in z mesnimi izdelki. V želji za čim krajšo verigo med proizvajalci in potrošniki odpirajo nova prodajna mesta. Trem prodajalnam na Vrhniki, v Verdu in Podlipi in pred kratkim v Dragomeru, ki je za krajane več kot 1500 »glave« krajevne skupnosti velika pridobitev (in hkrati obveza izprejšnjega srednjeročnega obdobja), se je
Vrsta pred prodajalno Delikatesa vrhniške kmetijske zadri Plavi laguni za Bežigradom se nikoli ne prekine—kljub hif' «orj, pridnim prodajalcem.
Odslej Dragomerčanom ni treba več za vsak večji nakup v Ljubljano ali na Vrhniko. Sredi novembra je namreč najstarejši delavec Kmetijske zadruge Vrhnika slovesno pre-rezal trak sodobne samopostrežne trgovine. Trgovina, ki so jo začeli graditi lani avgusta, je stala nekaj manj kot dva milijona dinarjev, skupaj z vsem blagom in opremo pa je »vredna« 23 milijonov dinarjev. Več kot polovico denarja je zbrala Kmetijska zadruga Vrhnika s soudeležbo Emone, ostale stroške pa so pokrili z bančnimi posojili. »V trgovini bo vse, kar krajani vsak dan potrebujejo«, zatrjuje direktor Kmetijske zadruge Andrej Štular. Založenost je res raznovrstna. Dragomerčani so zadovoljni, saj so doslej imeli le majhno utesnjeno staro prodajalno, ki je bila tudi kot Kmetijske zadruge. (Na fotografiji: Z otvoritve nove trgovine)
Foto: M. B
pridružila tudi sedma prodajalna v Ljubljani.
Prodajalno na bežigrajski tržnici, last TOZD živilski trgi so prevzeli od Bilogore, ki so nameravali tam prodajati piščance in nekatere druge svoje izdelke. Od njih je zadruga tudi odkupila opremo in na zahtevo inšpekcijskih služb poskrbela za različne dopolnitve. Že dober mesec teče prodaja kot po maslu.
Vseh devet delavcev Mesnine ima polne roke dela. V preurejenih prostorih nekdanje klavnice so se specializirali na nekaj izdelkov: izdelujejo pečenice, krvavice, vrhniške klobase in druge suhomesnate proizvode. Vse te izdelke, ki so Vrhniča-nom že dobro poznani, sedaj pridno kupujejo tudi Ljubljančani. Delikatesa v Plavi laguni ponuja tudi znameniti ementalec, nekatera visoko-kakovostna vina, izdelke mrzle kuhinje, hkrati pa sprejemajo tudi naročila za izdelavo narezkov. Poslovodjo Franca Premerla, ki mu pridno pomagata dve vrhniški prodajalki, Ljubljančani dobro poznajo, saj je vrsto let vodil takrat najbolje založeno ljubljansko delikateso »Pri Khamu« na Trgu osvoboditve.
Dobra prodaja, »v prvem rn^k je še enkrat večja, kot smo p^) vali in še narašča,« pravi diretfj Vrhnika inž. Andrej Štular, nar^, da se zadruga še močneje f na ljubljanskem tržišču. Zato decembra na osrednji tržnic1 še eno prodajalno z enako tt" za Bežigradom.
Za povečano prodajno mr*^ bo potrebno tudi več izdelko^J se v Kmetijski zadrugi dobroj dajo in skrbe za svoje »mesfy ledje. Poleg povečane črede v j živine načrtujejo tudi lastno *j| sko«. Za zdaj na Vrhniki vsi n končajo v zasebni predela*! druga pa hodi ponje v bosans*J dričo. Že čez dobri dve leti vajo klati domače, do kon<^ srednjeročnega obdobja pa nfy na vrhniškem imeli vsaj 2000 y& s katerimi bi pokrili polovico * potreb. Redili jih bodo trije 6JJ druge, ki jim banka že za?\J kredite. Hkrati bodo koristno Pjjl sirotko iz Mlekarne, polja ok° i nike pa bodo v večjih površie'-sejali s koruzo.
LJUBA
BABIČ-^
.1
INŽENIR ZVONE MENCEJ
O SANACIJI VODOOSKRBE V OBČINI
upščinski zbori so na svojih sejah v oktobru mesecu sprejeli »Za-Jjjpve investicijskega programa za izgradnjo vodovoda »Borovniški Sjjji« — I etapo sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika.« Tedaj je Zvone 2*ncej inženir geologije, predstavnikom posameznih zborov natanč-pojasnil nekatera vprašanja, ki izvirajo iz sanacijskega programa ~*foma v zvezi z vodo Borovniškega vršaja. Prosili smo ga, da nam od-"°vori predvsem na vprašanja, ki se največkrat pojavljajo med tistimi, ki ftaultati raziskav niso dovolj seznanjeni.
IjjNa nekatera vprašanja je že odgovoril v »Našem časopisu« februarja 0*>- Kasneje so se pojavila še nova vprašanja, predvsem okoli kvalite-*' količine in obnavljanja podtalne vode v vršaju. Pojavljala pa so se tudi fjfcna druga vprašanja, na katere je prav tako poizkušal odgovoriti. Za °?'iše razumevanje se je posluževal povezav čez vršaj Borovniščice in ba Profila zaradi boljšega razumevanja precej poenostavil.
I ca     Borovniščica in Želimeljšči-vse tri v južnem zaledju Ljubljan-j J^ga barja se na prehodu na Barje
nVba^no razšir'i° in na,° Poidejo v n f ..lansko ravnico. Že po oblikovno-si P^ršja je mogoče sklepati, da so j i/Ji6*'06 na Pohodu na Barje pred ti Dr   0t 1000 le,i' nanosile velike ' i daTne vrša)e' ki segajo proti severu 10'j J*!9^ pod jezerske naplavine. Vodo-Pe\ '°'rno zaledje vseh treh rečic se-1 kil TttK-'a'° v glavnem karbonatne ka-sK7 "n'"e, zato je bilo pričakovati, da Ji De VN° vršaje v glavnem prod, J ko kin me'i' kjer je mogoče priča-1 d P*  večje količine podtalne vode. i?! en°-.Prodne P,asti Padejo že JJ8" Barja na površino, s tem pa je /počeno pretakanje površinske 2* v notranjost. To se najbolj lahko j*" na vršaju Iške, kjer Iška ponikne ohiv P°n°vno pojavi na površini v J?Jki takoimenovanih »oken« na JjjfPbJu Barij. Količina vode v Iškem Jsaju je tako razmeroma natančno ločena, saj vsa voda Iške ponikne Jfodna tla, to pa so tudi minimalne °>cine vode v vršaju. v^ekoliko drugačna je situacija na l^jih Borovniščice in Želimeljščice. J^dolžnega profila je razvidno, da ^Prične Barje okoli 100m severno JS^ostu čez Borovniščico na proti ^rovnica-Breg. Od tu dalje se bari/Ni h   Prakticn° neprepustne pla-e J toi 6Delii° v smeri proti sredini barja ČW v*°rna proti Ljubljanici. "Debelina ^neprepustnih barskih sedimen-'J (glina, melj, pesek) doseže na J-l^očju vršaja tudi čez 25 m. Po do-!M *nanih Podatkih je dolžina vršaja !Tvw Bariem) okoli 4,5km, širina pa
h3 lan-1 km- *Na levem bre9u Liub" J CICe ie vrtina, vrtana za hitro cesto, afj h Prevrtala tanjšo plast vršaja) in fpfC?lina v P^rečju okoli 25 m. {u|bl°9lji del stare struge Borovniš-Vnn 'e na območju, kjer so izdelani
de|n'aki VB_1 ■VB"3 in VB"4-Na tem Jjie kameninska podlaga v globini
kra     do 60 m' p°dlago tvorita za-
^ na zahodu. To sta kamenini, kjer ^Pretakajo večje količine podze-
(Pat Vode v izvire na roDU BarJa -vJ- ' izviri pri Goričici itd.). Omeniti IrJ? še ,0. da je praktično na celot-lOod 0Dravnavnem področju do 3 m IgiJ^Površino šota z vložki meljne
[»p«6 v letu 1977 sta Dila po naročilu |ihuHolita<< izdelana vodnjaka VD-1 Ljy-2. Vodnjak VD-1 je približno v iVrj.j Baria med Bregom in Dolom, in ^a v D''zin' Fenolita na desnem '9U Borovniščice. Takrat je bilo Ivm °vljeno, da iz vodnjakov priteka Iv^.Pod pritiskom, in sicer iz obeh Ifln n'akov skupaj pri srednjem vo-«Tai*J okoli 201/sek. ^ziskave, izvedene v letih 1978 5koi ' ki s,a 'ih finar,cirala Razi-rwalna skupnost Slovenije in Ob-»cJS18 vodna skupnost Ljubljani-l%'°*a, so dale osnovne podatke tfl' Vi*,? tavanje izkoriščanja podtalne
1 apanenec na vzhodu in dolo-
ve
v vršaju Borovniščice. (Za razi-
skave od leta 1978 do 1980 je bilo porabljenih 4,201,121 din, za raziskave, kijih je financiral Fenolit, pa je bilo porabljenih 1,111.679,30 din).
V letih 1978 do 1980 sta bila poleg raziskovalnih vrtin izdelana še 2 vodnjaka, in sicer VB-3 in VB-4.
Da bi ugotovili količino vode, ki jo lahko črpamo iz posameznih vodnjakov, in približno ocenili, kolikšne količine vode je mogoče črpati stalno iz vršaja, so bili opravljeni črpalni poskusi.
Pred poiskusi je bila večkrat izmerjena količina vode, ki sama priteka na površino v vodnjakih, vrtini in izviru Enžutovo retje. Ugotovljeno je bilo, da priteka na površino okoli 301/sek. podtalne vode (ob suši okoli 261/sek.).
Črpalni poskusi so pokazali, da je mogoče iž vodnjaka VD-1 črpati 551/sek., iz vodnjaka VB-3 501/sek. in iz vodnjaka VB-4 z večjo depresijo okoli 201/sek. Seveda je to le zmogljivost vodnjakov. V primeru, da v vršaj ne bi dotekalo vzemimo — na primer — 1201/sek. vode, bi nivo vode črpanjem stalno padal in bi se umiril le v primeru, da bi črpali toliko vode, kolikor je pritekla v vršaj. Količino vode, ki bi jo lahko stalno odvzemali, smo ocenjevali na osnovi rezultatov poskusa, koje bilo črpanih iz vodnjaka VB-3 45i/sek. in iz vodnjaka VD-1 55l/sek. istočasno. Nivo vode se je namreč po dveh dneh že skoraj umiril.
Pri takšnih poskusih se opazujejo tudi znižanja nivoja vode v vseh raziskovalnih vrtinah, ki so seveda manjšega premera, vendar so v vrtine vgrajene preluknjane cevi, da dobimo tudi v vrtini pred črpanjem približno enake nivoje vode kot v vodnjakih. Kot sem že povedal je voda pod pritiskom (arteška)... Pred črpanjem smo na vseh vrtinah izmerili gladino vode. Ta je bila okoli 2 m nad terenom, odvisno seveda od same konfiguracije terena in od vodostaja.
Vse raziskovalne vrtine (12), razen vrtine V-8, so izvrtane v vršaju. Vrtina V-8 (severno od Fenolita) je prevrtala najprej barsko glino, nato pa prešla v kavernozen apnenec, to je apnenec, v katerem se na obdobju Barja pojavljajo kraški izviri, kot na primer izvir Pako. Med črpanjem iz vodnjakov smo opazili, da niha nivo vode v vrtini v-8, tako kot v ostalih vrtinah. To pa je dokaz, da se voda v apnencu med črpanjem pretaka v smeri proti vodnjakom. To dokazujejo tudi nadmorske višine izvirov na obrobju, ki so na približno enaki nadmorski višini, kot je nivo vode v vrtinah oziroma vodnjakih. S tem je bil ugotovljen en vir obnavljanja podtalnice v vršaju. Drugi vir napajanja je voda Borovniščice, saj smo z meritvami pretokov, pod sotočjem Prušnice in Borovniščice in pri mostu na poti Breg-Borovnica, ugotovili, da pronica v prodna tla, po katerih teče Borovniščica,   med   251/sek. in
50|/sek. vode potoka.
Tretji vir napajanja prodanega zasipa je dolomitna podlaga, ki sestavlja tla vzhodno od vodnjakov.
Po teh ugotovitvah Geološkega zavoda je Izvršni svet skupščine občine Vrhnika dal poročilo v recenzijo Inštitutu za Kras iz Postojne in nato sklical sestanek, na katerem so bili priznani strokovnjaki s področja hi-drogeologije. Predlog Inštituta za Kras je bil zajem in čiščenje vode Bistre. V zaključke pa je prišel tudi predlog prof. dr. Breznika iz FAGG Ljubljana, naj se izvede 2-3 leta trajajoč črpalni poskus na vršaju in se tako ugotovi zmogljivost vršaja in kvaliteto vode.
Izvršni svet je imenoval posebno komisijo, ki je prišla do zaključkov da se bo Vrhnika v bodoče oskrbovala z vodo iz vzhoda, to je iz Bistre in Borovniškega vršaja. Finančno in časovno vrednotenje variant je pokazalo, da bi bilo za opustitev neprimerne vode Primčevega zajetja najbolje v najkrajšem času zagotoviti okoli 50^sek. pitne vode iz vršaja Borovniščice. Kasneje, ko bi se po-
karbonatnih kameninah. Žal ta tolmačenja širijo med občani, kar ima negativne posledice, saj nekateri občani ne vedo, komu naj verjamejo. Zato bom poskušal preprosto odgovoriti na nekatera vprašanja oziroma nepravilne zaključke.
Zahteva je bila, da se ugotovi, ali je možno odvzemati iz vršaja 50 k/sek. pitne vode. Na vodnjaku VB-3 in na vodnjaku VB-4 je Komunalno podjetje montiralo centrifugalni črpalki (potopne črpalke za tak poiskus bi bile predrage) s kapaciteto 30 Vsek. Zaradi tehničnih težav (ozka sesalna cev) je bilo mogoče iz vodnjaka VB-3 črpati le okoli 22,5 Vsek., iz vodnjaka VB-4 pa okoli 9,5ysek. Skupaj iorej okoli 321/sek. Poleg črpanih količin vode je iztekalo iz vršaja še: iz vodnjaka VD-1 5 l/sek., iz vodnjaka VD-2 4,3 Vsek., iz vrtine V-10 5,4 Vsek. in iz Enžutovega retja 3 Vsek., to je skupaj okoli 50 Vsek. Pri višjem vodostaju, to je po dežju, pa od 54—57ksek. Žal so tisti, ki razširjajo vesti, češ, da je na razpolago le 301/sek., ugotavljali le črpane količine, niso pa upoštevali vode, ki je istočasno sama prelivala
(temperatura 12—13°C je izmerjena tudi pri temperaturi zraka -4°C) in dobro izolacijo s površine. Zaradi razmeroma visoke temperature seveda voda ne deluje preveč »osvežujoče« , ne pa zaradi trdote, ki znaša 16—17°, kot si nekateri razlagajo. Takšna trdota vode je srednje trda in ne prenizka (ljubljanska voda ima trdoto 12—13°). Napačno se tudi prikazujejo nekateri zaključki iz poročila Geološkega zavoda, v katerem so obdelani črpalni poskusi. Naj citiram odstavek iz poročila (poročilo je na vpogled vsakomur je pa na SKIS-u v Vrhniki).
Iz rezultatov poizkusa in opazovanj, posebno še v času razmeroma nizkega vodostaja, je mogoče zaključiti, da bi tudi ob izredno nizkem vodostaju lahko odvzemali iz vršaja Borovniščice več kot SOlsek. podtalne vode.
Zdaj pa še nekaj o kvaliteti vode oziroma možnosti onesnaženja podtalnice v vršaju.
Iz vodnjakov, izdelanih na vršaju, je bilo odvzetih in analiziranih veliko število vzorcev vode. Zavod za
Podobne ugotovitve so za vodo iz vodnjaka VD-1, medtem ko je voda iz vodnjaka VB-4 zaenkrat neprimerna zaradi občasno prevelike koncentracije H2S.
V I. fazi je predvideno črpanje iz vodnjakov VB-3 in VD-1.
Kakšne so možnosti onesnaženja?
Na območju, kjer vršaj prekrivajo barski sedimenti, je onesnaženje s površine praktično nemogoče. Pri črpanju 50 Vsek. je bil nivo vode v 4 m od vodnjaka VB-3 oddaljenem pie-zometru še 1 m nad površino, v večji oddaljenosti pa še več. Dokler bo vzdrževan tolikšen pritisk, da bo nivo nad površino, praktično ni mogoče onesnaženje podtalnice s površine. Nevarnost, in sicer verjetno le teoretična, nastopi, ko pade nivo vode v vrtinah pod površino. Praktično je torej mogoče onesnaženje le z vodo, ki priteka iz apnenca, in z vodo, ki pronica iz Borovniščice v prodna tla. Ta voda pa ima dolgo pot do vodnjakov. Tako je na primer izračunano, da je hitrost pretakanja vode pri črpanju okoli 60l/sek. 0,7 m/dan.
VZDOLŽNI  PROHL VRŠAJA BOROVNIŠČICE Skico
Trn"-
ŠOTA. Ol W/
Htl.JlJA OUNA
nožu/ GLIHC
■
javila potreba po večjih količinah vode, pa bi v primeru da v vršaju ni dovolj vode lahko obogatili vršaj z vodo Bistre, ali pa »čistili« vodo Bistre. Bogatenje podtalnice je v svetu precej v rabi. Prve poskuse že upravljajo tudi pri Mednem, kjer se odvzema onesnažena voda Save in preko posebnega bazena spušča v prodna tla gorvodno od vodnjakov. Voda se na poti po prodnem zasipu mehansko, kemično in bakteriološko prečisti.
Z namenom, da bi ugotovili ali je mogoče črpati iz vršaja vsaj 50 Vsek., je komisija predlagala izvedbo čr-palnega poskusa, ki naj traja vsaj 30 dni.
Črpalni poskus je bil izveden v času dalj časa trajajoče suše. Trajal je od 7. 4. 1981 do 19. 5. 1981. Za poizkus, ki gaje opravilo Komunalno podjetje Vrhnika pod nadzorom Geološkega zavoda je OVS Ljublja-nica-Sava plačala 1,5 milijona din. (2—3 leta trajajoč poskus bi bil edinstven v Sloveniji in Jugoslaviji, verjetno pa tudi v svetu in bi torej zanj SKIS odštel najmanj 3 stare milijarde din). Če biposkus trajal 3 leta bi torej Vrhnika lahko izločila Primčev izvir verjetno šele čez 4 leta.
Okoli izvedbe in dobljenih rezultatov črpanja je bilo več pripomb. Rezultate nekateri napačno tolmačijo, posebno še zato ker primerjajo arte-ško vodo v produ z vodo izvirov v
iz vršaja.
Črpanje iz obeh vodnjakov je vplivalo na količino vode, ki preliva na ostalih dveh vodnjakih in količino vode, ki izteka ob vrtini V-10. Pre-livne količine so se zmanjšale. To je povsem razumljivo posebno pri arteških vodah, kjer se ta vpliv pozna v trenutku.
Če bi izredno natančno lahko merili pretok izvira »Pako« ali drugih izvirov, bi lahko ugotovili vpliv črpanja tudi na te izvire. Vpliv črpanja tako daleč, bi se pokazal, tudi če bi bila zmogljivost vršaja 200l/sek., ali več, seveda pa bi bilo znižafije nivoja vode manjše.
Hitre vplive črpanja potrjuje tudi razmeroma hiter dvig nivoja vode oziroma povečane količine iztekajoče vode iz vrtine in vodnjakov po dežju, ki je padel ob koncu črpalnega poskusa. Ta hiter dvig nivojev oziroma prelivnih količin, kaže na izredno dobro povezavo vode v vršaju z vodo v apnencu. Nekateri si žal tolmačijo to, češ da je voda iz apnenca tako hitro pritekla v vodnjak (ne upoštevajo principa vezne posode), istočasno pa ugotavljajo, da se iz temperaturne vode, ki je med 12°C in 13"C lahko ugotovi, da gre za površinsko vodo in torej možnost hitrega onesnaženja. Tudi temperatura vode kaže na razmeroma dolgotrajno pretakanje vode izvirov napajanja po prodnih plasteh v vodnjak
zdravstveno varstvo iz Ljubljane je analiziral vzorce in dal poročilo. Za vodnjak VD-1 je bilo že leta 1979 podano mnenje, daje voda primerna za pitje. Med izvedbo črpalnega poizkusa na vodnjaku VB-3 in VB-4 je bilo iz vsakega vodnjaka odvzetih 16 vzorcev za kemične in bakteriološke preiskave.
Na osnovi rezultatov analiz je nastalo mnenje za vodnjak VB-3. Mnenje v celoti citiram: »Analize vzorcev vode iz vodnjaka VB-3 kažejo, da parametri razširjene kot navedene sanitarne kemične analize ne presegajo vrednosti dovoljenih koncentracij po pravilniku. Karakteristika vode iz vodnjaka je naslednja:
— Voda je srednje trda (povprečna cel. trdota znaša 16,3).
— Skupne fenolove snovi so pod 0,002 mg/l in niso zdravju škodljive.
— Razmerje kalcij-magnezij kaže na to, daje voda v dolomitnem sloju, kjer raztaplja Ca in Mg.
Voda bakteriološko povsem ustreza členu 11 (2. odst. 1. — 4. točke) ter členu 12 in 13 Pravilnika o higienski neoporečnosti vode (Ur. list SFRJ, št. 9/80). Iz bakteriološke preiskave sledi, da vode ni potrebno kondicionirati (klorirati), s tem se izognemo tudi eventuelni tvorbi klor-fenolov, ki negativno vplivajo na organoleptične lastnosti pitne vode.
Glede na to bi ponikajoča voda Borovniščice (1200 m pd vodnjaka) pritekla v vodnjak približno po 4,5 letih. Voda z apnenca pa (400 m najbližja oddaljenost do vodnjaka) po 1,5 leta (po ožji varstveni pas se zahteva, da voda teče do vodnjaka 1—2 meseca). Pri črpanju večjih količin vode (nad 601/sek.) se hitrosti povečajo, s tem pa se zmanjša čas pretakanja in tako poveča nevarnost onesnaženja. Zato je seveda potrebno takoj odločno zaščititi vode v vršaju Borovniščice po že izdelanih predlogih Geološkega zavoda.
Če bi želeli črpati večje količine vode (verjetno v daljši perspektivi), kot je zmogljivost vršaja, ali pa vzdrževati stalni pritisk podtalnice, bo to mogoče verjetno z umetnim bogatenjem vode Borovniščice ali pa z vodo Bistre, ki bi v določeni razdalji od vodnjakov pronicala v notranjost in se na poti do vodnjakov primerne očistila.
Na koncu pa bi rad dodal še tole: vsi rezultati poskusov, opazovanj itd., torej vse, kar je v zvezi z ugotavljanjem količin vode v vršaju Borovniščice, je vsakomur na vpogled v arhivu Geološkega zavoda. Vsi rezultati analiz so na Zavodu za zdravstveno varstvo, prav gotovo tudi vsakomur na razpolago.
PREČNI   PROFIL  VRŠAJA BOROVNIŠČICE Skica
vode pred črpan/pn
ion, mu, Cl/«4
MtUHA 6llW GLINA MUJ ;
'Hotni S?o<m ž simo
Vodnjak VB-3
V-3
NA LOGU
S prostovoljnim delom urejajo vodovod
Ko je vodovodni odbor na Logu ugotovil, da je njihovo vodovodno omrežje na nekaterih delih dotrajano, so se odločili, da bodo tista dela, ki jih lahko narede sami, krajani opravili s prostovoljnim delom.
»Tako je bilo 14. novembra veselje gledati, kako naši krajani vihtijo krampe in lopate — od direktorja, delavca, novinarja, obrtnika — na trasi, ko smo zamenjavali cevovod Ipavci. Kar številen je bil odziv, saj se sami zavedajo, da bomo tako pridobili še več vode,« je poudarjal predsednik vodovodnega odbora Ciril Rus.
Sicer je ravno prostovoljno delo pri gradnji njihovega vodovoda že kar tradicionalno. Že v letih 1973 in 1974, ko so gradili črpališče in tlačni cevovod Lesno brdo—Log, so krajani opravili 3900 prostovoljnih delovnih ur. 1979. leta so se pri zamenjavi glavnega cevovoda od glavnega rezervoarja do razdelilnega ventila sami lotili dela in opravili 630 delovnih ur. »Če k temu dodamo še 275 ur, ki so jih opravili pred kratkim, pridemo do zavidljive številke 4805 prostovoljnih delovnih ur. Rezultati teh prizadevanj pa so vidni pri dobro oskrbovanem vodovodnem omrežju. Sproti poskušamo odkloniti vse pomanjkljivosti. Zato se tudi pogosto sestaja vodovodni odbor. Na eni od sej smo tudi menili, da bi vodovod še naprej upravljali sami. Podprli smo sanacijski program vodooskrbe v občini in se zavzeli za čimprejšnjo realizacijo,« je povedal o njihovem delu Ciril Rus.
OBVESTILO
Borci XIII. proletarske brigade Rade Končar, javite se na občinskem odboru ZZB NOV, Vrhnika, Tržaška cesta 11, zaradi podatkov, ki jih želi vaša enota!
Uradne ure so v sredo od 9 do 11. ure ter v sredo in četrtek od 16. do 18. ure.
Osebno ali z dopisom se javite do 10. 12. 1981.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
Janez Kenk-lvo ■ sedemdesetletnik
Svečano se obvezujem...
V kasarni Ivan Cankar na VrhnikTso se rekruti na krajši svečanosti zaobljubili. Svečanosti so prisostvovali visoki vojne starešine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij vrhniške občine in družine ter prijatelji vojakov — rekrutov.
Vojaki so v tej enoti trideset dni. V tem času so spoznali garnizon, v katerem bodo služili vojaški rok, spoznali so orožje in obvladali osnovna vojaška znanja.
Da so Imeli res intenzivno »obuko«, je dokazala popolnoma ravna vrsta na svečanosti.
M. A.
»Ne bi bilo odveč, če bi tudi mlajši izkusili nekaj skromnosti, skozi katero se je prebijala naša generacija,« je ob koncu kramljanja dejal Janez Kenk-lvo. šele takrat je to dejal, ko smo ga izzvali, ko je že kazalo, da ni več kaj povedati o njegovem delovnem skromnem in hkrati pestrem življenju. Bil Je delavec, partizan, družbenopolitični aktivist in sedaj je upokojenec, ki si da opravka s svojimi malimi živalmi.
ARMADNI PRVAKI
Letos oktobra je bilo v Ljubljani odprto strelsko prvenstvo IX. armadnega območja, na katerem je sodelovalo 900 tekmovalcev iz 150 ekip. V tako močni •konkurenci je ekipa VP 5312 Vrhnika dosegla izreden uspeh — z 930 nastre-Ijanimi krogi je prepričljivo osvojila prvo mesto. Ekipo so sestavljali: Ivan Buha, Aleksander Fajdiga, Stojan Ignjatovič, Ivan Rakuša, Vasa Vidakovič in Mile Jurič, ki je osvojil tudi naslov armadnega prvaka med posamezniki v streljanju s polavtomatsko puško.
Ti dobri rezultati so plod večletnega strokovnega dela in zavzetega treninga tekmovalcev.
Čestitamo! RATOMIR VIDENOVIĆ
Janez Kenk — v partizanih je dobil še ime Ivo — je kljub sedemdesetim letom — dopolnil jih je 27. oktobra — čvrst in postaven, kot ni marsikateri mlad fant. Takšnega sta naredila na-
rava in trdo delo. Zakaj smo naglasili skromnost? Ker je vzor skromnega človeka, čeprav sam tega sploh noče priznati. Toda med pogovorom, obiskali smo ga na njegovem domu na Stari Vrhniki — s predsednikom občinskega odbora ZZB Francem Fortuno smo to že od vsega začetka čutili.
Pod debelimi lečami očal se mu oči zabliskajo, ko govori o najtežjih letih. Kot da hitro ocenjujejo položaj za juriš, za akcijo, kot takrat, ko je bil s »Štirinajsto divizijo« na štajerskem. Takrat so bili njegovi najtežji trenutki v življenju. »Morali smo fizično in moralno vzdržati — in uspeli smo,« poudarja. Najhuje pa je bilo na Gra-ški gori — živina ni prenesla naporov, ljudje pa smo jih!
Njegova pot revolucionarja se je začela v službi na železnici v Ljubljani, kjer je bilo že pred vojno močno razvito revolucionarno gibanje. V zimi z leta 1941 na 1942 pa se je povezal s komunisti na Vrhniki in junija 1942. leta že odšel v partizane. Kot partizan je s puško v roki prehodil Slovenijo skoraj podolgem in počez, ni se bal boja, bil je tudi ranjen, opravljal je pomembne funkcije v odredih, baterijah in brigadah.
Borci, pripadniki slavne I. tenkovske brigade, so se 13. novembra zbrali v Kopru na ustanovnem zboru in se odločili za nov sistem organiziranja, da bi se borci — tankisti med seboj še bolj povezovali. Ustanovnega zbora so se udeležili tudi delegati vrhniškega pododbora in občinske skupščine, ki ima domicil I. tan-kovske brigade. Za predsednika so ponovno izvolili Franca Hočevarja. M. BORČIĆ
Program praznovanja štiridesetletnice ustanovitve in razvoja Jugoslovanske ljudske armade
5. 12. 1981 ob 12,00 8. 12. 1981 ob 17,00
12. 12. 1981 ob 10,00
13. 12. 1981 ob 10,00 19. 12. 1981 ob 10,00
ob 20,30
21. 12. 1981 ob 17,00
ob 19,00
22. 12. 1981 ob 8,30
ob 10,00 ob 12,00
tekmovanje v streljanju (Razorska dolina),
šah (Dom JLA, Vrhnika),
namizni tenis (Dom JLA, Vrhnika),
balinanje (v hotelu »Mantova«),
simultanka z velemojstrom Brunom Parmo
(Dom JLA, Vrhnika),
tovariško srečanje (Dom JLA, Vrhnika),
sprejem predsednika Komiteja za SLO in DS
(Dom JLA, Vrhnika),
svečana akademija (Cankarjev dom, Vrhnika), sprejem pionirjev v kasarni, svečano postrojevanje enot, sprejem komandanta garnizona.
V kasarni »Voljč-Ignac-Fric so svečano in delovno proslavili svoj praznik
Vrhnika, 10.11.1981. leta. V kasarni na Vrhniki, ki se imenuj' narodnem heroju Ignacu-Fricu Volčju, so s svečano formacijo s« šin in vojakov proslavili dan topniških enot pritiletalske obrar"
Na svečanosti je pripadnikom teh enot čestital komandant polkovnik Aleksander Radanovič in poudaril pomen teh enot v okviru oboroženih sil. Rekel je, da je ta rod vojske sodobno opremljen, organiziran in usposobljen, da skupno z vojnim letalstvom in z ostalimi islami in sredstvi uspešno brani in ščiti naše meje in zračni prostor SFRJ kot tudi vse prebivalstvo in materialne dobrine pred sovražnikovimi napadi iz zraka. Zato so te enote vgrajene v vse oblike oboroženih sil, v teritorialno obrambo in družbenopolitične organizacije.
Ob 37. obletnici ustanovitve teh enot pa slavimo letos tudi 40 let vstaje in ustanovitve Titove armade. Polkovnik Radanovič je spomnil na začetke topniških enot pri-toletalske obrambe, ki se začno pomembno razvijati šele med NOB od oktobra 1944. leta, to je v času, ko so v prvi etapi zaključnih operacij za osvoboditev Jugoslavije zaplenili večje število nemških protiletalskih topov raznih kalibrov in ko so začeli prihajati protiletalski topovi iz Sovjetske zveze.
novili v narodnoosvobodilni Vse ostale enote so nastal njegovi ustanovitvi. Ta polki*B jedro, iz katerega se bodo kasfj razvile velike enote — protiletm artilerijske brigade. Danes, jej! komandant, imajo enote wTI dobnejšo  tehniko, postale močan nosilec varnosti in sv< ter neodvisnosti naše socialis' samoupravne družbe.
K temu so mnogo pripoi vlaganja naše družbe v razvi nične, kadrovske in znansi osnove našega sistema Pujske obrambe. K temu je H pripomogla tudi skrb CK krepitev naše obrambe in za* pred napadom iz zraka, velik spevek k doseženim rezultatoj so dale tudi generacije stare* vojakov, ki že dobra štiri dese' neprestano razvijajo borbene sobnosti topniško-raketnih pritiletalske obrambe. Ko jim j' stital za njihov praznik, je koH dant podelil najzaslužnejšim s šinam in vojakom pohvale, grade in odlikovanja. Prebr* tudi pozdravne telegrame, Ki»
V nizu protiletalskih divizionov, ki so jih organizirali po divizijah je bila prva večja protiletalska enota, ki so jo organizirali v tem času PRVI PROTILETALSKI POLK VRHOVNEGA ŠTABA, ki je bil namenjen za obrambo Beograda.
Po ukazu Vrhovnega štaba so ga ustanovili 10. novembra 1944. leta in ta dan se slavi kot dan topniških vojnih enot protiletalske obrambe, saj je bil ta polk prva celovita topniška enota, ki so jo usta-
poslali Komandant RV, druge visoke vojaške osebj)1
Svečanosti so prisostvoval' starešine in vojaki drugih ' predstavniki   družbeno-po''" skupnosti in organizacij.
Srečanje je v imenu DPO |L pozdravil predsednik skup* občine Vrhnika Vladimir Mej*
Tega dne se je razglasi staja vojnega kluba priključila slavi s priložnostnim progra1" VOJNI K1
Anton Debevec
8
Ob italijanski ofenzivi
Kot je znano, so Italijani 16. julija 1942. leta začeli svojo obsežno ofenzivo na svobodno ozemlje Dolenjske in Notranjske. Italijanska 21. grenadir-ska divizija razporejena od Borovnice do Iga je krenila preko Krima in Mokrca proti Bloški planoti. Tudi od Rakeka in Cerknice so prodirale močne sile ter preplavile Loško dolino, le obširni gozdovi med Borovnico, Logatcem in Rakekom so ostali izven objema italijanskih klešč, kar pomeni da hribe ni zajela tu ofenziva.
Prva enota, ki se je našla pod udarcem ofenzive je bii 1. bataljon Krimskega odreda, imenovan tudi Šercarjev ali Lukov bataljon, po njegovem komandantu Tonetu Vidmarju-Luki. Luka se je moral umakniti, ali ne v smeri proti Kočevskem, kakor večina drugih enot, temveč nazaj proti Ljubljanskem vrhu. Z seboj je vzel tudi celo 3. četo in pa kolesarski vod sestavljen pretežno iz borcev ki so bili doma tam od Sv. Vida (danes Žilce) in okolice. Komandir 3. čete je bil Jože Merlak-Milan Pišler, komisar pa Albert Kovač-Peter Grčar. Mimogrede se je tej enoti pridružilo še nekaj posameznikov, ki so na kakršen koli način ostali izven svojih enot in iskali rešitve drugod.
Luka je vse te enote zbral in jih pripeljal v bližino Ljubljanskega vrha, ali bolj natančno, v bližino Košelevke, kjer so ostali le kratek čas. Premaknili so se v bližino vojaške štime v Smrečjem robu v kateri je bilo dovolj vode za tako veliko število ljudi. Prav tam pa je Luka iz zbranega ljudstva formiral nov bataljon ki so ga imenovali 4. bataljon Krimskega odreda. Udarni vod 3. čete je tako prišel v sestavo 1. čete tega bataljona. Komandant bataljona je bil Luka, a za komisarja so postavili
dotedanjega komisarja 3. čete Petra Grčarja. Tudi pri tej štirni niso ostali prav dolgo in spet so se preselili na čisto drugi konec Smrečjega roba, k baraki ob poti za Menišijo. Vodo pa so nosili od edinega studenčka v teh krajih ki mu domačini pravijo »brenice«. Od tukaj pa so se tudi kmalu preselili v Malensko in tam ostali vse do septembra meseca t. j. do odhoda v napad na novoustanovljene belogardistične postojanke na Menišiji.
Kakor že prej povedano, da so po požigu Poko-jišča in Zavrha v noči od 28. na 29. junij in Padeža 2. julija, na hribih ostale samo še tiste družine, ki so imele svojce pri partizanih, vse drugo se je pa že prej odselilo v dolino. Na njivah pa so ostali posevki in skoraj vsa letina. Borci Lukovega bataljona so .začeli to letino pospravljati. Žito je zorelo, partizanke so žele pomagalo jim je tudi nekaj domačink, partizani pa so jih varovali, zvečer pa snopje žita nosili v neko dolino na Gospodovki in tam ponoči mlatili. Pri Zg. Pavličku so našli staro ročno mlatilnico, ki ji je ogenj kdo ve kako priza-nesel in so jo sedaj z pridom uporabili. Istočasno pa sta Štalarjev Janez in Ravnikarjev Jože z svojimi pomočniki gradila potrebno skladišče v gostem smrečju v Malenskem. Spodnji prostori ki so bili vkopani v zemljo so bili namenjeni za krompir, zgornji pa za žito ki so ga tja spravili kakšnih 60 mernikov. Pozneje pa so nakopali in tja znosili tudi kakšnih 3000 kg krompirja. Kar čedna zaloga prepotrebnih živil, ali našel se je ovaduh ki je skladišče izdal Italijanom le-ti so prišli, skladišče izkopali, ostalo pa požgali in uničili. To izdajalsko delo je opravil Popek Ivan-Rubcov Ivan iz Zavrna. Fant sicer ni bil pri partizanih, temveč se je že prej z ostalimi odselil v dolino, ali je občasno prihajal nazaj na hribe in stikal naokrog. Slišal je sekanje in tesanje brun v Malenskem, pa ga je radoved-
nost pritegnila da se je pritihotapil v bližino in opazoval početje partizanov, nato pa je vse to v Borovnici povedal Italijanom. Pozneje ko se je v Borovnici formirala postojanka vaške straže, oziroma bele garde je Ivan pristopil k njim in se tako izognil roki pravice, ali ne za dolgo. Slučaj je na-nesel, da so smrtno obsodbo nad njim izvršili sami Italijani. Poglejmo tudi ta dogodek!
Poleti 1943 leta so nekateri hribovci ki so se še 1942 zatekli v dolino, hodili na hribe in tam kosili travo, ter seno vozili v dolino. Eden takih je bil tudi Rubcov oče, pomagal pa mu je sin Ivan, tedaj že belogardist. Na hribih in tam okoli tedaj ni bilo nobenih partizanskih enot, le daleč tam pod Kamnim vrhom je imel svoj bivak Tone Gradišnik-Janoš z kuharjem Janezom Pristavcem-Pirčkom, ki sta ostala tamkaj za terensko delo. Ta dva pa sta opazila prihajanje Rubcovega Ivana na hribe. Ko pa je sredi julija meseca iz Dolenjskega prišla na hribe skupina partizanov z namenom da za enote prinesejo municijo ki je bila skrita tam nekje nad Bistro. To skupino je vodil Ivan Babšek iz Bistre. Dobili so zvezo z Janošem ki jim je povedal o dogajanjih na hribih. Sklenili so da Rubcovega Ivana ujamejo živega da bi tako odgovarjal za izdajo skladišča hrane v Malenskem. Že zgodaj zjutraj so preko Pokojišča prišli in na poti Borovnica — Pokojišče pod Ravnikarjem postavili zasedo. Kmalu jo primaha tudi Ivan in jim pade v roke. Skušal jim je pobegniti, ali so ga le ujeli in zvezali, šli so nazaj skozi Pokojišče ne vedoč da so med tem časom Italijani zasedli vas, ki so prišli verjetno od Zavrha. V cerkvenem stolpu so imeli pu-škomitraljez in ko so partizani prišli po poti pod cerkvijo so nanje odprli ogenj. V zmedi ki je nastala je vsak zase iskal rešitve in tudi Rubcov Ivan je videl priliko da se reši partizanskega ujetništva. Stekel je naravnost proti Italijanom, rafal pa je tudi njega zadel. Težko ranjen v trehuh je obležal. Babšek, ki je nosil puškomitraljez je že po prvih strelih planil v manjšo kotanjo ob poti in začel streljati na Italijane v cerkvenem stolpu, ali ga je prav od tam zadel rafal in obležal je za vedno. Na tem mestu danes stoji spominsko obeležje.
Ko so Italijani ugotovili kdo je ranjeni Rubcov Ivan, so ga prenesli na Trebelnik in od tam po žičnici spustili v Borovnico, nato pa prepeljali v bolnišnico v Ljubljani, kjer je umrl. Sodba je bila izvršena.
Vrnimo se v leto 1942...
Dne 11. avgusta 1942. leta je bil lep poletni dan. Ljudje na Padežu so se že pripravljali da zapustijo vas in da se umaknejo v zasilno bivališče za Go-spodovko. Iznenada pa se v vasi pojavijo Italijani.
Tako zgodaj zjutraj niso prišli še nikoli. Neop? ženo so vas obkolili. Rešitve tistim ki so bili v vaS ni bilo več. Vidmarjeva Mara ki je sicer bila šivilj* je zagledala Italijane skozi okno ki so prihajali 0", Pokojišča. Pograbila je majhen kovček, not" zmetala nekaj partizanskih kap, ki jih je sešila žj partizane in stekla po poti proti Vinjemu vrhu, $ tam padla v pesti Italijanom, kajti Mara ni vedel* da so Italijani tudi tam. Prignali so jo nazaj v vaji pred hišo Franca Dolenca, kjer so začeli zbir*1 tudi ostale vaščane, v glavnem ženske in otrok* Menda so mislili že vse postreliti, vendar pa te# niso storili in iz vrste so potegnili samo Maro, f odgnali v manjšo kotanjo za vasjo in tam ustreli11 Vrgli so jo v bližnji leskov grm, nametali dračj* nanosili še nekaj snopov žita od Andrejčetove9| kozolca in vse skupaj zažgali. Tako je konča'* nesrečna Mara.
V tem času so drugi vojaki izganjali živino kar I je še ostalo od prejšnjega požiga in odgnali v doli' no, vas pa zopet požigali kar je še moglo goret'. Ko so Italijani zapuščali gorečo vas so seboj vod('{ tudi ženske z otroki, ter jih v Borovnici zaprli' zgornje prostore Petričeve trgovine, nato pa sol1"
(
V
odpeljali v Ljubljano. Čez nekaj dni so jih z tra^ ^ sportom odpeljali v taborišče Moniggo pri Trevi-* M v Italiji od koder so jih pozneje razselili v razi* '-Ul druga taborišča: Gonars, Visco, Palmanno^ in dr.
Ko je na Pokojišču še bivajoča Ravnikarjev^1 Dragarjeva družina opazila kaj se dogaja na P* dežu in približavanje Italijanov, so hitro pograbjl kar se je dalo odnesti in jo jadrno ucvrle doli P'° Laščam in se tako izognile internaciji. Italijani5 spotoma zažgali še stoječo Rubcovo in Ravnikar jevo hišo. Tedaj je na hribih zadnjič gorelo, pravzaprav tudi ni imelo več kaj goreti. Od ted*j tudi civilnih ljudi ni bilo več tam gori. Ostali samo še partizani.
Boji so se nadaljevali. Prisluhnimo...
Borba na
Sebojnem lazu K
V jeku italijanske ofenzive so se po Notranji začele osnivati belogardistične postojanke, P. sebno pa po Menišiji, ob veliki vnemi beg^jj skega župnika Viktorja Turka. Partizani so skie" napasti vse postojanke na Menišiji: Begunje, °,
znliak Dnhflr: Sfilšrsk Tnnol in Otonico. V fV.
zuljak, Dobeg, Selšček, Topol in Otonico. V od 18. na 19. september so zbrali znatne Rižanske sile in krenili v napad. Nekatere od teh P. stojank so zavzeli, druge pa so se nato sa^ umaknile in zbrale v Begunjah.
L
3. KONFERENCA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ
Pet let dela — pet let uspehov
16. novembra Je potekala 3. konferenca Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Zaradi poteka mandata je bil razrešen stari izvršilni odbor in izvoljen novi. Za novega predsednika je bil soglasno Izvoljen Viktor Zadnlk, za podpredsednika pa Darja Japelj.
Pregled dela Zveze kulturnih organizacij Vrhnika v zadnjih dveh letih je podal dosedanji predsednik Pavel Mrak. Spomnil je na to, da je prav dan pred konferenco minilo 5 let od pričetka akcije zveze komunistov Človek, delo, kultura, iz naporov te akcije pa se je rodila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika.
»Danes združuje zveza v občini skoraj tisoč kulturnih navdušencev, takrat, pred komaj petimi leti, pa smo težko zbrali iniciativni odbor za organiziranje zveze. ZKO se je od takrat uveljavila kot programer in izvajalec kulturnih aktivnosti v naši kulturni skupnosti.
»Osnovo za razmah kulturnih dejavnosti je nudil Cankarjev dom, ki je bil ob 100-letnici rojstva velikega pisatelja obnovljen, ustanovitev in samoupravna organiziranost samoupravne interesne skupnosti za kulturo pa je pomenila ustreznejšo rešitev za denarno omogočanje teh dejavnosti. Nekdanjim, v občini že ustaljenim kulturnim dejavnostim, so se pridružile nove in mnoge prireditve so se tako uveljavile, da so stalnica v kulturnem koledarju občine.
TOR ZADNIK -PREDSEDNIK ZKO
sredne moči pri združenem delu. LIKO je z lesom omogočil zanimivo Forma vivo kiparja Lapajne-ta, ki je pred Cankarjevo knjižnico postavil Barjanca, IUV pa je podprla natis katalogov za razstave v galeriji »Doma«. Nove možnosti nudi ureditev novih prostorov v stari kašči na Verdu. Letos je že tretjič potekala slikarska kolonija v Bistri.
Literarna dejavnost se kaže predvsem v srečanjih s pesniki in pisatelji, filmsko dejavnost tvorijo predstave filmskega gledališča, matineje za najmlajše in šolske
Ob konferenci so pripravili tudi razstavo plakatov In fotografij, ki odražajo dejavnosti posameznih društev in sekcij.
Uspešno so v zadnjih dveh lotih delovale šolske gledališke skupine, ki pa se otepajo s pomanjkanjem mentorjev in preskromnimi finančnimi sredstvi. Uspešno je bilo delo zadnje čase "tanj prisotnega, še vedno aktivnega Srečnega novega gledališ-. ca, ki je pripravilo dve odmevni Predstavi, prav tako pa tudi delo gledaliških navdušencev z Verda.
Tradicija glasbene dejavnosti je v občini že stara, v nekaterih krajevnih skupnostih pa je tudi sdina kulturna dejavnost. Občinska revija pevskih zborov je zato Največja in najbolje obiskana kulturna prireditev v občini.
Likovna dejavnost, ki se kaže skozi številne razstave predvsem v novi galeriji »Doma«, je bila uspešna tudi pri iskanju nepo-
filmske predstave. Folklorni skupini delujeta v Bistri in Ligojni.
Kulturna izmenjava s sosednjimi občinami je bila precejšnja, prav tako tudi s pobratenim Go-narsom v Italiji.
Kot pomembna organizatorja kulturnih prireditev se vse bolj uveljavljata Cankarjeva knjižnica in Dom JLA.
Osrednji kulturni dogodek v občini so bistriški kulturni dnevi, vendar obisk prireditev še zdaleč ni tak, kot bi lahko bil glede na velikost naše občine.
Poročilo o dvoletnem delovanju ZKO je vsebovalo tudi vrsto misli o tem, kaj bi bilo treba storiti in spremeniti v prihodnje. Šolska kulturna društva, ki so sicer aktivna, bi se morala mnogo bolj usmerjati k spremljanju kulturnega dogajanja po občini, pa tudi
svojo aktivnost bi morala večkrat pokazati zunaj šolskih zidov. Vso skrb je treba posvetiti pridobivanju in izobraževanju mentorjev. Prvi seminarji za to so že bili organizirani, kot vzpodbujevalci kulturnih dejavnosti ali pa samo spremljanja kulturnega dogajanja v občini pa bi morali delati praktično vsi člani ZKO. Ker jih je skoraj tisoč, njihovo delo gotovo ne bi ostalo brez rezultatov. Nekatere kulturne dejavnosti je še treba razviti. Možnosti za amatersko filmsko dejavnost so, saj premore ZKO primerno kamero. Literatom naj bi bila enkrat ali dvakrat na leto namenjena posebna priloga Našega časopisa. Ob tem, ko se glasbeni šoli z novimi prostori odpirajo boljše možnosti za delo, bi morali razmišljati o ustanovitvi društva Glasbene mladine Slovenije. Predvsem pa je treba poskrbeti za primerno kulturno vzgojo že najmlajših, da bomo dosegli primerno zanimanje za kulturno udejstvovanje in spremljanje res številne in pestre kulturne ponudbe v občini.
Kolikšna je bila ta v zadnjih dveh letih, so povedali tudi številni plakati, ki so bili pokazani na priložnostni razstavi v dvorani Doma JLA, kjer je tudi potekala 3. konferenca ZKO Vrhnika.
Predlog izhodišč za oblikovanje programa za leto 1982, ki ga je konferenca tudi obravnavala, ne prinaša posebnih novosti. Oblikovan je na podlagi smernic ZKO Slovenije in izvršnega odbora občinske zveze ter njenih strokovnih odborov. Večji poudarek naj bi bil dan klubskim dejavnostim, ki jih pogreša zlasti mladina. Zaradi vse težje gospodarske situacije se bojo sredstva, namenjena kulturi, vsekakor skrčila, to pa pomeni, da bo treba z njimi skrajno skrbno gospodariti. Zato ne bo napak, ta misel je bila izrečena v razpravi, ki je sledila, da se medsebojno povežejo in uskladijo programe z ZKO vsi, ki skrbe za kulturo v krajevnih skupnostih in OZD. S tem bi dosegli združevanje sredstev in njihovo bolj smotrno izkoriščanje.
Predsednik ZKO Slovenije Jože Osterman, ki je prisostoval konferenci, je opozoril na to, da se s prihodnjim šolskim letom poveča vloga ZKO v učnih programih osnovnih šol, to pa je izredna priložnost, ki jo je treba izkoristiti, zato se je nanjo treba tudi pripraviti, da že najmlajšim vzbudimo željo in potrebo po kulturi. Z njegovo ugotovitvijo, da so v občini tudi bele lise in da je kulturna aktivnost preveč skocentri-rana na Vrhniko, se je strinjal tudi predstavnik OK SZDL Mladen Šumara, ki je poudaril še potrebo po tem, da se prouči upravičenost nekaterih akcij, ki so imele manjši odmev. Pri tem bo potrebno proučiti obveščanje, animiranje, pa tudi vsebino akcij da bodo v skladu z željami občanov.
Konferenca se je končala z izvolitvijo novega Izvršilnega odbora, ki mu predseduje Viktor Zadnik, za podpredsednika pa je bila izvoljena Darja Japelj.
VIDA CURK
7. DECEMBER 1918
Jb obletnici Cankarjeve smrti drama »Jakob Ruda«
tiki kakor tudi pri občinstvu na izjemen odmev. V Cankarjevem domu na Vrhniki pa bo na sporedu v petek, 11. decembra, ob 20. uri. Vabljeni!
Y ^ Počastitev obletnice smrti pisatelja Ivana Can i) 0* Vabimo na °9led nJegove drame
Jakob
v izvedbi Amaterskega gledališča »Tone
p i\j        -   r*. tvuvi t\ 11 iuioi jr\cya yicuaiiOL-a  " i ui ic
t   9r« z Jesenic. Predstava je naletela tako pri kri-
Srečanje * Logaškim oktetom
V10-letnem delovanju se je Logaški oktet Predstavil v 57-ih krajih po Sloveniji in Jugo-**Vlji.'V svojem programu ima 152 različnih Pesmi 67 različnih avtorjev. Poleg številnih l°ncertnih nastopov so se predstavili v po-Urni radijski oddaji »Zapojte z nami« in v j^rnc-stojni televizijski oddaji, v kateri so Predstavili svoj najbolj dodelani del sporeda, Kl sloni predvsem na ljudskem izročilu. I Na Vrhniki je imel Logaški oktet prvič ce-°večerni koncert v letošnjem novembru. S Pfogramom renesančnih, narodnih in umet-J!ln- pesmi domačih in tujih avtorjev so navršili poslušalce. Zato želimo, da bi pome-letošnje srečanje z Logaškim oktetom <ječetek rednega sodelovanja in izmenjave kulturnem področju s sosednjo logaško
0bčin°- M.R.
Dedek Mraz za vse otroke
Triletne izkušnje kažejo, da se za organizirano novoletno praznovanje navdušujejo v skoraj vseh osnovnih organizacijah sindikata. Lani, ko sta prireditve izvedla Zveza prijateljev mladine in ZKO, je prišlo na prireditve okrog 1100 otrok staršev iz delovnih organizacij in 700 otrok iz krajevnih skupnosti. Poleg tega je Dedek Mraz s spremstvom obiskal vse vrtce In osnovne šole.
Tudi letos so že stekle prve priprave na novoletno praznovanje. Predsedstvo OK SZDL je imenovalo delovno skupino, ki bo nosilec akcije. Na Zvezi kulturnih organizcij pa so že pripravili program: ogled risanih filmov in lutkovne predstave za otroke v vrtcih in na razredni stopnji v vseh treh osnovnih šolah, lutkovni program domačih lutkovnih skupin, ki bodo obiskale krajevne skupnosti ter novoletni program v Cankarjevem domu, ki je namenjen otrokom staršev iz delovnih organizacij. Seveda, redno bo zraven tudi dedek Mraz!
DVE PRIREDITVI: »MLADOST V PESMI. BESEDf IN SPRETNOSTI«
Dobro znanje o izrednem pomenu Titovega vojaškega dela
Zmagovalci občinskega tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi In spretnosti« so postali mladinci iz Borovnice in VP 5312. Druga je bila ekipa Oš Ivan Cankar in vojakov iz VP 5312, tretji pa so bili mladinci Za-plane in vojaki—vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh mladincev in treh vojakov.
V tem tekmovanju, ki sta ga organizirala Občinska konferenca ZSMS v sodelovanju z mladinci vojaki vrhniške garnizije, je sode-
lovalo 10 ekip, ki so se najprej pomerile v selekcijskom tekmovanju. Vsi so pokazali dobro znanje o izrednem pomenu Titovega vojaškega dela. Po znanju na zaključni prireditvi v domu JLA na Vrhniki, ki je bila tudi prikaz kulturnega življenja vojakov in mladih v osnovnih organizacijah, pa se lahko nadejamo dobre uvrstitve naše zmagovalne ekipe na regijskem tekmovanju, ki bo 10. decembra v Ribnici. Tam se bodo pomerili tudi v spretnosti.
Pregled kulturnega ustvarjanja vojakov
V prepolni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila 5. 11. 1981 tradicionalna finalna prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.« Letošnja prireditev je bila tudi pregled kulturnega ustvarjanja vojakov in starešin kasarne »Voljč Ignac-Fric«
Nastopali so vojaki in starešine te vojašnice, mladinke iz doma »Nikolaj Pirnat« iz Idrije, folklorna skupina iz Horjula ter mladina iz Postojne.
Spet se je pokazalo, kako dobro je sodelovanje vojaškega kluba kasarne z mladinci naše občine in tudi drugih občin. Slišali smo pesmi, ki opevajo vse vrednote in vrednosti naše revolucije in socialistične preobrazbe in v resnici predstvljajo našo moč, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Na poslušalce je najmočnejši vtis naredila folklorna skupina iz Horjula s kompozicijo Jugoslavija, s katero je prikazala našo skupnost in predanost.Titu.
Ob koncu programa je nastopila Zvezdana Bračko iz Idrije s pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo«, vojaki in mladinke iz Idrije pa so prikazali začetek naše NOB ter mladino, ki je gradila porušeno domovino.
Prepolna dvorana Cankarje-vegadomaje z burnim aplavzom pozdravila vse nastopajoče.
Za scenarij in režijo so poskrbeli: Viktor Razdrh, Bruno Krnjak in Zvezdana Bračko.       B. B.
Otroci imajo radi risanke
Dom JLA na Vrhniki je v zadnjih letih postal zbirališče najmlajših Vrhničanov. Razlog za to so — risanke. Uprava Doma namreč vsako soboto ob desetih predvaja risanke, v katerih nastopajo najbolj znani junaki Disnevlanda. V vsaki predstavi pa otroci razen risank gledajo še filme iz življenja JLA, popularne filme o prometu in zdravstveni zaščiti, o življenju in delu predsednika Tita itd.
Uprava Doma JLA na Vrhniki je filme začela predvajati na željo otroških vrtcev. V načrtu imajo tudi posebno predstavo za malčke iz Dragom era.
Treba je poudariti še en podatek. Cene vstopnic za te predstave so simbolične, financira jih Dom JLA.
Aktivnost Doma JLA na Vrhniki najlepše dokazuje, kako malo truda je potrebno, da naredimo otrokom lepše in polnejše otroštvo.
MOMIR ARSIČ
NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Blažević J.: Meč, a ne mir
Bergant M.: Družina, zakon, ljubezen na razpotjih Buchheim L. G.: Lisnata menažerija Černe F.: Splošna teorija ekonomskega sistema družbe Dedijer V.: Novi prilozi za biografiju Josipa Broza Eichler V.: Hartija
Epple D.: Slike od semenki. Kamen na kamen
Fosald H.: Igračke od granja
Grum A.: Hitro pripravljanje jedi
Gleitsmann H.: Pletenje
Hering L. & C: Sve od štipaljki
Kmecl M.: Rojstvo slovenskega romana. Fran Levstik
Koliševski L.: Makedonsko narodno vprašanje
Kerbler S.: Haloški človek
Lešnik A.: Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom
Likar M.: Usoda nalezljivih bolezni
Mojsov L.: Bolgarska delavska partija in makedonsko nacionalno vprašanje. Pogledi na historiju i savremenost
Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi
Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi
Osolnik B.: Jugoslavija v gibanju neuvrščenih Predan V.: Po premieri
Priročnik za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini Škerlavaj A.: Sindikalno gibanje v svetu Zakon o stanovanjskem gospodarstvu
LEPOSLOVJE Mladinsko
Andersen H. G: Cesarjev slavec Arhar V. T.: Letni časi
Grafenauer N.: Lokomotiva, lokomotiva Jurca B.: Čudovita stenska ura Kos B.: Kaj pa žebelj? Molnar F.: Dečki Pavlove ulice Manček M.: Ena, dva, tri Pečar B.: Čas brez pravljic Prunk-Utva L.: Kaj je videl Mižek Figa Prvo poletje na šolskem odru Rozman S.: Ta glavna Urša Schmidt M.: Lepše in boljše Suhodolčan L.: O medvedku in dečku Žužek B.: Kaj imamo radi
ZA ODRASLE — SLOVENSKO:
Bevk F.: Ljudje pod Osojnikom
Flisar E.: Južno od severa
Grabnar B.: Noč temna, ki tare duha
Gradišnik B.: Zemlja, zemlja, zemlja
Pavlin M.: V ognju in snegu
Remec M.: Iksion
Si imen B.: Panonsko morje
Zorman V. Dom človekov
Novak B. A.: Hči spomina
Šalomun T.: Balada za Metko Krašovec
Prevodi:
Clarke A. C: Morje in vesolje
Gunter H. K.: Poklicni ljubimec. Ugledna družina
Hrabal B.: Strogo nadzorovani vlaki
Kirst H. H.: Razprodaja herojev
Pavlovski B.: VVest Aust
Pekič B.: Kako pomiriti vampirja
Simmel J. M.: Ljubezen je le beseda. Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Bog varuje zaljubljence. Priznam vse. Hura, še smo živi
Tomizza F.: Prijateljstvo
ŠAHOVSKE VESTI
-   .     >.  .  .   r0v.   „«.• J,!
Člani sekretariata ZTKO na svoji 11. redni seji 17.11.1981, razpravljajo o programu dela ZTKO v letu 1982.
Prikaz dela NK Usnjar v jesenski sezoni 1981/82
Po nekajletnem premoru se je vrhniški nogomet znova vrnil v športno tekmovalni sistem. Za dosego tega nivoja tekmovanja je bilo potrebno rešiti veliko problemov in preseči dosti težavnih ovir.
Začetek tekmovanja je športna Vrhnika, posebej pa še člani NK Usnjarja, težko pričakovala. Pojavljala so se vprašanja, ali je klub organizacijsko in tekmovalno sposoben za nov tekmovalni sistem.
Po predpisih NZS mora vsak klub, ki nastopa v športno tekmovalnem sistemu, imeti dve kadetski, mladinsko in člansko selekcijo. Takoj se je pojavilo vprašanje, kako sestaviti drugo kadetsko selekcijo, ker NK Usnjar ni imel dovolj kvalitetnih igralcev. Zato smo se povezali z NK Borovnico, da bi oni sestavili ustrezno ekipo. Ta predlog so tovariši iz Borovnice z veseljem sprejeli in so v zelo kratkem času formirali ekipo. Pri tem pa je nastal precejšen problem, ker nogometno igrišče v Borovnici ni uporabno in je morala kadetska selekcija iz Borovnice vse tekme igrati na Vrhniki.
Tudi sodelovanje z nogometno sekcijo ŠD Dragomer je bilo zelo dobro. Odstopili so nam najboljše nogometaše in pomagali pri organizaciji mladinskih in kadetskih ekip.
Tako lahko vidimo, da smo v NK Usnjarju uresničevali sistem selekcioniranja v skladu s »portoroškimi« sklepi.
Priprave na tekmovanje so bile zelo kratke in ekipe se niso mogle uspešno pripraviti na začetek sezone. Za to je bilo več vzrokov: dolgo se ni vedelo, kateri klubi bodo nastopali; vprašanje starostne meje; neprilagojeni termini treningov; odsotnost igralcev zaradi letnih dopustov; nediscipline. Ker smo novinci v ligi, vodstvo kluba ni moglo realno oceniti razmerja sil v ligi in na tej osnovi zastaviti konkretni cilj —- določeno mesto ali število osvojenih točk.
Mogoče smo prevrednotili lastno ekipo, vendar ima to globlje vzroke. Naši igralci so dolgo igrali v rekreacijskih ligah, kjer so si pridobili določene navade, ki pa so za uspešno igranje v športno tekmovalnem sistemu škodljive — preslaba treniranost, premalo ostrine v igri, igre brez žoge praktično niso poznali. Le z zavzetim treningom bi se dalo te napake odpraviti, vendar pa so tudi tu nastajali problemi zaradi odsotnosti igralcev s treningov, zaradi službe, šole, prevečkrat pa tudi iz neupravičenih razlogov. Zaradi tega je bilo uigravanje posameznih elementov igre in ekipe kot celote pomanjkljivo. Seveda pa vse le ni bilo tako črno. Igralci so mnogokrat podrejali vse svoje druge obveznosti nogometu in so svoje naloge izvrševali na najboljši način.
Članska ekipa je v ligi odigrala devet tekem in dosegla naslednje rezultate: dve zmagi, tri poraze in štiri neodločene izide. Tako ekipa ni dosegla zastavljenega cilja 10 do 12 točk, vendar lahko rečemo, daje bila igra dosti boljša, kot kažejo doseženi rezultati. Predvsem na gostovanjih smo mnogokrat izgubljali točke v zadnjih minutah predvsem zaradi neizkušenosti.
V tekmovanju za pokal NZS je članska ekipa v svoji skupini zasedla drugo mesto za Slovanom (dve zmagi in en poraz).
Moštvo je sedaj dobilo svojo osnovno podobo, pridobilo določene izkušnje, spoznalo nasprotnike tako, da lahko v spomladanskem delu pričakujemo boljše igre in predvsem boljše rezultate. Vendar pa moramo ekipo za spomladanski del osvežiti z nekaterimi novimi igralci — predvsem mlajšimi.
Mladinska ekipa je odigrala devet tekem in dosegla po štiri zmage in poraze ter en neodločen rezultat. Prikazali so preveliko oscilacijo v igri, zato doseženi rezultati niso adekvatni njihovi kvaliteti. Vzrok za te oscilacije je predvsem neredno treniranje iz opravičenih razlogov, čeprav moramo poudariti, da so bili tudi primeri nediscipline in neodgovornega vedenja. V ekipi je nekaj zelo talentiranih igralcev, ki bi s trdim delom kmalu lahko postali nosilci igre članske
Dušan Trček je nastopal za reprezentanco mladinske lige in je po ocenah strokovnjakov igral zelo dobro. Na širšem spisku selektorja pa so še nekateri drugi naši igralci.
Kadetski ekipi Usnjarja in Borovnice sta osvojili zadnji mesti na lestvici. Razlogi za to so predvsem v neizkušenosti igralcev in nerednem treniranju zaradi šolskih obveznosti. Vendar pa je v ekipah nekaj talentiranih igralcev, ki bi z zavzetim treningom lahko hitro napredovali.
Disciplina igralcev na tekmah vseh selekcij je bila na zelo visoki ravni. O tem priča podatek, da so vsi igralci skupaj dobili samo pet rumenih in en rdeč karton, in to predvsem zaradi ostre igre in ne nešportnega vedenja ali prigovarjanja sodnikom.
Organizacija tekem je bila na visoki ravni. Igrišče je bilo vedno dobro pripravljeno, gledalci, ki so se zbirali v velikem številu, so športno bodrili svoje moštvo, tako da ni prihajalo do izgredov.
V prikazu pa nikakor ne moremo mimo finančnih problemov, s katerimi se je spopadalo vodstvo kluba. Lahko rečemo, da smo ta problem dokaj uspešno rešili, za kar se moramo zahvaliti predvsem DO IU Vrhnika, ZTKO in TTKS in seveda tudi igralcem, ki so z razumevanjem sprejeli težko finančno stanje v klubu in niso zahtevali nikakršnih posebnih ugodnosti.
Sedaj potekajo v klubu strokovne analize celotnega dela, tako da bodo lahko v spomladanskem delu sezone doseženi boljši rezultati in odpravljene pomanjkljivosti, ki so se pojavljale jeseni.
RATOMIR VIDENOVIĆ
Čeprav je že šest mesecev član nogometnega kluba Usnjar, pa osemmesečni Mario Jovešković še ne igra nogometa. Na igrišče pride z očetom — dobrim nogometašem, ki si želi, da bi se sin čimprej navdušil za to lepo igro.
PRIJATELJSLA KOŠARKARSKA TEKMA —ČLANI
Borovnica: Cerknica 97:89 (48:40)
V novi športni dvorani v Borovnici so se pomerili košarkarji Borovnice in Cerknice. Domačini, ki so pred kratkim začeli redno vaditi, so povsem nadigrali nasprotnika.
Gledalcev 100, sodnik: Baje.
Borovnica: Režonja M. 4, Nikolav-čič K. 8, Zalar 11, Sivka 32, Modrijan 21, Kovačič 0, Pristavec, Šuštar 8, Mekinda J., Mekinda D. 13.
Cerknica: Pakiž 13, Klemene 12, Nelc 21, Drobnič 6, Caserman 5, šivec 12, Zakrajšek 10, Mlinar S. 4, Mlinar C. 6.
NOGOMETNA LIGA VRHNIŠKE OBČINE
Jesen pripadla Stari Vrhniki
V nogometni ligi vrhniške občine so z odigranim šestim kolom končali jesenski del tekmovanja. Sedmo kolo tekmovanja so namreč preložili na spomladanski del, ker vremenske razmere niso bile ugodne.
Takoj moramo priznati, da je vrstni red nastopajočih več kot presenetljiv. Stara Vrhnika je na prvem mestu zaradi boljše razlike v golih, čeprav ima isto število točk kot drugouvrščeni Fenolit. To mesto si je Stara Vrhnika tudi zaslužila. Prikazali so najboljšo igro in tudi strelci so bili najučinkovitejši.
Drugo največje presenečenje je moštvo Fenolita. S samo enim porazom in s petimi zmagami ter z nekoliko slabšo razliko v golih imajo isto število točk kot prvouvrščena Vrhnika in s tem možnost, da se v spomladanskem delu tekmovanja borijo za prvo mesto.
Neprijetni presenečenji pa sta vsekakor moštvi Usnjarja in Borovnice. V obeh moštvih nastopajo nogometaši, ki so po svojem znanju in spretnosti med najboljšimi, uvrstitev v sredino tabele zanje ni realna, če upoštevamo njihove sposobnosti.
Kaj bi lahko rekli o sami ligi? Osnovna ugotovitev: taka tekmovanja so naši občini potrebna in se morajo nadaljevati. Gotovo je, da samo pol sezone ne more dati odgovorov glede načina in organizacije samega tekmovanja.
Tu v prvi vrsti mislim na organiziranost sodniške in tekmovalne plati tekmovanja, posebno pozornost je treba posvetiti registraciji igralcev, strokovno-pedagoškemu delu, ki mora biti vedno prisotno, čeprav je to rekreacijska liga.
Veseli pa nas dejstvo, da so se v tekmovanje vključile tudi krajevne skupnosti, delovne organizacije, moštva veteranov. To prav gotovo potrjuje dejstvo, da je »najvažnejša stranska stvar na svetu« še kako prisotna v naši občini.
TABELA
C
Hitropotezni turnir
Na hitropoteznem turnirju za november, ki je bil 7.11 1981, je sodelovalo 18 šal ,q Prvo mesto je zasedel Leon Gostiša s 15,5 točkami pred Zoranom Brkićerti l l«. Sašom Čačićem 12,5, Borisom Hadalinom in Petrom Kobalom z 11 točkami, itd *
ta
H
Prvenstvo ŠD Vrhnika za 1981 leto j*
Na prvenstvu ŠD Vrhnika za tekoče leto so odigrali šest kompletnih kol. Stanje n* tis je sledeče: Prvi Brkić s 6 točkami pred L Gostišo in Gavrićem s 5,5. Mlinarjem s\ % čem in Trčkom s 3,5 točkami itd.
Rezultati po kolih:
II. kolo: Rom —Justin 0:1, Čačić— Hadalin 0:1, Brkić — Novak 1:0, Bolha— 1:0, Trček — Gostiša 0:1, Gavrić — Mlinar 1:0, Kobal--lereb 1:0. ^
II. kolo: Jereb — Rom 1:0, Mlinar — Kobal 1:0, Gostiša — Gavrič 1/2:1/2, NikO^T Trček 0:1, Novak   Solha 0:1, Hadalin — Brkić 0:1, Justin — Čačić 0:1,
IV. kolo: Brkić — Justin 1:0. Bolha — Hadalin 1/2:1/2, Trček — Novak 1:0, Ga«f* Nikolčić 1:0, Kobal — Gostiša 0:1, Jereb — Mlinar 0:1. JI r
V. kolo: Mlinar—Rom 1:0, Gostiša — Jereb 1:0, Nikolčić — Kobal 1:0, Novak—f H 0:1, Hadalin — Trček 1/2:1/2, Justin — Bolha 1:0,Čačić — Brkić 0:1. ko)E
VI. kolo: Rom — Brkić 0:1, Bolha- Čaćić 1:0, Trček — Justin 1:0, Gavrić — " 1:0, Kobal — Novak 1:0, Jereb — Nikolčić 1:0, Mlinar — Gostiša 0:1.
1. Stara Vrhnika	6	5	0	1	27:14	10
2 Fenolit	6	5	0	1	16:13	10
3. Dragomer;	6	4	0	2	19:16	%
4. IUV	6	3	1	2	21:12	7
5. Usnjar	6	3	0	3	16:18	6
6. Borovnica	6	1	1	4	11:15	3
7. Podlipa	6	1	0	5	18:29	2
8. Liko-Verd	6	1	0	5	19:33	2
MOMIR ARSIĆ
Tekmovanje v počastitev dneva JLA
ZTKO Vrhnika organizira — pod pokroviteljstvom Občinskega komiteja za SLO in DS — tekmovanje v počastitev »Dneva JLA«. Tekmovanje bo v 4 panogah, in sicer: v streljanju, šahu, keglanju in namiznem tenisu. Sodelovalo bo 5 ekip: V. P. 5312, V. P. 1267, OŠTO Logatec, OŠTO Vrhnika ter Postaja milice Vrhnika in Logatec skupaj.
Tekmovanje bo potekalo v mesecu decembru, zaključena slovesnost in podelitev priznanj pa bo 22. 12. 1981 v Domu JLA.
II. Slovenska liga v šahu »ZAHOD« fi
Začel se je prvi krog II. slovenske šahovske lige — Zahod, v kateri nastopa osen™ Zmagovalec se bo uvrstil neposredno v prvo slovensko ligo, najslabši pa bo teM-fPS nižjem rangu. V odigranih štirih kolih so se najbolj izkazale Ponikve. U|
Rezultati: firti
I. kolo: Radovljica— Vrhnika 1/2:5 1/2, Sežana — Tomo Zupan Kranj 2:4, Novof^ — Grintavec Olševek 3:3, Ponikve — Postojna 3 1/2:2 1/2. Jg.
II. kolo: Vrhnika — Postojna 1:5, Grintavec — Ponikve 1/2:5 1/2, Kranj — NovoC
2 1/2:3 1/2, Radovljica — Sežana 3:3
III. kolo: Sežana — Vrhnika 3:3, Novo mesto — Radovljica 4:2, Ponikve -'PB
3 1/2;2 1/2, Postojna — Grintovec 3 1/2:2 1/2. j8t>'
IV. kolo: Vrhnika — Grintovec 4:2, Kranj — Postojna 3:3, Radovljica — flj 1 1/2:4 1/2, Sežana — Novo mesto 2:4. m
Vrstni red: Ponikve 17 točk, Novo mesto 14,5, Postojna 14, Vrhnika 13,5, Tomovi Kranj 12, Sežana 10, Grintovec Olševek 8, Radovljica 7. V,
__^re
OBVESTILO: S
ŠD Vrhnika organizira 19.12.1981. leta ob 10.00 simultanko na 30 deskah^ z velemojstrom Brunom Parmo. y^ 26.12.1981 ob 9. uri bo v Domu JLA tradicionalni osmi turnir šahistov vetef'p11 nov, starejših od 40 let. Turnir organiziramo ob obletnici ŠD Vrhnika.
Ratomir Videnovič — predsednik občinske nogometne zveze
Lahko govorimo o letu preporoda nogometa v občini. To je sedaj že jasno, saj smo dosegli, celo presegli tisto, kar smo načrtovali. To je: čim več občanov privabiti na zeleno igrišče; pa naj gre za igralce ali gledalce.
Najbolj veseli pa smo lahko zanimanja krajevnih skupnosti, veteranov, delovnih organizacij za množično vključevanje v rekreacijsko tekmovanje.
Ko je v Podlipi tekma, je kar pravo nogometno slavje Tudi drugje je približno enako. Zanimanje za nogomet je izredno veliko, tudi organizacija je dobra, velja pa reči, da bosta novoustanovljeni sodniška in trenerska organizacija še dvignili kvalitetno raven in pripomogli k še večji množičnosti. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da smo tako množičnost dosegli z minimalnimi stroški. Sodniki so vse tekme »piskali« zastonj.
Nogomet je torej zopet postal šport, ki privablja. Treba pa bo tudi vsem borovniškim ekipam
omogočiti, da bodo tekme igrali tudi doma Interes vseh v KS mora biti, da se tudi igrišče v Borovnici čimpreje uredi.
Nogometno prvenstvo najmlajši
Nt
-A,
Na enem od zadnjih sestankov Strokovnega sveta NK USNJAR je bilo na dnfjlen najprej po posameznih šolah kot tekmovanje med razredi. Nato pa bi šole sestavil'1 P(
redu vprašanje pionirskega nogometa. Člani sveta so sprejeli sklep, da skupno zf^Jbm. nimi šolami organizirajo pionirsko prvenstvo v malem nogometu. Prvensto naj bi p0y,
ŠD Partizan - smučarska sekcija — organizira enotedenski tečaj za odrasle na Ulovki. Tečaj bo takoj, ko bodo snežne razmere ugodne. Prijavite se lahko pismeno na ŠD Partizan, Vrhnika, Tržaška 9 ali po telefonu 751-484. Okvirna cena tečaja 1.000,00 din. Za prevoz na Ulovko poskrbi vsak tečajnik sam. Ostale informacije boste prejeli pred pričetkom tečaja.
razredne reprezentance in le-te bi med seboj odločile, katera ekipa je najboljšaJSloi Medrazredna tekmovanja so bila uspešno izvedena in tako so lahko na vsaki šoli1^ res najboljše igralce za zaključne tekme, ki so jih igrali po pokalnem sistemu. Ju' V zaključnih bojih so sodelovali: OŠ Dragomer in Oš Borovnica z eno ekipo in 0T«l| Cankar z dvema ekipama. Tekme so bile zelo zanimive, saj so mladi nogometaši p<7*Pr veliko zagnanosti in precej nogometnega znanja, kar je še posebej zadovoljilo ,fe|efjg NK Usnjar, ki so zavzeto spremljali vse tek.ne. Ti nadebudni nogometaši bodo ^"'te«. snim delom kmalu zastopali barve NK Usnjarja. L?* Organizacija zaključnega tekmovanja je bila zelo dobra, za kar imajo največ zas^Sl variši Bizjak, Kasalović in Margon. J0rn Ugotovimo lahko, da je interes otrok za nogometna tekmovanja zelo velik, saj s°Ljj spodbujat svoje tekmovalce celi razredi s svojimi učitelji. Zato se bodo taka tekmC/ še organizirala. Pri NK Usnjarju pa že razmišljajo, da bi spomladi organizirali šolsko činsko prvenstvo v velikem nogometu. »Pin
Končni rezultati prvenstva: 5. razred: 1. OŠ Ivan Cankar A, 2. OŠ Dragomer, 3.0'.Ljjj Cankar B, 4 OŠ Borovnica; 6. razred: 1. Oš Ivan Cankar A, 2 OŠ Ivan Cankar B.O Borovnica, 4. Oš Dragomer; 7. razred: 1. OŠ Ivan Cankar B, 2. OŠ Dragomer, 3. 0-J7> Cankar A (Borovnica ni nastopila); 8. razred: 1. OŠ Ivan Cankar A, 2. OŠ Dragome^"* Borovnica, 4. OŠ Ivan Cankar B.. Jok>
RATOMIR VIDENVj
m
ZAČASNI URNIK V TELOVADNICI TVD PARTIZAN BOROVNICA
URA DAN	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	
10.—11.		CICIBANI	CICIBANI	CICIBANI		
11.—12.						
14,—15.
15.—16.
CICIBANI
16.—17.
17.—18.
18,—19.
NOGOMET KADETI
19,— 20.
20.—21.
GIMNASTIKA ML. PIONIRJI
REKREACIJA ŽENSKE
NAMIZNI TENIS PIONIRJI
NAMIZNI TENIS MLADINCI
BALET -^
_,_
NOGOMET GIMNASTIKA JH PIONIRJI      MLAJŠI PIONIR
Ni
-^>
NOGOMET   GIMNASTIKA L$
KADETI        ST. PIONIRJI L
%
REKREACIJA MOŠKI
21 —22.
NAMIZNI
TENIS
ČLANI
NOGOMET GIMNASTIKA £ ČLANI ČLANI V*
-
športna aktivnost na šoli v Dragomeru je zaživela. Pionirji in pionirke so začeli z redno vadbo, ravno tako pa se že udeležujejo vseh tekmovanj na občinskem nivoju. Poudariti je treba tesno sodelovanje s športnim društvom Dragomer-Lukovica in ZTKO Vrhnika.
To sodelovanje pa se mora še okrepiti, saj bomo ravno s skupnimi interesi in s skupnimi nalogami lahko prišli do ciljev, ki bodo koristili krajanom in šoli.
Tu mislimo predvsem na športna igrišča, ki so nujno potrebna šoli in športnemu društvu. Povedati je treba, da kljub vsej aktivnosti v Dragomeru ni niti enega športnega objekta.      BRANE ŠEFRAN
ZTKO Vrhnika prosi vse, ki tekmujejo za TRIM priznanje, naj se oglasijo na zvezi najkasneje do 10. 12. 1981. S seboj prinesite tudi TRIM knjižice, da bomo lahko sestavili spisek dobitnikov priznanj.
Za dobitnike priznanj bomo upoštevali samo tiste, ki bodo prinesli TRIM knjižice do 10. 12. 1981.
URADNE URE ZTKO IN PARTIZAN VRHNIKA ponedeljek: 8.00—14.30 torek: 8.00—12.00 popoldan 13.00—16.30 sreda: 8.00—14.30 četrtek: 8.00—14.30
URNIK VADBE NA ŠOLI LOG-DRAGOMER
URA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
od 16.00
do 17.30
SPLOŠNA VADBA 1. in 2. raz. vad.Jesenšek Ljubica
KOŠARKA pionirke vad. Jesenko
Tone Jevšek Milan
NOGOMET I. 4., 5„ 6. raz. vad. Pečan
Zdravko Gerbec Miha
SMUČANJE
1—8. raz.
pionirji-ke
vad. Peternel štuflek Popit
SPLOŠNA VADBA 5., 6., 8. raz. REZERVIRA" vad. Caserman
Milka ZA
SPLOŠNA od 17.30 VADBA
3. in 4. raz. do 19.00 vad. Lenarčič Jelena
KOŠARKA NOGOMETU. ATLETIKA ODBOJKA
pionirji 7. in 8. raz.     pionirji-ke pionirji-ke
vad. Jesenko vad. Grbec     vad. Slabe vad. Zver Tone            Miha            Lojze Jože
Jevšek Milan Pečan Zdravko
tekmovan!
ŠOLE
ODBOJKA od 19.00 MOŠKI
Dragomer do 20.30 vad. Zver Jože
REKREACIJA MOŠKI Dragomer in ostale KS vad. Papež Dušan Štefan Brane
KOŠARKA REKREACIJA ODBOJKA
MOŠKI šola MOŠKI IN
BL. Brezovica Log-Dragomer Dragomer
vad. Jeraj vad. Slabe vad. Zver ZTKO Srečo           Lojze Jože
KOŠARKA od 20.30 MOŠKI Log
do 22.00 vad. Rus
Matjaž
KOŠARKA MOŠKI Dragomer vad. Papež Dušan Štefan Brane
REKREACIJA KS Bevke vad. Miklavčič Igor
KOŠARKA MOŠKI Drenov gFič vad. Jesenko
Tone Jerina Miro
REKREACIJA ŽENSKE Dragomer in ostale KS vad. Zver Jože
VARNOST V CESTNEM PROMETU
Videti — biti dobro viden
„ iV** prvega somraka do »popolne* zdanitve kot tudi podnevi ob zmanjšani jid^ljivosti morajo biti na vozilu na cesti prižgane luči. Tako pravi 83. člen Za-^J9 o temeljih varnosti cestnega prometa, vsak dan na cesti nam daje družno sliko. Prvi mrak, nizka oblačnost, dež, megla, sneženje ali ko dan prerija noč, nam dokazuje, da je še veliko voznikov, ki bolj malo razmišljajo o var n!r?ti drugih in o svoji varnosti. Premalo razmišljajo o tem, ali je bolj važno s ^videti ali biti dobro viden. Lahko rečem, daje enako pomembno oboje. J* razmislimo, kdaj luči služijo zato, da dobro vidimo, kaj hitro ugotovimo, J 16 to le ponoči in ob gostejši megli ali močnejšemu sneženju. V vseh ostalih vJtierih pa nam naše luči za boljšo preglednost ceste nič ne pomenijo, vendar ikofl %> prispevajo k varni vožnji. Veliko bolj varno je srečanje z vozilom, ki ima m    6 luci' Posebno, če je to vozilo temne, mrtve barve ali če se barva 3a lema z barvo okolice. Nekatere države zahtevajo prižgane luči pri vsaki vož-Jjs glede na na čas, vidljivost vremenske razmere.
novi zakon za sedaj predvideva, da morajo imeti prižgane luči motorna *&a pri vsaki vožnji izven naselja. Dandanes se vam med vožnjo še marsik-J ''ogodi, ko ob spremenjenih pogojih vidljivosti vozite s prižganimi lučmi, , vas nasproti vozeča vozila opozarjajo na prižgane luči. Upajmo, da bo Tj'3'1' prišel čas, ko vas bodo opozarjali, da ste pozabili prižgati luči. Ste že W Pomislili, koliko je bolj vama vožnja proti koloni, iz katere neprestano ska-eV°v°zila in prehitevajo, če imate pri taki vožnji prižgane luči, tudi če je naj-sončni dan.
uPam, da sem vas vsaj malo prepričal, da prižgane luči niso v nasprotju z /0"?0 vožnjo na cesti. Na hitro še poglejmo, kdaj in kakšne luči uporabljamo.
t^osvetljevanje ceste ponoči praviloma uporabljamo dolge luči, ki naj sve-,Vsaj 100 m daleč. Dolga luč nam omogoči, da imamo pregled nad večjim
-'A
r*0rn ceste in nam dovoljujejo večjo hitrost in varnost pri vožnji. Kadar bi "kh9 'U" ov'ra'e normalno vidljivost drugih udeležencev v prometu, je po-pcdai 00 prii9ati zasenčene luči, ki morajo svetiti najmanj 40 m in največ 80 m Dolge luči ugasnemo in prižgemo zasenčene najmanj 200 m pred sre-Wn z nasproti vozečim vozilom in kadar vozimo za drugim vozilom na raz-J^anj kot 100 m. L °zniki zelo radi pozabljamo, da dolge luči zaslepijo tudi pešce, kolesarje, -4 re9o in druge udeležence in ne samo avtomobiliste! Z zasenčenimi lučmi i *lrrto tudi skozi osvetljeno naselje in predor. Ta luč je lahko samo bele b'trehS'    V02n)'' kadar je ponoči — ali od zmanjšani vidljivosti podnevi — poleno prižgati luči, moramo prižgati najmanj zasenčene luči. Torej samo z e'*y 1,11 Za označitev vozila ni dovoljeno voziti! V megli ali drugi zmanjšani vidiji-L11 'ahko uporabljamo tudi luči za meglo, katere pa ne smejo svetiti dlje kot L ^ Luči za meglo lahko gorijo skupaj s kratko lučjo ali s pozicijsko lučjo in 'i!be|SrT1^'0    nameščene v'šJe od glavnega žarometa. Luči za meglo so lahko tod   rurnene barve. Dodatne rdeče luči za meglo lahko namestimo tudi na Jr nii strani vozila. Ne pozabimo, da kratke luči, posebno če so slabe vre-' 3«fc 6 razmere, osvetljujejo veliko manjši del ceste kot dolge luči, zato mo-joij1 o temu primerno tudi zmanjšati hitrost.
'a h °'e^ osveteljevanja ceste in označitve vozila lahko luči uporabljamo tudi iii^Pozorila drugim udeležencem v prometu. Tako z lučmi ponoči opozorimo (te'*3' katerega prehitevamo, če bi to prehitevanje bilo nevarno. Izmenično Sanje dolge in zasenčene luči uporabljamo tudi ponoči pri vožnji v nevaren ifejj;re9leden ovinek ali ko se bližamo vrhu klanca, da opozorimo nasproti vo-lkt(a Vozi'a na previdnost pri srečanju. Pri tem moramo paziti, da ne slepimo Jl j^otivozeča vozila. Tudi podnevi uporabljamo luči za opozorilo drugim
J^fiencem in to v glavnem nasprotivozečim. Ob taki priložnosti sicer najprej ir^Hmo, da je to opozorilo pred radarjem, vendar ne pozabimo, da je lahko f? °Pozorilo, da je nekaj narobe z vašim vozilom ali s'tovorom na strehi ali
Jftfflo prižgane luči. Torej vidimo, da luči poleg tega, da nam dobro osvetli0 cesto in označujejo naše vozilo na cest', služijo tudi za sporazumevanje -, aru9imi vozniki.
" Joi^f na^,et0 o uporabi luči ima svoj smisel le, če imamo ustrezne luči. Zakon nCJ*9' da morajo imeti vozila na motorni pogon razen koles z motorjem in mo-koles brez bočne prikolice, najmanj dve luči bele barve. Luči morajo biti velikosti in svetiti z enako jakostjo. V prometu vse prevečkrat srečamo
T"* k ^akev
k J9 z neP°P°lno osvetlitvijo ali z zelo slabimi lučmi. Kako nevarna je vožnja J ^     "a levi strani, vozila se verjetno le malokdo zaveda. L*8^ če se že odločite, da v skrajni sili peljete brez ene luči, potem imejte JjJJ**io osvetljeno levo stran vozila! Večkrat se zgodi, da vozniki šele na teh-Hl£ errt pregledu zvedo, da vozilo zaradi dotrajanega žarometa ni več teh-EcIt ^azhibno in ni sposobno za varno vožnjo. Koliko jih je že ta problem re-^ k°. da so si svetlobni vložek sposodili pri sosedu in na ta način opravili J. ^sko obveznost. Pa je to res dobra rešitev?
u n nas se vgrajujejo v žaromete svetilne enote za evropski asimetrični svet-y*laK,' Sn°P' žarnica ima dve nitki, eno za dolgo luč in eno za zasenčeno luč. i^oc še vedno uporabljamo navadne žarnice, v novejšem času pa se vedno }jVl Veliavljajo halogenske žarnice. Kakšna je razlika? Navadna žarnica ima pJirJ.6n'stK> dobo cca 150 ur gorenja in zaradi usedlin par na steklu daje vedno Vgl svetlobe. Hologenska žarnica daje približno 100% več svetlobe, in to yfe d • er|ake jakosti, ker s časom ne izgubijo na kvaliteti. Tudi življenska doba "eis     0 er,krat daljša in znaša okrog 300 ur. Če se odločimo zaradi var-Uy v°*nje vstaviti hologenske žarnice, jih ni možno vstaviti v svetlobni vlo-Pbw navadn° žarnico, ampak moramo zamenjati tudi svetlobni vložek (pa-w 'a s steklom). Na to predvsem mislite takrat, ko zaradi dotrajanosti kupu-£n°ve svetlobne enote.
tta.6Prav 00 marsikdo rekel, daj, to že vse vem, bi kljub temu opozoril, da smo h^u. ko si jutro in večer skoraj podajata roke, ko je dan brez ljube barjanske y%c? prava redkost in če pri tem omenim še, da smo v obdobju ko kraljuje J*rh(w   'n ,am Da tuc" c'e*' ^a V02nJ° ie torei "ajbolj neugoden čas in eden ■V ^temeljev varne vožnje v tem času so luči, če so prižgane seveda. In ne .' da se sneg, megla in blato vozil pred vami kar pridno vsedajo za ste-L "ih luči in jim pobirajo od 40 do 90 % svetlobe. Torej: obrišite včasih štetih luči, da bodo sploh lahko dajale svetlobo!
Nov član Nogometnega kluba Podlipa
To ni biLčisto navaden dan, bila je sobota. In ravno to soboto maja, Mogoče že malo prej, se je našemu nadebudnemu občanu utrnila Jtisel, da poseže malo po družbeni imovini. Šel je v gostilno, si dotočil *e tako polno merico, potem pa odrajžal proti domu.
Doma ni stopil v vežo kot ponavadi, ampak v hlev, kjer gaje z rezge-'0m pozdravil njegov »Ričko«. Z namenom, da bo to storil, mu je na Vrat poveznil »komat«, čez hrbet vrgel verigo ter ga odgnal na nogometno igrišče. Ričko je debelo gledal svojega gospodarja sredi igrišča 'Sr se spraševal, zakaj mu ni povedal da se ukvarja s športom. Potegnil je verigo s hrbta, jo ovil okrog stative gola ter velel, naj potegne.
To si je naš občan želel. Ni pa pomislil, da tega ni plačal on, temveč mladinci s svojimi majhnimi sredstvi in s svojim prostovoljnim delom. rudi tega ni pomislil, da ni s tem oškodoval kakega posameznika, tem-več v prvi rsti družbo in sebe.    - C. V.
»AVTOMONTAŽA« Ljubljana, TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor 1
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1) 2 NK delavca za priučitev kovinske stroke — kovinostrugar,
2) 4 KV proizvodne delavce — ključavničarje z znanjem varjenja,
3) 6 KV proizvodnih delavcev — varilcev,
4) 1 PK proizvodno delavko ključavničarske stroke ter občasno opravljanje del in delovnih nalog v družbeni prehrani,
5) 3 NK delavce za priučitev kovinske stroke — ključavničarske,
6) 1 KV delavec na vzdrževanju — elektrikar,
7) 3 PK proizvodne delavce ključavničarje — priučene.
Pod tč. 1 izmensko delo, pod tč. 4 zaposlitev ženske
pod tč. 2 in 3 zahtevana KV izobrazba ustrezne smeri, pod tč. 6 zahtevana KV izobrazba ustrezne smeri s 3 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja: za dela in naloge pod tč. 2,3 in 6 60 dni, pod tč. 1, 4, 5 in 7 45 dni.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave morajo kandidati — skupno t dokazili o strokovnosti — predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od datuma objave.
Vzgojno varstveni zavod Vrhnika
Tržaška c. 70, Vrhnika
razpisuje dela in naloge varuhinje v varstveni družini na Vrhniki. Pogoji:
1. primeren prostor za varstvo otrok,
2. da sprejme v varstvo od 4—6 otrok v starosti od 8 mes. do 3 let,
3. varuhinja ne sme biti mlajša od 31 let in ne starejša od 60 let,
4. mora imeti pravilen odnos do otrok,
5. izpolnjevati mora osnovne zdravstvene pogoje,
6. mora biti moralno in politično neoporečna,
7. lokacija — v centru Vrhnike.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim
časom.
Kandidati naj pošljejo vloge na naslov zavoda v 15 dneh.
V torek, 17.11.1981 so se člani sekretariata ZTKO poslovili od večletne sodelavke tov. Rezke Mole, ki je odila v pokoj. (Na sliki: Predsednik ZTKO tov. Draglsa Iskrenovič izroča spominsko darilo tov. Rezki Mole.)
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Nova merila in način ugotavljanja vrednosti stanovanj in določanje stanarin
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (ZSG) (Ur. list SRS štev. 3/B1) določa, da se v letu 1981 na novo ugotavlja vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš. Za ugotavljanje vrednosti stanovanj se uporabi določila Pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanja in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja, ki ga je sprejel Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora in je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 25/81.
Zgoraj navedeni Pravilnik je izdelan na osnovi 88. člena ZSG in ob določanju vrednosti stanovanjskih hiš upošteva:
— kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta;
— vrsto in kakovost stavbnega pohištva;
— vrsto in kakovost obdelave talnih in stenskih površin;
- — vrsto in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami;
— vrsto in možnost rabe skupnih prostorov;
— kakovost toplotne in zvočne izolacije;
— negativne vplive na rabo stanovanja.
Posamezni objekti se po pravilniku razvrstijo v starostne grupe po 10 let (od 0—10,11 —20 itd.), objekti stari nad sto let so v posebni grupi. Taka razvrstitev objektov daje osnovo za točkovanje glede na kakovost konstrukcije in potem tudi za določanje vrednosti stavbnega pohištva, obdelave tal i.p.
Pri vrsti stavbnega pohištva se upošteva:
— klasično obrtniško izvedbo,
— tipsko serijsko izvedbo,
— izvenserijsko izvedbo.
Pri točkovanju se nadalje upošteva še obdelava tal, sten, instalacije (elek-tro, ogrevalne) itd.
Seštevek točk, ki jih dobimo na tej osnovi, se korigira še z odbitnimi točkami z ozirom na rabo stanovanja in predstavlja enega od elementov za ugotovitev vrednosti stanovanja.
Drugi element je površina prostorov, pri čemer se poleg ie do sedaj upoštevane površine bivalnih prostorov upošteva še pomožne prostore kot: balkone, lože, terase, kleti, drvarnice i.p., vendar le-te ne v celotni površini, temveč od 25—75%.
Tretji element za ugotavljanje vrednosti stanovanja pa je vrednost točke. Vrednost točke pa se določi na osnovi povprečne cene stanovanj, zgrajenih v letu 1980, ob upoštevanju družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjskem gospodarstvu, kjer se v ceno m2 stanovanj zgrajenih v letu 1980
(S-6) ,
16.128,35 dirVm2 Na osnovi te cene pa se izračunava vrednost točke, ki znaša: vrednost stanovanj
Vrednost točke:
štev. m2 x povpt. š::ev. točk x taktor
2.478,54 m2 x 16.128,35 din 2.554,68 m2 X 294,47 točke x 1,008
= 52,72 din
Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika objavlja listo kandidatov, ki jim je bilo dodeljeno stanovanje v stanovanjskem bloku S-6 na Vrhniki na osnovi predhodno objavljene prednostne liste:
1. GARSONJERE:
Armič Marija, Log 112, Brezovica Petelin Janja, Klis 14, Vrhnika
2. ENOSOBNA STANOVANJA Peklaj Magda, Drenov grič 28, Vrhnika Vidov-Ravnikar Giana, Mrakova 9, Vrhnika Cvijanovič Dragojla, Verd 100, Vrhnika
3. DVOSOBNA STANOVANJA Lulič Zumreta, Verd 168, Vrhnika Kraljic Cvetka, Verd 100, Vrhnika Nad Zdenka, Gradišče 8, Vrhnika
4. TROSOBNA STANOVANJA Jusič Sabahata, Verd 169, Vrhnika Ibrahimovič Salkan, Opekarska 23, Vrhnika Hušidič Husmija, Stara cesta 2, Vrhnika Pere Josip, Dol 29 (Bistra), Borovnica
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika je pri razdelitvi stanovanj ugotovil, da se na osnovi novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu bistveno spremenijo pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja, zato je sklenil predlagati skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, da se kandidate, ki po tem natečaju niso dobili stanovanja, uvrsti na listo za pridobitev stanovanj v stanovanjskem bloku S-10 v Gradišču na Vrhniki in da se v ta namen rezervirajo ustrezna stanovanja.
O sklepu skupščine bomo prizadete naknadno obvestili.
PREDSEDNIK IO SSS: MARCEL TURK
Prijava sprememb bivališča v občini
Spomladi naslednjega leta bodo splošne volitve. Da bomo imeli pravilno vpisane naslove bivališč v volilnih imenikih, pozivamo vse občane, kiše niso prijavili spremembe bivališča, da to čim prej opravijo na oddelku za notranje zadeve. Ob volitvah bo imel težave le tisti, ki bo imel stari naslov v volilnem imeniku, ko bo moral na volišče, kjer bo vpisan stari naslov.
Nbve osebne izkaznice
Že v prejšnji številki »Našega časopisa« smo objavili, da Oddelek za notranje zadeve SO Vrhnika izdaja nove osebne izkaznice.
Po tej objavi ugotavljamo, da ni bilo večjega odziva, zato ponovno pozivamo vse občane, ki želijo novo osebno izkaznico, da se oglasijo v našem oddelku. Do leta 1982 bomo morali vsi zamenjati osebne izkaznice.
Informacija za voznike motornih vozil
Ko napolnite vaš avto na bencinski črpalki, gre manjši del teh sredstev za vzdrževanje cest. Toda reči moramo, da gredo tako zbrana sredstva za obnovo cest le za tisto občino, v kateri ste plačali bencin.
Vrednost točke 52,72 din predstavlja osnovo za ugotovitev vrednosti vseh stanovanj zgrajenih pred letom 1980. Vsako leto pa se potem opravi še valorizacija vrednosti stanovanj, ki pa je odvisna od rasti cen m2 stanovanj v občini oziroma republiki.
Vrednost stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, izračunana po opisanem postopku, pa predstavlja osnovo za izračun stanarin in najemnin.
Po isti metodologiji se bo ugotavljala tudi vrednost stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo lastniki. Ugotavljanje vrednosti teh hiš je statističnega in družbenega pomena (ZSG, člen 92).
Stanarine
Že prej smo navedli, da predstavlja osnovo za izračun stanarin vrednost stanovanja, ugotovljena na osnovi točkovanja in vrednosti točke, izračunane na osnovi cene m2 stanovanj, zgrajenih v letu 1980.
Višina stanarine se določa z letno stopnjo stanarine, ki jo sestavljajo naslednji stroški:
— amortizacija,
— stroški vzdrževanja,
— stroški upravljanja,
— funkcionalni stroški.
Vsak od teh stroškov je določen z enotno metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin (Ur. list SRS štev. 25/81) in je odvisen od starostne strukture stanovanj.
Najvišja letna stopnja stanarine je 2,44 % od revalorizirane vrednosti stanovanj. Ker pa bi ta stopnja zahtevala preveliko povečanje stanarin, je treba upoštevati postopen prehod na ekonomske stanarine, sprejet v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
V letu 1982 se po navedenem sporazumu stanarine lahko povišajo za 25 %.
Ker bomo z novo metodologijo za ugotavljanje vrednosti stanovanj dobili vrednost nekaterih stanovanj drugačno, kot je bila ugotovljena doslej, se stanarine ne bodo povečale povsem enako, temveč bo le masa stanarine povečana za 25%, posamezna stanarina pa bo lahko nekoliko višja ali nižja od povprečne.
Ko bomo končali s točkovanjem stanovanj, bomo ugotovili skupno vrednost vseh stanovanj v občini in ugotovili, Kolikšno stopnjo predstavlja stanarina sedaj. Maso stanarine bomo povečali za 25% in na podlagi tako povečane mase stanarine ugotovili letno stopnjo stanarine v letu 1982, npr.
— vrednost stanovanj: 370.193.330 din
— letna stanarina: 6.701.370 din
— letna stopnja: 1,81 %
povišana stanarina za 25% pa da pri isti vrednosti stanovanj letno stopnjo 2,26%.
Ta izračun je le za primer. Dejanska letna stopnja bo nekoliko nižja. Po izračunu za stanovanjski blok S-6, ki je služil za izračun vreanosti točke, bi bila letna stopnja stanarine v letu 1982 okoli 1,80% od vrednosti stanovanj.
Pomembno pri določitvi letne stopnje stanarine pa je, da v stroške vzdrževanja stanovanj ni vključena nikakršna oprema (pipe, mešalne baterije, kopalne kadi, umivalniki in podobno), to opremo bodo morali v bodoče nabaviti in vzdrževati nosilci stanovanjske pravice oziroma uporabniki stanovanj.
Več o ugotavljanju vrednosti stanovanj, stanarinah in gospodarjenju s stanovanjsko hišo lahko preberete v Priročniku za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini, ki jo ima vsak predsednik hišnega sveta (če je nima, si jo preskrbi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti).
Strokovna služba Stanovanjske skupnosti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, strica, brata, tasta in svaka
Ivana Oblaka — Žontovega Johana
z Drenovega griča
se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za pomoč v času njegove bolezni.
Vsem sosedom, gasilcem, sorodnikom in znancem pa se zahvaljujemo za pomoč ob težkem trenutku in za darovano cvetje ter spre-mitev na njegovi zadnji poti.
Žena Marija in otroci z družinami
_KRAJEVNA KONFERENCA SZDL BOROVNICA _
Razgibana letošnja jesen
PIONIRJI O SVOJEM DELU
Novice iz pionirske hranilnice Ivan Cankar
Tudi v socialistični zvezi smo tik pred volitvami novih vodstev. V krajevnih konferencah morajo imeti seje do srede decembra, da bo še letos tudi volllno-programska seja občinske konference SZDL. Prva, ki ježe izvedla volilno sejo, je bila krajevna konferenca SZDL Borovnica. Za novega predsednika je bil izvoljen Andrej Ocepek, za sekretarko pa Angelca Peršin.
Pregledali so delo, ki so ga opravili v dveletnem mandatnem obdobju pod vodstvom Aleksandra Jeriča. Iz razprave je bilo razvidno, da se je v zadnjem obdobju dejavnost socialistične zveze v Borovnici močno razmahnila. Pa ne samo po številnih sejah sodeč, temveč je bila resnično akcijsko usmerjena. V socialistični zvezi so obravnavali vsa bistvena vprašanja, pomembna za kraj. V tem času so zaživeli tudi vaški odbori socialistične zveze. Bila je ena od prvih krajevnih skupnosti, ki je oblikovala te odbore in vaške odbore krajevne skupnosti.
V Borovnici deluje 17 držav in družbenih organizacij in slišati je bilo, kljub nekaterim kritičnim pripombam, da dobro delajo nekateri bolj drugi manj uspešno. Tik pred konstituiranjem pa je Turistično društvo. Zaradi boljše organiziranosti na področju telesne kulture pa so na seji konference podprli predlog, da se vsa športna društva čimpreje združijo v enotno športno društvo Partizan.
Precej kritičnih pripomb pa je bilo izrečenih na račun delovanja delegacij. Ugotavljali so probleme s sklepčnostjo, izpostavljali nepovezanost z delegacijami iz tozdov, ki so v krajevni skupnosti, saj se je celo dogajalo, da so si bile delegacije, torej ljudje iz iste krajevne skupnosti na občinskih sejah povsem različnih mennj. To bo treba preseči z novimi volitvami, so si bili enotni, zato bo še posebej ena od pomembnih nalog še naprej temeljita kadrovska priprava za prihodnje volitve.
Z informiranjem krajanov v dogajanjih v krajevni skupnosti še niso zadovoljni. Ravno tako ne z družbenopolitičnim izobraževanjem. Tudi povezana med krajevno skupnostjo in tozdi ni dobra.
V razpravi pa so številni razpravljala poudarjali, da je bila še posebej razgibana letošnja jesen. Otvoritev šole in razne kulturne in športne prireditve so privabile krajane k sodelovanju. Lahko končamo tudi z besedami predsednika občinske konference SZDL Janeza Pečarja, ki je menil, da je bilo dosedanje delo uspešno predvsem zato, ker so obravnavali vse, še tako drobnime, vendar življenjske probleme kraja in se soočali z njimi.
Dogovorili so se, da na osnovi razprav in nalog občinske konference SZDL do naslednje seje pripravijo usmeritve za nadaljnjo aktivnost.
J
Na naši šoli imamo od marca pionirsko hranilnico, ki je ustanovila Ljubljanska banka. 29. oktobra smo se pionirji varčevalci zbrali na zboru varčevalcev in prisluhnili predsednici, ki nas je seznanila z delom interne banke, od njene ustanovitve do oktobra, in prebrala delovni načrt za šolsko leto 1981-82. Trem najmarljivej-šim varčevalcem z razredne in predmetene stopnje je podelila skromna priznanja, ki so jih Izdelali pionirji pri likovnem krožku. Ta dan pa je bil pomemben tudi za učence prvih razredov, saj so prav vsi postali varčevalci naše hranilnice. Ljubljanska banka je poklonila vsakemu novemu varčevalcu hranilnik, značko in hranilno kri-žico z vpisanim začetnim pologom 5 din.
In kdo lahko obišče našo hranilnico?
Obišče jo lahko vsak pionir, ki je pripravljen zaslužene dinarje s priložnostnim delom, ali dinarji, s katerimi so ga nagradile mame, očki, tete, strici, babice in dedki, prihranili zato, da si bo kasneje kupil kaj koristnega in lepega. Prinese lahko samo 2 dinarja in že ga vpišemo med
varčevalce naše hranilnice. Vsake tri mesece pa Ljubljanska banka nagradi varčevalce z zanimivimi nagradami.
Kdo lahko dela v pionirski hranilnici?
V oktobru smo razpisali prosta delovna mesta za uslužbence v pionirski hranilnici. V naši hranilnici lahko dela vsak pionir, ki je uspešno končal 4. razred in imel v matematiki naj-mnaj oceno prav dobro, ki ima lepo pisavo, veselje do dela in se je pripravljen odreči prostemu času na račun dela v PH. Razpisnim pogojem je zadostilo osem učencev, ki so tako postali novi delavci. V delo jih uvajamo starejše delavke. Sami znamo sprejeti in vpisati novega vlagatelja, prešteti denar, narediti popis denarja in ga vknjižiti v dokumentacijo PH. Delo je zelo odgovorno, saj nam je 820 varčevalcev zaupalo 228.535.40 din. Obresti, ki jih bomo
dobili, bodo naša skupna last, k* jim bomo porabili, se bomo pogoi rili na Svetu varčevalcev po novi letu. Naša hranilnica posluje vs ponedeljek od 11.45 do 12.45 na zredni stopnji, in vsak petek od 12' do 13.30 na predmetni stopnji V začetku junija je Ljublji banka pripravila že tradicioi srečanjevarčevalcev s slovesno delitvijo nagrad medšolskega movanja za literarno, fotografsko^ likovno delo. Udeleženci smo' zbrali na ljubljanski železniški po! in se z vlakom odpeljali v Kani1 Ogledali smo si mesto, muzej, f kosilu pa prisostvovali v Domu za validno mladino zabavni prireditvi jo je vodil Marjan Kralj, in slov« podelitvi nagrad. Nagrado za " boljše literarno delo je dobila • učenka naše šole, Darinka Kod man.
IRENA RUDOLF, 7.
Sestanek sveta šole -
Prestopnikov med mladimi je letos nekaj več, ugotavljajo na postaji milice. Povečale so se tatvine koles, nasiiniško obnašanje pod vplivom alkohola, srečevali so se tudi s priložnostnimi tatvi-nicami denarja. Pred kratkim so našli skupino štirih mladoletnikov, ki so kradli kolesa In mopede ter razne »rezervne dele« zanje. Nato so sestavljali »povsem nove modele«, da bi zabrisali pravo lastništvo. Nekaj materiala so uspeli kompletirati na osnovi prijav občanov In znanih številk karoserij In motorjev. Ostal je le še »drobiž« (na fotografiji), ki ga tudi ni tako malo.
Miličniki pravijo, da bi lahko tudi občani sami z večjo pazljivostjo do svoje lastnine prispevali k zmanjšanju teh drobnih tatvin, ki jih sicer izredno vznemirjajo. (Foto: M. Borčič)
Letošnji prvi sestanek sveta šole je potekal, za razliko od prejšnjih let, nekoliko drugače. Na sestanek smo bili povabljeni tudi pionirji, predstavniki organizacij in krožkov na šoli.
Vsi skupaj smo se zbrali 28. 10. ob 17.30 v zbornici. Najprej je tovariš ravnatelj, Toni Turk, spregovoril nekaj besed o sklepih, ki so jih sprejeli na sestanku Sveta staršev, in predlagal novega predsednika Sveta šole. Izvoljen je bil tovariš Tone Jur-jevčič. Ker so tekle že večerne ure, je ta predal besedo pionirjem — delegatom. Najprej smo slišali poročilo pionirske organizacije za lansko šolsko leto in načrt dela za šolsko leto 1981-82. Temu je sledilo poročilo mladinske organizacije, nato pa so se zvrstili še poročevalci šolskega kulturnega društva, šolskega športnega društva, planincev, krožka OZN, organi-
Samo še sneg...
Smučarji, še posebej pa člani smučarske sekcije pri vrhniškem Partizanu, si že želijo snega. V lanski dolgi zimi so si nabrali veliko izkušenj, dobro so se organizirali zavoljo tega so še nestrpnejši. da se preizkusijo na snegu, najsi bo tekmovalci, njihovi učitelji ali organizatorji.
A sekcija smučarjev — to je najboljša vadbena vrsta — se temeljito pripravlja že od počitnic. 17 tekmovalcev je bilo pet dni na ledeniku na Ledinah. Sedaj pa dvakrat tedensko vadijo s trenerjem Lukom Drašlerjem. Ostale sekcije pa bodo začele z intenzivnim treniranjem pravzaprav šele na snegu.
Poleg številnih tekmovanj bo letos po zaključku Notranjskega pokala pripraviti nekaj turnih smukov: čez Pokojišče do Cerknice, čez Zaplano do Logatca. V začetku decembra
bosta na tečaj odšli ludi skupini za tehničnega delegata in za postavljalce smučarskih prog
Tekme letošnjega Notranjskega pokala bodo:
1. 20. 12. 1981 CI-MPI Črni vrh VSL
SPI-MMI-SMI Kladje. Cerkno VSL
2. 27. 12. 1981 CI-MPI Kalič, Post. VSL
SPI-MMI-SMI Kalič SL 3.10.1.1982  CI-MPI        Ulovka VSL
SPI-MMI-SMI Ulovka SL 4.17.1.1982   CI-MPI Logatec. (Ulov.) VSL
SPI-MMI-SMI Logatec SL 5.28.2.1982  Vse kategorije Sviščaki VSL
zaključna tekma
REZERVNI TERMINI: 24. 1. 1982. 30. 1. 1982. 20. 2. 1982.
Ulovka je urejena
V minuli sezoni je smučarska sekcija ŠD Partizan dobila pomembno tekmovanje z mednarodno zasedbo, tako Imenovane slovensko turnejo FIS. To je bilo prvič, da je tako tekmovanje v tem delu Slovenije.
Z veliko mero požrtvovalnosti ter obilo prostovoljnega dela tako s strani smučarske sekcije kot tudi pripadnikov JLA z Vrhnike so uspeli teren pripraviti tako, da je bil usposobljen za tako zahtevno tekmova-
Naš časopis .— Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in Odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni lis» SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
nje. Prva FIS prireditev je v celoti uspela, smučarskim delavcem je dala poleta za nove načrte. Potrebno bi bilo urediti Ulovko, da bi bila sposobna sprejeti še več smučarjev re-kreativcev, da bi bila bolje urejena in s tem bolj varna ter obenem pripravljena tudi za tako zahtevna tekmovanja kot so FIS tekmovanja.
Po sklepu Izvršnega sveta je bilo namenjeno za ureditev smučišča na Ulovki slabih 500.000 din. To so bila sredstva ukinjene »Počitniške skupnosti Vrhnika« za prodan dom na Belem Križu. Sredstva so bila zaupana smučarski sekciji oziroma gradbenemu odboru sekcije.
Gradbeni odbor je bil sestavljen iz članov delovne organizacije IUV ter smučarske sekcije. Naloga odbora je bila, da skupaj z IUV organizira dela na Ulovki in poskrbi, da z razpoložljivimi sredstvi dosežemo čim boljši delovni učinek. Z velikim navdušenjem so začeli delati. Sklenjene so bile zelo ugodne delovne pogodbe za buldožer ter ostala zemeljska dela.
Pri teh delih so sodelovala naslednja podjetja: Ljubljanske mlekarne z buldožerjem, Komunalno podjetje Vrhnika s kompresorjem in minerjem. Dela so uspešno napredovala, saj so bili pri vseh delih prisotni tudfi člani smučarske sekcije, posebno pa še gradbeni odbor, ki je skrbel, da so dnevno prihajale ekipe prostovoljcev, ki so delale na kompresorju. Pri tem delu, ko je bilo pori-njeno v neravne kotanje preko 2000 kub. m materiala, se je po-
sebno izkazal član smučarske sekcije Nace Knapič. Da je delo tako dobro napredovalo, so mnogo pripomogli tudi ljudje, ki so dela vodili in ki žive z Ulovko in vedo kaj je treba napraviti. V prvi fazi del je bila vključena tudi vojska vrhniškega garnizona, ki je napravila kaste, ki zadržujejo narinjeno zemljo, da ne bi zdrknila v dolino. Izvršena so bila obsežna zemeljska dela z relativno skromnimi sredstvi, k temu pa je prispeval tudi Zavod za načrtovanje, ki je v zelo kratkem roku in brezplačno napravil posnetek in idejno skico dograjevanja Ulovke.
Po končanih grobih zemeljskih delih je bilo potrebno ves teren očistiti kamenja ter,ga ročno fino obdelati. Skoro vsako soboto in nedeljo so se vrstile delovne akcije. Sodelovali so tako delavci IUV kot člani smučarske sekcije ter drugi ljubitelji smučanja; škoda le, da je bilo slednjih tako malo.
Pred smučarsko sekcijo pa stojijo še nove naloge. Potrebno je zgraditi startno lopo na vrhu Ulovke ter jo preko kabla povezati z dolino (brunarico). Z veliko iznajdljivosti članov sekcije ter posluha delovnih organizacij LIKO in IUV ter drugih organizacij združenega dela iz Ljubljane so uspeli tudi pri tem. Največja ovira je bila prevoz materiala na sam vrh Ulovke. Ta podvig je bil mogoč samo z zelo močnimi traktorji. Tega težavnega in nevarnega dela sta se lotila Janez Susman iz Mirk in Tone Juha z Brega pri Borovnici. Posa-mezjniki iz smučarske sekcije so se pri tem delu zelo odlikovali, saj je bilo treba material, predno je bil na vrhu Ulovke, tudi po petkrat preložiti.
zacije RK in šolske Pionirske hranilnice. Pionirji smo se za tem poslovili, delegati sveta šole pa so razpravljali še naprej.
Resda smo pionirji samo prebrali svoja poročila, pa vendar... zdi se mi, daje s tem še bolj potrjena naš pravica do samoupravljanja, res sami vodimo našo pionirsko organizacijo, da smo zares aktivni in enakopravni. Ko sem sedela med delegati, se mi je zazdelo, da smo zares mi tisti, katerim polagajo starejši v roke našo doovino. Ko so nas navzoči pozorno poslušali, se mi je dozdevalo, da ne bi moglo biti drugače, kot je, čeprav so vsa prejšnja leta brali poročila naši mentorji — tovariši učitelji. Zdelo se mi je, da smo v tem trenutku pomenili že nekaj več, da smo res pionirji samoupravljalci.
DARINKA KOLERMAN, 7. B.
OŠ I. Cankar
VARČUJEM
Varčevati sem začel v četrtem razredu. Odkar varčujem, zapravim mnogo manj denarja za bonbone, čokolado, sladoled in stripe. Vsak dan gledam v hranilnik in mečem vanj drobiž. Včasih vržem v hranilnik več drobiža, včasih manj.
Pred kratkim pa sem bil sprejet za delavca pionirske hranilnice. Tako grem vsak petek v učilnico »slovenščina 2« in tam štejem denar. To delo opravljam po končanem pouku.
Zadnjič je Ksenija prevrnila mizo, na kateri je bil ves denar-Hitro smo ga pobrali in začeli šteti. Tovarišice učiteljice trenutno ni bilo v učilnici, zato ni videla zmešnjave. Ko smo prešteli ves denar, smo ji povedali, kaj seje zgodilo. Ona seje smejala in rekla, da se je tudi njej to že pripetilo.
V pionirski hranilnici delam zato, ker mislim, da se bom tam najbolj naučil varčevati.
MATIC MRAK 5. A OSN. Š. IVAN CANKAR
Za praznike v Močilniku prekmurska kuhinja
Vi
Iti
o, 9o nit »k te, do nj.
"9
V Močilniku bo v prazničnih dneh zopet »teden prekmurske ku' j* nje«. Gostje bodo prišli iz hotela Diana iz Murske Sobote, sodelova w pa bosta tudi Radenska in Ilirija-Vedrog. To bo prijetna poživitev w^ stinskih uslug, tako za občane, kot tudi za gostince, saj pravijo, da ^ vsak gostinec najbolj nesrečen, če nima dela. Tega jim v teh prazni L nih dneh v Močilniku najbrž res ne bo manjkalo. Že v januarju pa Rk0, pravljajo zopet »teden morskih rib«.
bo
kri
HeMa9wmwiwi>H]nM
Ustanovitev Turističnega društva Borovnica
Na prejšnji seji Krajevne konference SZDL Borovnica je tekla razprava tudi o ustanovitvi Turističnega društva Borovnica.
Iniciativni odbor je imel nalogo, da do tega sestanka pripravi programsko osnovo in pravila omenjenega društva.
Na sestanku KK SZDL Borovnica so bili prisotni člani vseh družbenopolitičnih organizacij v Borovnici, ki so pripravljeno programsko osnovo tudi potrdili in jo —z nekaterimi manjšimi pirpombami—tudi dopolnili.
Glede na to, daje v družbenem planu Slovenije turizem prednostna dejavnost, je toliko bolj razveseljivo, da dajo občani KS Borovnica svoj prispevek tudi k turističnemu razvoju kraja.
Če samo pogledamo okoli sebe, vidimo veliko zanimivosti, tako zgodovinskih, od starega borovniškega mostu do Pekla. Nekoliko oddaljen od samega kraja je Tehnični muzej Bistra, ki v zadnjem času privablja čedalje več organiziranih skupin.
Veliko je mladih v kraju, s katerimi bo Turistično društvo sodelovalo v vseh akcijah, bodisi v akciji Najlepši kraj v krajevnem kakor tudi v občinskem in mo-
goče tudi republiškem merilu. Za vse to pa je potrebno sodelovanje najširših množic tako v samem kraju kakor tudi v občini.
Turistično društvo Borovnica si bo prizadevalo vključiti vsa društva v Borovnici, saj si brez Planinskega društva, lovcev, ZZB in ostalih ne more predstavljati kakršnegakoli delovanja. Tu so tisti ljudje, ki bodo s svojimi idejami in ne nazadnje s svojim delom tudi pomagali.
In tudi ne nazadnje, v samem kraju so delovne organizacije, s katerimi bo društvo sodelovalo in tudi njihovi predlogi bodo še kako pomagali k hitrejšemu razvoju turizma. Kajti Borovnica ne samo, da ni daleč od Ljubljane in Vrhnike, ampak ima tudi veliko kultur-no-zgodovinskih in drugih turističnih zanimivosti.
Krajevna konferenca je že lani dala pobudo za razvoj kmečkega turizma, ki je v svetu že dolga leta zelo znan in uspešen. Visokogorske kmetije so tudi pri nas in z ustrezno propagandno akcijo bi se tudi te lahko vključile v turistično pobudo kraja. Že začeto akcijo socialistične zveze lahko samo pozdravimo.
Lučka Cerk
Sindikalne igre privabile veliko delavcev
Igre so potekale od 19. do 25. 10. 1981 v petih športnih panogah. Odziv ekip je bil dober. Na igrah je sodelovalo okoli 400 delavcev, zaposlenih v naši občini.
Igre same so pokazale, da je zanimanje za tovrstno tekmovanje. Tudi na zaključni slovesnosti 25. 10. 1981 v Domu JLA so predstavniki ekip Izra-
zili željo, da bi bilo čim več tekmovanj za delavce, zaposlene v delovnih organizacijah. Na koncu je treba poudariti še dobro sodelovanje pokrovitelja Občinskega sindk-kalnega sveta in organizatorja ZTKO. Akcija je pokazala, da se z dobrim sodelovanjem za minimalna sredstva da organizirati tudi tako množična pri-redtev, kot so Sindikalne igre.
REZULTATI PO PANOGAH; MALI NOGOMET:
VP-5312, 2. Obč. upravni orgj ni,   3.   SGP   Grosuplje, * VP-9983, 5. Fenolit, 6. Lik" Verd, 7. VP-1267, itd. Sodelovalo je 12 ekip.     d>« STRELJANJE: 1. LIKO (21 a krogov), 2. Kovinarska (244),}, Iskra (234), 4. Fenolit (233),j OŠ Ivan Cankar (232), 6. Oj* upravni organi (207), 7. D(°v (194). Sodelovalo je 7 ekip. BALINANJE: 1. IUV, 2. Iski» 3. KPV, 4. OŠ Ivan Cankar, ^ VP-1267, 6. SZDL, 7. Kovin* ska I., 8. Gozdarstvo, 9. Fer« 10. Droga, 11. SGP GrosuplF 12. Kovinarska II. Sodelovalo je 12 EKIP. . KEGLJANJE: 1. Kovina^ I.,   2.   SGP   Grosuplje, J Koman"
j. b.   Tako kot na vseh Igriščih so bili tudi na balinišču zanimivi boji.
VP-5312, 4. Iskra, 5. . lom-Verd, 6. Fenolit II., 7. K0\ narska II., 8. Fertolit I., 9. CP upravni organi, 10. Droga. Sodelovalo je 10 ekip. i ŠAH: 1. VP-5312, 2. (P upravni organi, 3. OŠ Ivan kar, 4. Fenolit, 5. Kovinarska IUV. Sodelovalo je 6 ekip.
i