NEGATIVNA SKUPINA V RAZREDU PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE i Razred je relativno stalna delovna Skupnost učencev približno enake starosti ih pred izobrazbe, kv 'pod vodstvom učiteljev po istem učnem načrtu in učnem programu sistematično pridobiva vigojo. in izobrazbo. (Enciklo-pedljski rječnik pedagogije, Zagreb, Matica Hrvaitska, 1963 — str. 842). ■Vemo, da ima vsak razred svo- socialnih in drugih osnovnih človeških potreb. Povsem' drugačno pa je to stanje pri učencih, ki doživljajo nenehne nežadovoljitve na enem ali več (zanje bistvenih) živi jenskih področjih, ki'so: dom, šola in iz-venšoisko (izvendpmsko) okolje. Analiza vsake negativne skupine v razredu pokaže, da so člani take združbe zgolj učenci, pri kanje razvojnih konceptov in jasnih programov jo dušo, svojo notranjo fiziogno- katerih so domače razmere ne-mijo, ki ne nastane takoj, marveč urejene (Socialno, vzgojno in emo-šele sčasoma kiot posledica mno- cionalno). Dalje: učenci, ki se za-gih , činiteljev. Ko preidejo iz radi 'svojih specifičnih psihičnih kvantitete v kvaliteto, oblikujejo ali fizičnih pomanjkljivosti' v šoli svojevrstno in enkratno razredno nikakor ne morejo uveljaviti, ali dušo (vkljub spreminjajoči se ra- pa . so zaradi svoje prestarelosti zredni atmosferi), kar tudi takoj že prerastli osnovnošolski' učno- začutdmo in,točno vemo: 7.c. je tak, 7.a. pa tak in tak. Vsekakor so si razredi iste šole med seboj v osnovah podobni, v finejših potezah pa so specifični in enkratni. Delovna razredna skupnost ima tem bolj enotno notranjo duhov- vzgojni okvir in njegov tretman. Le-ta jih zato njč več ne pritegne niti ne zadovoljuje, temveč jih — nasprotno —: neprijetno utesnjuje. Kot vsaka Skupnost ljudi ima tudi negativna razredna skupina Kot smo poročali že v prejšnji številki lista, je bila 8. novembra t. I, seja plenuma republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. ,V novih materialnih in družbenih pogojih poslovanja je za delavce, družbenih služb pomembna in nujna njihova čimbolj konkretna orientacija o vlogi, mestu in položaju družbenih dejavnosti, eiiako tudi nadaljnje poglabljanje sistema programskih konceptov ter jasna področjih, so naša dognanja in definicija nalog, ki so s tem v zvezi, da vse naloge točno naslovimo na njihove nosilce, da torej prekinemo z abstraktnimi zadolžitvami. V občinah in tudi v republiki je glede reševanja konkretnih vprašanj treba iskati sodelovanja z vsemi družbeno-poli-tičnimi organizacijami in ustreznimi samoupravnimi organi. Takšna orientacija za delovanje sindikata v'prihodnje ni po- dohodka in samoupravljanja, vsem nova; ob naporih za stabi-Za tako jasnejšo orientacijo so Hzacijo gospodarstva in dnižbe-prejeli oučinski sindikalni sveti nega življenja so nekatera nere- no podobo, čim več let prehaja v svojega več ali manj opaznega bistvu neokrnjena — iz nižje stopnje v višjo in čim več ima v svoji razredni preteklosti rhbč-nih (žalostnih in veselih) skupnih doživetij oziroma, če ima pred seboj le njej poverjeno določeno delovno nalogo, ki je zadeva vsakega učenca posebej in vsega razreda v celoti. Pomembno vlogo ima tudi razrednik — osebnost, ki je za razred, močan identifi--kacijski lik in vtisne zato razredni skupnosti, svojevrsten pečat, po katerem se ta lahko razlikuje od ostalih razredov na isti šoli. Navidezno še tako enotna razredna skupnost pa je, če jo natančneje analiziramo, skupek na drobno in pehtro prepletajočih se medsebojnih odnosov, ki pa tudi niso konstantni, marveč zelo dinamični in se nenehno spreminjajo bodisi v pozitivni ali negativni smeri. , . „ Uspešno izveden sociograna (npr. z vprašanji: a) s kom bi se najraje igral, b) s kom bi najraje jedel in c) S kom bi se najraje učil) nam jasno pokaže, da ima vsak razred svojega ljubljenca in da obstojijo v razredu najrazličnejše grupacije pa tudi osamljeni posamezniki, ki se ali ne marajo aktivno vključiti v razredno skupnost ali pa jih je ta potisnila-na »stranski tir«, ker jih ne mara, oziroma ne čuti potrebe po njihovem sodelovanju. V vsakem razredu kot delovni skupnosti v smislu notranje organizacije določane šole živijo še številne manjše skupinice, ki jih družijo najrazličnejši skupni či-nitelji. Ti združujoči Činitelji so lahko geografski (v podeželskih šolah vsi učenci iz iste vasi, v mestnih učnih zavodih vsi učenci iz iste četrti ali istega stanovanjskega bloka), športni (družijo tee učenci nogometaši, odbojkarji, košarkarji ipd.), zbirateljski (Učenci filatelisti) itd. Tovrstna diferenciranost učencev v okviru razredne skupnosti več ali manj variira v skladu z višino razredne stopnje oz. z bio-psiho-socialnim dozorevanjem posameznega učenca in razreda v celoti. duhovnega vodjo, ki je njen špiritu« agens, medtem ko so ostali njegovi predani člani. in pa njihovi odbori družbenih dejavnosti izčrpno gradivo o dosedanjem razvoju in problematiki družbenih služb po posameznih strokah, tako da bo sindikalnim organizacijam omogočeno konkretno delovanje v šena vprašanja v družbenih službah — v zdi'avstvu, šolstviu in tudi drugod — le še bolj očitno stopila v ospredje, tako da se je zdaj resno treba vprašati, ali so realizacija in dosežki pri vsestranski izgradnji naše družbe v skladu s postaYljeno usmeritvijo in ali dosegamo’ vsaj približno tiste rezultate, ki smo jih pri vlaganju sredstev v posamezne dejavnosti predvideli. praktični ukrepi vse prepočasni, da bi se lahko pohvalili z jasnimi koncepti nagrajevanja. To prizadene prav tiste delavce v družbenih službah, ki vlagajo največje napore v izpolnjevanju svojih nalog. Delovne uspehe ocenjujemo preveč subjektivno, ker jim ne služijo za osnovo proučena merila. To ima pa spet za posledico iskanja cele vrste drugih virov zaslužka, hkrati pa vedno slabši odnos do dolžnosti na osnovnem delovnem mestu. V republiškem merilu bi se morali dogovoriti za nekatera konkretna temeljna izhodišča in načela nagrajevanja. Obenem pa bi morali kolektivi sami znotranj iskati sebi najprimernejše oblike realizacije teh splošnih načel, tako da bi upoštevali vse tiste elemente, ki so v pretežni meri odločilni za efekt dela na posameznem področju. Od raznih sistemov nagrajevanja, ki so zdaj pri nas v veljavi, bi morali narediti še korak naprej. Ti sistemi so namreč mnogckje dosegli komaj osnovno stopnjo matematičnega siimira-nja količinskih rezultatov, ki praviloma niso osnovne naloge družbenih dejavnosti. Nagrajevanje, ki temelji samo na količinah (ka- V najbolj, kritičnem času odraščanja nismo dali mlademu človeku nančne probleme, je preozka rin aožnosti. .« rtz Članka Komunisti — šolniki o problemu mladine) enostranska. Od delovnih kolek- VPLIV DRUŽBE PREABSTRAK-TEN IN NEPKECIZIRAN Ko razpravljamo o problemih v družbenih službah, moramo so ponekod tudi umetno »■ ««*> o«*™*« >»* le prečesto abstrakten in nepreci-ziran. Pomanjkanje razvojnih konceptov in jasnih programov nas niti več ne aktivira, tako smo se nekako privadili na to stanje. Posledica tega pa je, da vlada še vedno v vseh družbenih službah v bistvu nejasen proračunski sistem,' financiranja. Sredstva za posamezne družbene dejavnosti so iz leta v leto predvidena in podeljena le po proračunskih principih, ne glede na naloge, ki so v različnih obdobjih po obsegu in vsebini različne. Takšen odnos postavlja družbene službe v neenakopraven položaj. Celotna izvajanja plenarne seje republiškega odbora sindikata družbenih služb lahko strnemo v ugotovitev, da so ' zdaj .potrebne družbene odločitve, koliko , in kakšne potrebe imamo na tem področju. Te odločitve morajo vsebovati perspektivni programi in načrti, ki bodo predvideli tudi način izvajanja nalog in pa zagotovili sredstva za njihovo izvedbo. V tako zasnovanem, urejenem sistemu postanejo tudi naloge kolektivov s področja družbenih služb drugačne in lažje. Sedanja usmeritev dela samouprave v družbenih službah skoraj izključno ali v pretežni večini na fi- celote, torej na škodo kvaMteteJi ’ ima za posldico dokazovanje, da nagrajevanje po rezultatih v družbenih-službah ni mogoče. To pa ni res, saj se družba v nobenem primeru ne bo mogla odreči odreditvi sredstev po postavlja- . nih nalogah za njihovo izvajanj«. Iz te osnove in samo na ta način pa lahko sledi vsaka delitev dohodka, tudi osebnih dohodkov. Samoupravni organi v vseh dejavnostih družbenih služb s« bodo morali v bodoče temeljiteja in'bolj poglobljeno lotiti nalog v zvezi s sistemom delitve osebnih' dohodkov. To skrb samoupravni i organi še vedno preveč zapostav- ■ Ijajo. Zasledovati je treba cilj, da bi posamezniki in delovne organizacije kot celote dosegle objek-tivnejše in višje osebne dohodke* ki naj temelje na ugotavljanju resničnega prispevka vsakega delavca posebej ali v skupini. Za- „ gotoviti je treba neposredno povezanost osebnih dohodkov * uspehi in rezultati, izvajan ja programa dela, gospodarjenja in preprečiti vsako samovoljo, subjektiven ali kak podoben vpliv posameznika na delitev. (Pereča vprašanja strokovnega šolstva je na plenumu, obravnaval prof. ing. Jože Suvorov; njegovo razpravo bomo objavili prihodnjič.) Komimisti-šolniki o problemu mladine Aktiv komunistov-šolnikov v občini Ljubi jana-Siška je pred nekaj dnevi razpravljal o aktulalnlh. vprašanjih šolstva v pogojih gospodarske reforme. Solniki so se zavzeli za to, da bi bolj kot zdaj samoupravni organi na šolah med seboj uskladili delo, posebno v pogledu financiranja, ker so velike - in včasi neupravičene razlike v dodeljevanju sredstev; vsaj v mestih naj bi že začeli s selekcijo učnih kadrov in se dokopali do ustreznejše delitve osebnih dohod- raslih osredotočene v to, kako urediti deželo in kako ji pomagati, kako vsakemu med nami nuditi pomoč. In zakaj smo to voljo do dela* to željo, po znanju, ti dve veliki, najčistejši smeri zdravega napredka vsake dežele zanemarili? Samo delo in želja po znanju lahko vodita deželo k napredku, medtem ko jo vse drugo uničuje. Težka je zavest, da je velik del naše mladine danes na cesti. Nadaljevalne šole so odprle vrata samo nadpovprečnim učencem, strokovne Šole pa so jih kov, ki bi stimulirala kvali- -sprejele le določeno število. PrO' možnosti...« (Iz članka Komunisti ; . V \ Obstojijo najrazličnejše vari- in fud V ... —.— J,..'' . ■“»* Kot v vsaki socialni grupaciji ante lastnosti oz. skupine lastno-se lahko tudi v razredni (širše: sti, ki jih ima navadno vodja de- delovnih organizacijah in izven njih. . .. ..... - , Se vedno se pred sindikalne šolski) skupnosti pojavijo nega- struktivne^ Skupinice v. razredu: organizacije postavlja naloga — tivne združbice, ki mimo šol- - m je lahko v učenju ne- tako je ^4^1 predsednik re- SocGS” kSteValiiSo vitoKn 'inS-' služb^M.nJaS”Sl ***&*»• Poslovanje kot per- teto dela; v delu z mladino pa nismo nič bistvenega naredili — ne pripravljamo jo dovolj za proizvodnjo, za njeno kasnejšo vlogo v našem družbenem življenju..! O temi današnje mladine in o nekaterih problemih v Zvezi s tem je govorila tovarišica Jožica Zoroja. Povedala je takole: tivov moramo zdaj pričakovati širša prizadevanja — kako na primer najustrezneje izpolnjevati postavljene naloge in kako izpol- _______ ________ njenim nalogam najprimerneje izobraževanje, njena pot in deliti formirani dohodek. Tlu pride v poštev racionalnejše in eko- Mislim, da bi morali biti problemi mladine, njena vzgoja in cilji sto učno mesto v obrti je težko najti. Mladina, stara petnajst ali šestnajst let, brez cilja in dela pohajkuje po ulicah, išče si družbo in ima dovolj časa za kovanje drznih načrtov, ropov in kraj, nemoralnost in popivanje. Kdo je temu kriv? Krivi smo vsi. V najbolj kritičnem času odraščanja nismo dali mladincu možnosti privajanja na delo, nismo ga niti usmerili v strokovno usposabljanje za poklic, nismo ga ne škodujejo tudi monolitnosti niHSrlZ sspjffEH več šolali. Nujne posledice so tu. prva točka' vsakega sestanka po- Pogosto se vprašujemo, zakaj litične ali strokovne organizacije, tako mile kazni'mladini? Toda — Prav bi bilo, ko bi vendarle sa.i bi morali biti koznavani mi enkrat ■ ugriznili v to kislo jabol- vsi,_ ker smo nudili prav tej mlako vsi — od najožje terenske or- dini sijajne pogoje za pohajko-ganizacije do republiških skup- van.ie- brezdelje in neizebraževa-ščin. Ni več časa, da to vpraša- nie! Treba pa bi bilo misliti tudi ta načela realizirati v je (z ozirom na sicer urejen me- emocionalnem pogledu , cehi š — ia naceia remiziran, v hanizem šole) nenormalna zdruz- — to; je l&ttko najpojj 1 " konkretni praksi vsakdanjih od-bica na Svoj način prizadetih genten, toda doma, neustrezno, ali nosov.,in V samem delovanju de- otrok.— šolarjev, od katerih je .vbi«ijipček, kj_je iovnih organizacij; to pa je mno- Vsak zase več ali manj potreben vedno poln najrazličnejših »idej«, godeže. Se vedno se z vso inten-haše posebno skrbne pomoči, v privlačnih;pobud. .in. bujne, mno- zivnostjo lomi staro za novim, hujših primerih pa tudi. specialr gokrat celo prenapete .(toda»za Tudi* je sindikat nekatera pod-nega pedagoškega in psihološkega vrstnike še kako prepričljive) ro^a družbenih služb obravnavanja. fantazije, dokaj škodljive,, če. se zanemaril -— npr. ktulturo ali dr- Nikdar ni. negativna skupina,. odkloni ■ v negativno smer; . žavno .upravo — v teh dejavno- <**• S^llS2ifraVnlh organov ne' nje valimo z enih’ramen na dru- na kako bi ji nudili tisto, kar ga, kajti preveč smo že zamudili, v teh letih potrebuje: šole, delo, Kako dobro vemo, kakšna je da- Praktično in teoretično znanje za našnja mladina! Ne vse, ne bi Poklic, prostor za sprejemanje hotela biti krivična. Mnogi jo ob- zdravih in vzgojnih kulturnih sojamo, mnogi samo registriramo dobrin. Doslej pa smo delali prav kriminalna dejanja, nepravilnosti nasprotno: nismo preprečevali, nebne napore. PRORAČUNSKI SISTEM -OVIRA ZA USTREZNO REVALORIZACIJO ki je z ozirom na razredni kolek- to je lahko učenec,.,ki ima stih bo .potrebna večja pomoč, tako da se bodo člani delovnih O revalorizaciji osebnih . dohodkov po reformi, kljub temu, da je ta poudarjena in priporočena, ni mogoče govoriti za vsa področja in v celoti. To je predvsem posledica proračunskega odnosa pri razdeljevanju sredstev in podobno. Redkokdo pa se vpraša, kdo je temu kriv. Če smo odkriti in če smo kdajkoli s srcem delali z .mladino, lahko trdimo, da najdemo v vsakem mladem človeku vse polno vrlin. Te vrline pa je treba negovati, gojiti, jih podpirati in vzpobujati. Tež- temveč še pospeševali, da so mladi ljudje na veliko sprejemali strupene zahodnjaške vplive filma, literatiure, brezciljne zabave in podobno. Nekaj je gotovo: dokler ne bo vsa naša javnost hotela in res želela pomagati naši mladini, ta- tiv tudi destruktivna, sestavljena za seboj že,določene negativne ............... ............. ...... .......... ........................................................ ................. . iz učencev ki imajo, docela ure-• življenjske, .izkušnje (npr. deli- organizacij. zavedli nalog samo- P<> trenutnih možnostih posamez- ko izrečem besede: »Kakršna ko dolgo bo tudi napor šolnikov jen, vzgojno trdzn in čustveno to- kvemtne ali prezgodnje seksualne), upravljanja. V- ostalih dejavno- nih proračunov, čeprav seveda ni dn-užha, takšna 'mladina! Kakršni brezuspešen; _ Oj V_ • v*. ____ ,3 ; X n «-• r- T sl i i • 1 i-v 1 I - — --5 - - —---XI--* --- I — X — I-I i 1 . Pel dom.""Tudi" zares uspešni šo- zaradi;, česar se zdi sovrstnikom, larji le redkokdaj in le prehodno ki so še naivni, najbolj zrel in tor za kratek čas zaidejo vanjo, najbolj informiran o tistih stra-Dobremu učencu, ki dobi doma neh. življenja, ki so dečkom nje-vse potrebno za svoj vsestranski govih let še neznane m j im zato osebnostni razvoj, ni treba iskati pomenijjo sicer se prepovedano, terena za svojo udeležbo in afir- toda zato nic , manj vabljivo kiacijo v slabi družbi, ki mu po- »skrivnost«; ■ ^ „ nuja dvomljiva in nedovoljena — to je lahko ucenec, ki ima ogpdja. Prijetno družinsko vzduš- odlične sposobnosti izražanja (nad stih (šolstvo, zdravstvo idr.)' pa je v skladu * našimi splošnimi potrebno preiti na čimbolj kon- smernicami in načeli glede stan-kretno obravnavo problemov na darda, osebnega dohodka , ipd. analizo konkretne situacije ter v Kolektivi posameznih področij okviru ' Občine zahtevati dolgo- dejavnosti bi morali ob pomoči ročnejše rešitve, kar seveda za- družbeno - političnih organizacij hteva od sindikalnih organizacij zahtevati proučitev dejavnosti, napore. Zavedati se ie tre- izhajajoč iz izvršenih nalog, ter odrasli, takšni otroci!« Kdo lahko--- Tudi vsa organizaeiia dela v trdi, da je drugače? deželi je vse premalo skrbela za Ne bi hotela ponovno in na to. da bi mlademu rodu pripra-široko osvetljevati dni naše revo- vda delovna mesta za zaposlitev, lucije in povojnih let. Vsi vemo, z.a poznejše šolanje, ga navadila da za veliki idealizem, nesebič- na red in delovne odnose. In večje napore. Zavedati- se je treba, da7 nam ..lahko prinesejo re- temu ustrezno zahtevati ovredno- nost, premagovanje težav, tovarištvo, delovno disciplino in prostovoljna — neplačana dela ni bilo treba nobenih predavanj in __________ „ .. . šitve;. sprejete zaradi trenutnih tenje dejavnosti, ki naj upošteva _____________________ __________ _ ie, primerni in interesno zdravo povprečne ;verbalne ^sposobnosti) težav,'samo družbeno škodo,, de- Princip primerjave osebnih do- seminarjev. Vsa ta velika deja- iismerjeni vrstniki, kakor tudi in ob , svpji sicefšnji ■ osebnostni zorgan.izacijo , in brezperspektiv- hodkov po profilih. nja je mladina posnemala, žarela uspešno udejstvovanje pri pouku, motenosti.! veliko moč. prepriče- npst: Ključni problem je zdaj — V politiki nagrajevanja de- je v zanosu, če je lahko prispe- mu. nudijo več kot dovolj možno- vanja^ , , . po^ mnenju ; republiškega; odbora lavcev, zlasti pri intelektualnem vala svoj delež deželi. Toda — sti za uveljavitev vseh njegovih (Nadaljevanje na 2. strani) sindikata — vprašanje ustreznih delu v najširšem smislu na vseh takrat so bile tudi vse misli od- prav zato so tudi naši usoehi pri odnravljanju pohajkovanja, brezdelja, slabih odnosov idr. tako majhni. Mladino vzgajajo trije činitelji: dom. šola in družba. Prav bi bilo. če bj se tudi zavedali, kdo od teh ni storil zanio dovoli. Jožica Zoroja PROBLEME V ŠOLSTVU MORAMO REŠEVATI KOMPLEKSNO V'obtaVriavi" je n6vi učni program za osnovno-šolo, v precejšnji meri se reformi drugostopenjskega' šolstva. Prav gotovo je, da mora biti šolstvo in izobrazba sploh kot osnova vsem ostalim dejavnostim na eni strani v neprestanem stiku ž vsemi najnovejšimi dosežki v znanosti, na drugi strani pa mora biti v enaki fneri v soglasju s potrebami in zahtevam: sodobnega druž-beno-ekonomskega razvoja. Menim, da prvi zahtevi’naše šolstvo v precejšnji meri'zadošča, saj vilni zavodi, ki se ukvarjajo s problematiko šolstva, strokovna združenja in društva za posamezna znanstvena področja poskušajo prilagoditi šolske'-programe tako, da -bi bili’ v skladu s sodobnimi dosežki na posameznih znanstvenih -področjih. To se je v precejšnji meri pokazalo ob ' 5. novembra je nepričakovano umrl IVO SVAKC, proiesbt rta srednji šoli za telesno •vzgojo v Mariboru. -Rodil se je k 1911 v Ljubljani, .osnovno/ mejčenska šolo in učiteljišče pa je obiskoval v .Mariboru, (}917^1932). Po treh letih brezposelnosti je bil 1. 1935 ‘nameščen iz tedanjega banovinskega bedrtostnega' tonda v Preboldu v Savinjski 'dolini.' Naslednje leto je učiteljeva! v Brezi nad Laškim, tri leta pa v Razboru pri Zidanem mostu. Nato se je prjjavii kot prostovoljec na fronto pri Krapini. V predvojnih letih še je udeleževal tečajev pedagoške centrale, aktivno - pa- je sodeloval tudi v učiteljskem pokretu. Po okupaciji se. je Ivo - Švare umaknil v,. Ljubljano, kjer je našel stike s posameznih! člani OF. 13. III. 1942 so ga aretirali in prepeljali v Gonars. Po kapitulaciji Italije se je •bolan vrnil' v 'Ljubljano, se zdravil in' pozneje kot pisar-zbiral živilske nakaznice zbirnemu - centru OF. Sele po osvoboditvi Je .zaživel polno življenje; predaval je pedagoške predmete na raznih učiteljskih tečajih (1945—1948), nato pe je bil pedagoški vodja dijaškega intejmata v Ljubljani in' predavatelj za vzgojiteljice predšolskih ustanov.■ Poleg tega je študiral na filozofski fakulteti, kjer je I. 1949 diplomiral Iz pedagogike in -psihologije. Dve leti je po-učcyal na, pčiteljišči} v Tolminu, kjer je ustanovil ljudsko-. univerzo^. Dobrih pet let (1951—1956).'je bjl član profesorskega zbora" na-celjskem učiteljišču'in 'pedagoški vodja internata. Nčkaj 'časa' je, služboval v/ .Mari-boru, 1. 1%1 pa je. postal-ravnatelj učiteljišča v Murski Soboti, L. •1964 se je vinil v Maribor na , sr.ednjo . .šolo za telesno vzgojo, kjer ,ga je dohitela prezgodnja smrt. Ivo Švaro se je uveljevll kot predavatelj med učitelji, kot organizator prosvetnega in političnega dela med mladino in. pisec člankov v oe-riodičnem tisku. Zavzemal se je za ’ idejno - politično vzgojo, 'za aktivne' delovne metode, in še posebej za višjo kakovostno raven pravočasne poklicne ' usmerjenosti mladine. Več let je bil pedagoški svetovalec pri mariborski. poklicni svetovalnici; sre- . čavali sfrib ga na raznih kongresih in' posvetovanjih;" od katerih je pričakoval rezultate in raziskave' na znanstveni ravni. Sodeloval je prh celjskem in mariborskem pedagoškem društvu,' v občinskih organih, svetih idr. . Njegova prezgodnja smrt je bolestno prizadela šolske kolektive in mladino, med katero' se je počutil zadovoljen in poln elana. Slava mu! Prijatelji ■sprejetju programa za reformirano gimnazijo, to se upošteva pri prijagojevanju programov drugih drugostopenjskih šol, prav tako se bo td maralo upoštevati pri dokončnem Sprejemu programa za osnovne šole. Če lahko trdimo, da naše šolstvo'teži'iti v korak z razvojem znanosti” in* sodobnega razvoja šolstva, pa: bi V enaki meri v celoti he mogli trditi,* da je naše, predvsem drugostopenjsko, šolstvo v celoti prilagojeno sedanjim zahtevani jx> srednjes-tro-kovno izobraženem kadru. Danes verjetno ni vzrok odklanjanja določenih "absofveiitov pošafnez-"nih srednjih šol sanrio odnos do strokovnih kadrov v posameznih delovnih organizacijah, temveč morda tudi v tem, da ti kadri nimajo pravega- strokovnega profila, ki bi- ga posamezna podjetja potrebovala. Prav v pogledu oblikovanja potrebnega,profila za posamezne' strokovnjake bi moral sodelovati znatno širši krog- ljudi iz neposredne življenjske prakse. Kadar obravnavamo problematiko šolstva, predvsem pa vprašanje širše reforme v posamezni panogi izobraževanja, če-slo poskušamo rešiti vsa ta vprašanja v ozkem okviru šolstva in vse premalo, daječ premalo >upo-štcvait|0, da je to širši problem, ki je bistvene važnosti ne samo za ozko šolsko področje, temveč za celotno našo javnost. Prav s tega stališča se mi zdi neobhod-no potrebno, da moramo v takem primeru prenesti reševanje podobnih vprašanj iz ozkega okvira samega šolstva in ga obravnavati kot kompleksno vprašanje, ki sega od neposrednih pedagoških in vzgojnih zavodov, kulturnih inštitucij, upravnih organov posredno v same gospodarske organizacije in druge panoge dejav-. nosti. Trditev, da kaj radi rešujemo šolsko problematiko v ozkem okviru ip ne kot nek sestavni-del tesno povezanih družbenih ■ vprašanj, je zadosti utemljena ob tem samem primeru: kadar npr. govorimo o podpovprečnih rezultatih y našem šolstvu, kaj hitro vidimo — bolje, vidijo — krivdo v sami šolski organizaciji, v delu vzgojiteljev ip drugih delavcev na tem področju, kaj radi pa izločimo ali pa sploh ne omenjamo .vrste,, bištvenjh materialnih, socialnih, socioloških in drugih vprašanj, ki so -prav gotovo vsaj toliko, pomembna, če ne še znatno boli kot‘ delo posameznega prosvetnega deiavfca,‘ki dostikrat zaradi povsem objektivnih ovir in še pri tolikšni prizadevnosti več doseči ne .mOre. Pod pojmom kompleksnega obravnavanja šolskih vprašanj mišlim v prvi vrsti to, da mora bistvena sprememba v našem šolstvu imeti zadostho Utemeljen, z vseh vidikov proučen vzrok, na drugi strani pa v prav tolikšni meri zadostno proučene, uteme- ■ ijene in Uresničljive pogoje, da bo določena sprememba lahko pokažala nekaj kvalitetno boljšega. Verjetno ni težko ugotoviti, da danes o tem v celoti ne moremo govoriti. Radi govorimo o modernem pouku v laboratorijih in kabinetih po naših šolah, sam srednješolski program že to izrecno zahteva, vendar v večini Za poenotenje dela v gimnazijah S seje upravnega odbora skupnosti gimnazij Slovenije primerov še vedno ugotavljamo, šem šolstvu, pa je vprašanje, da sama materialna osnova šol- kakšen profil strokovnjaka bo ta stva tega y celoti ne dopušča, šola dala, katera panoga 'ga po-Povsem podobno že na široko tfebuje, koliko jih potrebuje in govorimo o celodnevnem varstvu kakšne so perspektive za nadalj-v osnovnih šolah, vendar vemo, nje izpopolnjevanje. To vpraša-da nimamo za to usposobljenega nje se mi zdi, da je prav tako niti potrebnega kadra, zadostnih pomembno kot samo materialno materialnih sredstev, da o po- vprašanje, kot vprašanje možno-trebnih prostorih niti ne govo- sti uspešnega izobraževanja na rimo. V določeni meri- podoben šoli sami. Tudi o tem bi marala pojav je bil uvedba tehnične temeljito razpravljati širša jav--vzgoje z delont v proizvodnji v nost, ne pa samo krog ljudi, id gimnazije, kar naj bi v določeni se s šolstvom neposredno bavi. meri napravilo te šole zaključe- Prej omenjena tri vprašanja ne šole. Da^ bi lahko ta vzgoja prav gotovo niso edina, so pa ne-dosegla takšen smoter, • kot ga dvomho tri najbolj bistvena in predvideva program, ki je v svo- rnehim, da dovolj jasno govore, jem bistvu prav gotovo neopore- kako tesno se prepleta šolska čen, bi morale imeti šole vrsto problematika z vso našo družbe-h no ^varnostjo. Prav zaradi tega potrebnih prostorov za delavnice ter večdesetmilijonska7 sredstva, pa je gotovo več kot utemeljena da bi lahko le-te opremile s po- trditev, da se mora takšne pro-trebnimi tehničnimi pripomočki, blematike lotevati dovolj širok krog sodelavcev, obdelati vedno materialna vse okoliščine, zagotoviti vse po- stroji, .instrumenti. Prej omenjena. vprašanja so samo del kompleks- goje in istočasno videti poleg sa-nih vprašanj, ki bi jih morali mega cilja tudi resnično vse po-vzporedno reševati ob vsaki spre- trebno, kar moramo zagotoviti, membi v šolstvu. Nič manj po- da bo ta cilj dosežen.Upam si tr-..rhembno se mi ne zdi vprašanje diti: če vsi pogoji vnaprej nišo samih učnih pripomočkov, učbe- zagotovljeni, je kaj dvomljivo nlkov in drugih učil. Primer pričenjati nekaj, ker lahko izpa-takšnega neskladja je prav goto- de samo kot neuspel eksperiment, vo sedanja gimnazija, ki z letos- Ko omenjam, da mora o šol-njim ■ šolskim letom zaključuje skih problemih razpravljati širo-^reformo, šole bodo v pretežni ka javnost, še daleč ne mišjim,' 'meri tudi verificirane, ima pa le naj 0 šolstvu odločajo tisti', ki se nekaj učnovzgojnih področij po nanj ne razumejo, temveč hočem sedanjem programu prirejene uč- .regj to, da je šolstvo. pomembno ^en’‘4e- za celotno družbo, zato naj le-ta Tretje'nadvse pomembno ,vpra- zagotovi tudi potrebne pogoje, in sanje, ki ga moramo skrbno re- možnosti za uspešno delo. sevati ob vsaki spremembi v. na- V. P. I' \ ■/'; - ' " ' V drugi polovici novembra izide letošnja zbirka Kurirčkove knjižnice. Zbirka obsega tri knjige: JANEZ GOVC: NISO LJUDJE KAKOR M je zgodba o fantu, ki sredi vojne išče odgovor na vprašanje o ljudeh in o človečnosti. Knjigo je ilustriral Vladimir Lakovič. WOLFGANG HELD: ŽIVETI MORAŠ MUSTAFA ?• • T*’ 1 ' .- ‘ '-"L4® ~ .»; ' ' •' ‘ . je iz nemščine prevedena povest o alžirskem dečku in o alžirskem osvobodilnem boju. Knjigo je prevedel . Oskaf Etudales, oprimi jena pa je z izvirnimi ilustracijami Hansa Wikgandta. BRANKA JURCA: 4' MIŠKO POLENO IN NJEGOV OGNJENI KRST je knjiga, ki jo je bogato opremila z vedrimi ilustracijami Marjanca Jemec-Božič. Knjižice so primerne za obvezno domače branje in lepo darilo otrokom ob novem letu. ZALOŽBI BOREC v Ljubljani, Beethovnova 10 Na seji upravnega odbora skupnosti gimnazij SRS (bila je 6. novembra v Ljubljani), ki jo je vodil predsednik skupnosti Franček Bohanec, so pp poročilu o delu konference jugoslovanske skupnosti gimnazij posvetili najl več pozornosti osnutku zakona o gimnaziji, ki ga je prjpravil re-ijubliski sekretariat za prosveto in kulturo. Naša republika je bila poleg Srbije edina, ki na temelju splošnega zakona o šolstvu iz 1959. leta ni sprejela zakona o gimnaziji, čeprav je odtlej proučevala vprašanja gimnazijske reforme. Zdaj je izdelan osnutek zakonskega predloga o gimnazijah, ki med drugim predvideva, da je gimnazija splošnoizobraževalna šola, ki pripravlja učence za študij na visokošolskih zavodih, obenem pa omogoča učencem po končanem šolanju, da se neposredno vključijo v delo in zaposlijo na določenih delovnih mestih. Osnutek' govori še o osnovnem vzgojnoizobraževalnem delu gimnazij, o organizaciji posebnih smeri 'izobraževanja, o tem da gimnazija sama določi svoj predmetnik in učni načrt (na podlagi okvirnega predmetnika in učnega načrta), da so učenci te šole lahko redni "in izredni itd. Ocenjevanje in napredovanje je predvideno v osnutku le načelno. Zoper oceno je ob koncu leta možen ugovor, o katerem odloča učiteljski zbor. Nadalja govori osnutek še o pravicah in dolžnostih učencev, (ki so le splošno nakazane, medtem ko je podrobnejša ureditev prepuščena gimnazijskemu statutu), o ustrezni visoki izobrazbi učiteljskega kadra, njihovem Strokovnem izpopolnjevanju, b upravljanju gimnazije itd. Udeleženci razprave so poudarili, da so temeljne določbe precej splošne ter da bo treba še marsikaj spremeniti. Zakonski predlog je formuliran zelo šjroko in se ob konkretnejših zadevah sklicuje predvsem na statute in razne podrobnejše predpise, za katere pa vemo, da svoje veljavnosti kaj hitro spreminjajo. Razprava je opozorila, da bi bilo treba nekatera vprašanja natančneje določiti z zakonom, ker bo sicer ostalo pri dosedanji neure- nanciranja teh šol, nejasni pa so tudi členi, ki govore o verifikaciji gimnazij, ustanoviteljstvu idr. Zakon bi moral zagotoviti —-tako so poudarili udeleženci razprave — večjo enotnost bistvenih vprašanj. Eno izmed takih so nedvomno pravice in dolžnosti uči- telja, ki bi morale biti precizirane prav s tem zakonom. Glede časovne razporeditve šolskega dela pravi osnutek, da le-to določi republiški sekretar za presveto in kulturo s šolskim koledarjem. Republiški sekretar za prosveto m kulturo naj bi predpisal tudi pedagoške normative glede organizacije skupin in glede števila učencev v oddelkih in skupinah, določbe v organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih, o ocenjevanju in napredovanju učencev itd. V razpravi so med drugim opozorili, da bi morali poseben člen podrobneje določati pogoje prestopanja iz gimnazije v gimnazije in da bi bili potrebni določeni predpisi tudi za praktična znanja. Ob koncu razprave so omenili, da letos Še ne bo sprememb pri zaključnih izpitih v gimnazijah, vendar pa so za prihodnje Teto predlagali določene spremembe v navodilih. Tako naj bi ne bile več seminarske naloge sestavni del zaključnih izpitov, temveč pogoj za zaključni izpit. Dijaki bi se lahko zanje odločili že prej in ne šele v zadnjem letniku. Materin jezik bi ostal tudi v prihodnje obvezni del ustnega izpita. Za drugi predmet bi dijak izbral med matematiko in tujim jezikom, za tretji predmet pa bi se odločili dijaki sami. M. K. SCDOEDE2 DUSUAHA. TRDINOVA 3.'TEI. 31I-S4Z Vabi prosvetne delavce in njihove družine ter prijatelje na vesela silvestrovanja: • AVTO RAILLV V ITALIJO — s praznovanjem Silvestrovega večera ob Gardskem jezeru • AVTOBUSNI IZLET V BUDIMPEŠTO — s praznovanjem Silvestrovega večera v Budimpešti • NA DRSALNO RjEVIJO NA DUNAJ s praznovanjem Silvestrovega večera na Koroškem Zahtevajte programe in informacije v poslovalnici POTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel. 311 542 OPOZARJAMO NAROČNIKE NA NOVO ŠTEVILKO NAŠEGA TEKOČEGA RAČUNA: 503/608-16! NEGATIVNA SKUPINA V RAZREDU (Nadaljevanje s 1."'strani) terim nudi'domače okd-lje premalo — tp.je -lahko, učenec,, ki ima vzgojne 'čvrstosti ali pa je vzgoj-iz teh ali onih razlogov vedno do- no pretogo Oz. emocionalno ne-vplj denarja in si .kit .tak lahko" Poštno napolnjeno, zaradi če-po svojem .okusu izbira .prijatelje, sar ^oma niso dovolj trdno za-ki se čutijo počaščen,e, da so lah- koreninjeni in iščejo nadomestila ko v njegovi družbi, imajo pa. hpugofi; od tega tudi neposredno mate- — to so otroci, ki so. duševno rialnb'korist, zaradi Česar mu pre- 'slabše tazvitl ir> Prav zato moč-maio kritično .sledijo, četudi sebi nc5e podredljivi (sugeStibilni) ter • v škodo; ’ . nezadostni kritični bodisi za la- —- to je lahko učenec, kr se, stho _ bodisi za tuje nepravilno izven šole druži š .slabo tovari- ravnanje; ‘šijo (navadno, starejšimi, od.sebe), —: to sb lahko otroci, ki so in prenaša 'negativne havadp, in tako rekoč sami. po sebi čustve-.zglede iz tfga ckolja v šolsko ter no labilnejši,. fantazijsko prena-si tu zaradi svoje "originalnosti« peti, naivno Zaupljivi in željni ne-pridobiva naklonjene pristaše in navadnih »dogodivščin« in »pu-posnemovalce; itd. stolovščin; isti pomen, kot ga imajo za — to so lahko otroci, ki so dečke slabi tovariši, imajo za po- emocionalno preoukupirani z manjkljivo vzgajane in notranje vsebinami raznih »šund-romanov« preveč emocionalno labilne de- in slabih filmov, komercialno klice razne »prijateljice« in sta- brezobzirno preračunanih na niz-rejša osebnostno problematična ke človeške strasti, ki prikazuje-moška mladina. Prav gotovo je jo svet in življenje v iliuzioriarni teh variant še več in bi bile za podobi; analizo zelo poučne in zanimive. '—to so lahko učenci despe-Tudi ostali člahi. negativni ra- radosi, ki jim učenje nikakor ne ! zredne skupine imajo hekaj skup- gre od rok, zaradi neurejenih do-nih značilnosti, ki jih v poten- mačih razmer, slabe šolske pod-cirani meri delajo notranje meh- lage iz prejšnjih let, nepoznavan-ke in okrnjeno samokritične .ter ja ustrezne učne. tehnike in pre-jih kot take družijo in povezu- majhne vztrajnosti, tj. pomanjk-jejo pri njihovih asocialnih (tudi ijive delovne privajenosti; antisocialnih) zadržanjih in rav- —to so lahko učenci, ki*so nanjih: okolju itak slabše prilagojeni — to so navadno otroci, ka- zaradi kakšne svoje telesne hibe in jih neuvidevno ojcolje nenehno velik, ker ima taka skupina svo-fruStira, pa' iščejo ustrezno kom- jo, ha glavo pristavljeno moralo, penzacijo itd. s katero ne prizanaša nijcpmur, Določeno vlogo pri nastajan- ki jo hoče pri njenem delovanju ju osebnostnih motenj imata tudi ovirati ali pa se ji odkrito ne puberteta, če poteka zelo burno, pridruži. Negativna skupina de-in akceleracija, ki 'občutneje po- luje ravno diametralno nasprotno ruši že itak načeto ravnovesje v primerjavi s pedagoškimi'pri-med telesnim in emocionalnim zadevanji dobrega učitelja in razvojgm dozorevajočega, otroka, smotrnega šolskega vodstva. Čla-V vsakem primeru ima vsak ni negativne skupine proglašajo član negativne razredne skupine pridne učence za »piflarje«, dis-švpj specifični osebnostni prp- ciplinirane učence za »neumne blem. Zato je tak otrok pri pouku backe«, ubogljive učence kot uči-neuspešen, se v šoTskem okolju, teljeve »priliznjence«, dobro vzgo-ki zahteva določeno "disciplino in jene učence kot »hinavce, ki se vsakodnevno .delo, slabo- počuti samo tako delajo,« manj samo-in prav zato vidi v udeležbi v ne- stojne in manj podjetne učence gativni skupini (ta Je za razne kot »reve, ki Si nikdar rile ne spodrsljaje itak bolj tolerantna) upajo« (kolikor tragedij je že bilo nekakšno olajšanje in vsaj za- zaradi tega!) ali pa kot »mamine časen odrešujoč pomen. Po eni miljenčke« itd. Skratka, svoje strani ga sprejetje v negativno neurejeno vedenje prikazujejo kot zdrpžbp »odvezuje« nadležnih privlačen ideal, ki Je najbolj pri-šolskih skrbi in obveznosfi, ker meren in najmanj" utesnjujoč za jih skupina negira, pp drugi stra- njihovo starostno razdobje. Ta .ni pa se učno neuspešen otrok v »ideal« je vedno takšen, da (se-okviru (dejavnosti -skupine lahko veda zgolj navidezno) osvobaja afirmira" vsa j na nekaterih po- učence »togih« predpisov šole in dročjih, četudi na tistih, ki jih doma, daje pa svobodo doslej šola ož. družba ne priznavata za zavrtim težnjam po najrazličnej-vredriostne, ali pa jih celo obso- ših akcijah ter omogoča proble-jata. Poleg tega daje vsaka sku-. matična doživetja mimo okvirov pina — tildi negativna — Svoje- vsakdanjega, običajnega in mno-mu članu občutek pripadnosti,-gokrat zares ne preveč zanimi-rrioči, zaščite ih večje varnosti ter vega vsakodnevnega življenja. To kot taka zadovoljujeje njegove je za mladostno dinamične, fan-socialne potrebe. Prav tako tudi tazijsko preveč razgibane, avan-siabo dejanje izgubi na svoji teži, turistično razpoložene, emocio-ker se — če je storjeno v družbi nalno labilne in nezrele ter — celofna odgovornost ' in' -tudi vzgojno pomanjkljivo vodene občutek krivde porazdelita na vse otroke oz. šolarje toliko privlačno, udeležence prekrška. ‘ da se — posebno, Če so v šoli bolj Razdiralni vpliv negativne neuspešni kot uspešni — zlahka skupine v razredu je lahko zelo začenjajo dokaj nekritično pre- dajati nevarni »divji svopodi« na mnogo šušlja, okupirajo dobršen škodo ugleda razreda, ki "mu pri- del psihične energije vseh (tudi padajo, in šole, katero obiskuje- v slabi združbi neudeleženih) jo, najbolj' pa seveda v lastno učencev, zaradi česar vse bolj škodo. Psihologi pronicljivo ugo- pada razredna disciplina, pozor-tavljajo, da se' destruktivna sku- nost pri pouku in učna uspešnost, pina ne formira zato, ker bi nje- Učitelj v takem razredu instrik-ni (SJani imeli drug drugega radi, tivno čuti prisotnost neke riega-temveč, ker nejcaj sovražijo.' tivne sile, ki ga pri delu močno Vsaka destruktivna skupinica, ovira in mu sproti podira vsa ki sicer lahko močno načne pire- dobronamerna zastavljena peda-vladujpčo razredno dušo, je v goska prizadevanja, čeprav mor-svpji notranji strukturi zelo šib- da še precej časa ne ve, odkod ka, neperspektivna in lahko ran- ta sila pravzaprav izvira in kaj ijiva. Negativne združbe že same se v razredu »kuha«. Po sebi predstavljajo’ lastno ne- Prodreti v dinamiko negativne gacijo, saj so v očitnem proti- združbe ni lahko, saj je takšna slpvju s splošno veljavnimi mo- skupinica precej ekskluzivna in ralno-etičnimi normami družbe, poleg tega ‘ proizvod enotnega česar se tudi njeni člani (pri ka- osebnostnega razvoja vsakega terih občutek 'za merilo, kaj je njenega člana ter močno emocio-prav ih kaj ne, hjkplV docela ne nalno obarvanih skupnih doži-zamre), nenehuo več ali martj vetij kot nedopustrie oblike svo-intenzlvnb dobro zavedajo, čeprav jevrstnega in' več ali manj proti svoje ravnanje opravičujejo s tem družbenim interesom usmerjene-da gre pravzaprav le za mlado- ga izživljanja obstoječih — na stno razposajenost, ali pa se »tb- pozitivnih toriščih nezadovolje-lažijo« z neperspektivno parolo nih potreb. »kar bo pa bo«, ali pa z defeti- Običajno je možno dobršen stično miselnostjo »bo že kako**, del članov (posebno, če so to Člani destruktivne skupine mlajši’ otroci) s primernimi vzgoj- , Tml šolskimi pred piši, temveč tudi s širšim druž- v bistvu pozitivna in zdrava, med. betnim kodeksom,' zaradi česar tem ko je vodje negativnih njihova združba razpade (nema- združb potrebno obravnavati lokrat ob izrazih medsebojnega mnogo izčrpneje (tj. globinsko) sovrgštva) ali pa jo družba ra- in nemalokrat čelo v okviru po- zbije in onemogoči. sebrilh vzgojnih ustanov, ki raz- Razne smelosti in »podvigi« polagajo s primernimi specilizl-negativne skupine in njeno de- ranimi kadri in dolgoletnimi struktivnp ppudarjano »junaštvo** strokovnimi izkušnjami na poteč razne »skrivnosti«, o čemer dročju prevzgoje motenih otrok se v jakem razredu na skrivaj in mladostnikov -hj- O učenju tujih jezikov Prednost aktivne filmske metode Razvoj znanosti, tehnike in Kulture pospešuje stike med ljudmi različnih dežel, za to pa je nujno znanje tujih jezikov. Metode učenja tujih jezikov so različne, vse pa težijo za tem, da naj bo učenje čim hitrejše in učinkovitejše. Posebno pozornost zaslužijo poskusi za ustvarjanje metod, ki ne temelje le na osnovah intenzivnega učenja tujih jezikov s pomočjo učbenikov, temveč tudi s pomočjo kompleksne uporabe tehničnih sredstev. Eden od takih načinov temelji na avdiovizualni sintezi, najbolj učinkovita varianta te metode pa je — po mojem mnenji! — aktivna filmska, metoda. O tej bi želel podrobneje spregovoriti. Cilj učenja jezika je povečini Kadar uporabljamo pri pouku diafilm, ni takšne tesne zveze med situacijo in frazo v tujem jeziku. Učenec vidi sliko, ki jo v začetku opisuje smiselno v materinščini, nato pa posluša magnetofon, ki emitira odgovarjajoči tekst v tujem jeziku. Tako poteka dejansko prevod iz materinščine v tuj jezik. Tudi v tem je pomanjkljivost avdiovizualne metode s pomočjo diafilmov. Poglejmo, kako potekajo učne ure ob uporabi filma. Učenci gledajo film (v celoti a;ld po odlomkih — odvisno od tega, kaj in kako izbere učitelj v določenem trenutku) in pri tem poslušajo tujo govorico. Med prikazovanjem filma in po njem ponavljajo stavke, ki jih je posredovala Slovnica se dojema z lahkoto, ne da bi pri tem obremenjevala možgane — za razliko od klasičnega načina učenja, kjer se poučuje npr. sestava sklonov, časa itd. izven naravnih vsakodnevnih razmer (zato pride v akademskem načinu pouka pogosto do zamenjavanja sklonov, končnic itd.). »Osnovni film« in »■slovnični dodatek« sestavljata celoto. Takih filmov za učenje tujega jezika bi moralo biti okrog 20, da bi z njihovo pomočjo dobili osnove pogovornega jezika. V to število je treba vključiti tudi »filme sinteze« (tri ali štiri BODOČNOST DIDAKTIKE Z VIDIKA KVANTITATIVNOSTI fije šele v sredini XIX. stoletja. Zato, zaradi njenega izrazitega filozofskega porekla, je razumljivo, da sta v pedagogiki prevladovali najprej dogmatska in deskriptivna metoda, se pravi de« V principalnih nazorih nekaterih naših pedagogov zasledimo v pogledu vrednotenja kvantita-tivnosti v odnosu na znanstveni razvoj didaktike sicer indirektno, a vendarle neko habitualno kon- tra - kvantitativno nastrojenost, duktivna metodologija. Šele v za-»Intuitivno« zanikajo vrednost četku XX. stoletja se je začela tako kvantitativnih raziskovalnih na pedagoškem področju uve-njegov metod kot kvantitativno fundira- Ijavljati tudi skladno z družbenih učnih metod v neposredni nim razvojem, ponekod prej, šolski praksi. Vsako količkaj drugod pozneje, induktivna me-eksaktnejšo ali celo numerično prikazovanje pedagoške problematike obsojajo preprosto za todologija, se pravi eksperimentalna in statistična metoda, anketa, test. intervju. Danes dialektično vrednotimo tako deduktiv- na področju didaktike, citiral ne« kaj stališč iz razprave »PEDAGOGIKA in KIBERNETIKA« ki jo je napisal svetovno znani sovjetski pedagog-kibemefcik L. N. LANDA, konstruktor prvega didaktičnega kibernetičnega stroj« SZ. (PEDAGOGIJA, 1964/str. 870 —385). Poglejmo, kaj sodi I* N. LANDA o kvantitaitivnosti na pedagoškem področju. Navedel bora samo nekaj najbolj tipičnih stališč. — »Pomen kvantitativnih metod je v tem, ker omogočajo, da ne le pasivno, temveč tudi aktiv- s prikazovanjem nji- nove vsebine na ekranu. (Pn tem emitiranju dojemajo izgovor, in- no obvladanje določenega tujega jezika. Zato je pri pouku tujih jezikov izredno pomembna živa beseda učitelja — njegova govorica v določenem tujem jeziku. Le-ta služi kot zgled, ki ga posnemajo učenci. To v bistvu pomaga učencem, da se osvobode prevoda v glavi in »na papirju« ter da hitreje dojamejo duha tujega jezika. Veliko vlogo igra pri tem slika, ki ne pomaga le pojasnjevati pomena besed in stavkov, temveč služi tudi kot ilustracija tiskanih tekstov žive govorice. Zato so učbeniki za tuj jezik najpogosteje ilustrirani s slikami. Ilustracije služijo včasih — kot osnova za razgovor — tudi v direktni metodi. Medtem ko kaže učitelj učencem sliko, lahko tudi sam govori o predmetih, ki jih kaže slika. Zato, da bi lahko posredovali učencem naravni govor ljudi, za katere je ta jezik materinščina, se posname na magnetofon govor kvalificiranih napovedovalcev, ki pravilno izgovarjajo pripravljeno besedilo. Posnetek lahko uporabimo po potrebi. Magnetofon dovoljuje, da prekinemo govor, da po želji in potrebi ponovimo določeni del posnetega teksta. Na magnetofonskem traku je lahko posnet govorni jezik (dialog), del drame, literarni tekst (proza ali verzi itd.). Avdiovizualna metoda je nastala z združevanjem nekaterih prej omenjenih elementov. Glede na direktno metodo lahko rečemo, da ima pr; avdiovizualni metodi večji pomen konkretna situacija, ustvarjena s pomočjo slik, ki so (vsebinsko) tesno povezane med seboj. V direktni metodi je to pogosto neizrazito, ali pa je premalo izrazito. Uporaba igranih filmov pomeni nadaljnji korak v razvoju avdiovizualne metode, ki postaja v tem primeru osnovno sredstvo za učenje tujih jezikov. Učenec začne samostojno dojemati pomen vsakega stavka brez prevoda in skoraj brez učiteljeve pomoči. S tem, da aktivira vidne, slušne in govorne organe, sprejema povsem naravno fraze — ki vsebujejo nove; neznane' glasove — jezika, ki mu je bil dotlej neznan. To lahko pojasnimo tudi psihološko. Učenec vidi na ekranu premične slike, ki prikazujejo razne faze gibanja, obenem pa sliši govor, ki odgovarja situaciji. Tako praktično nima časa in možnosti, da bi miselno določil in utrdil to situacijo v ščini. Poveže se s frazo ali z nekaj frazami v tujem jeziku. filme), ki v bistvu predstavljajo daktiki (ne v pedagogiki kot cena kratko združene »»osnovne fil- loti!) vedno bolj prevladujejo me« s »»slovničnimi dodatki«; to- zlasti vzporedno z razvojem kida v novi situaciji , ki omogoča,. bernetike pro-kvantitativne tež-da se v določeni povezavi ponovi nje in ker sem tudi sam odločen kvantomanijo. Ker se pa v svetu dogaja prav nasprotno, da v di- no kot induktivno metodologijo s se natančno oceni situacija, v ka- __ __ _________J _ J______ j__________~ tonacijo, ritem). V začetku pouka tujega jezika spremlja omenjeno posnemanje tudi imitiranje mimike in gibov oseb — igralcev na ekranu. Nato morajo učenci sami ponovno ustvarjati in podobne situacije. znanje, pridobljeno s filmsko metodo. Učinkovitost te aktivne filmske metode je treba preizkusiti v široki javnosti, da bi lahko oce-takšne n'li rezultate dela, pridobljene z njo. Film se ustvarja in snema tako, da se s pomočjo gibov, izraza oseb in gibanja v celoti izrazi po- Dr. Vladimir Rehak, profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu pristaš eksaktne smeri v pedagogiki, bi želel v tem kratkem članku — ker druge možnosti nimam — opozoriti na škodljivost takih kontrakvantitativnih nasprotovanj. Kot vemo, je pedagogika kot samostojna znanost zelo mlada, saj se je oddvojila od filozo- teri je treba delovati, ker omogočajo, da »e določi najboljša strategija dejstev, akcije, najracionalnejši način za doseganj« postavljenega smotra.« — »Naloga, da bi naj bil učni proces maksimalno voden, je bil* v pedagogiki vedno aktualna {čeprav formulirana z drugimi besedami.) Posebnost nove etape v razvoju pedagogike pa je v tem, da je treba te naloge reševati z novimi metodami, s tem da izkoristimo izsledke sodobne matematike, matematične logike, kibernetike.« — »Danes razstavlja kibernetika načine opisovanj dejavnosti, ki so sestavljene iz več tisoč operacij, ki izhajajo iz kompliciranih spremenljivih okoliščin. Izdelane dr. Vlado SCHMIDT (Glej — go metode, ki omogočajo, da s« Vladimir Schmidt: Predstavlji- določena celotna dejavnost izrazi vost kot činitelj konstruktivne g forrriulami in enačbami, izpisa-zmožnosti in njen pedagoški po- nimi s simboli, podobnimi v ma-men, Celje, 1937. — Torej o neki tematiki in kemiji.« t^ni’ai^i C^?JlTlladU' ~ ^anes je najvažnejša na-joč! pedagoški metoddošta kvan- j in d* titativnostitiid1 pri nas ni doslej miselncprocese razenj ujet a n« nobenih posebnih dosežkov, tako elementame operacije, da odkri-da so kvantitativne metode pred- jeta njih00000000-Cx0*00~00<>00000000 Pred nakupom si oglejte veliko zalogo © moških, © ženskih in • otroških zimskih plaščev v poslovalnicah »V ARTEK S OBLEKE« Ljubljana, Dalmatinova ulica 4 in Čopova 7! MODNI KROJI, NIZKE CENE! 'V prisotnosti delegacije s Formoze in Južnega Vietnama. -Portugalska pa sploh ni prisostvovala. Kar zadeva nepismenost, je 22 držav izjavilo, da nepismenost hitro pojdma, oslaje so izjavile, da je le-ita glavna ovira razvoja, ker v nekaterih primerih doseza še zmerom 85 %, med ženami celo 95 Vo. 47 držav v razvoju ima v načrtu odpravo nepismenosti skupno z ekonomskim in socialnim razvojem, kar bo trajalo približno 10 let. Glede proučevanja tujih jezikov so razvidni naslednji rezultati: v srednjih šolah je (Učenje, tujega jezika obvezno. V 20 državah poučujejo po 2 tujk jezika in v 4 državah celo po 3. V 46 državah poučujejo tuji jezik že v osnovni šoli, eksperimentalno pa ga v nekaterih državah uya-, jajo že v vrtec. Tudi učitgljem tyjih jezikov se v bodoče obeta lepša prihodnost. Ne samo, da- bo učitelj lahko študiral v tujini, učitelji, ki že poučujejo,, bodo imeli možnost izpopolnjevati svoje znanje v državah, katere jezik poučujejo. Morajo biti tudi stalno informirani o novih metodah poučevanja. Pri tem lahko pomagajo tudi učitelji, ki jim je določen tuji jezik materinščina. . Samopomoč P7JS Na kraju septembra in v oktobru t. I. so umrli naslednji njišl člani: Podreka Ivanka, učit. v pok. Črnuče; Hrastnik Eadcsjav, uprav. vaj. čoie v pok. Ljubljanp; Pokeržnik Ferdo, šol. upr. v pok. Ptuj; Horvatič Andrej, šol. uprav, v pok. Ljubljana; Rozbaiid Ivana, učit. roč. del v pok. Maribor; Sovre Kare), ravn. niž. gimn. v pok. Piran; Stular Franc, šol. nadz. v pok. Ljubljana; Bučar Angeli, učit. v pok., Ljubljana; »Ja-šat Ludvik, šoj, uprav. Luče; Gajšek Minka, učit. v pok. Maribor. Svojcem teh čtanpv smo Izplačali posmrtnino takoj, ko smo čitaij osmrtnico v časopisu ali pa so nas po pošij obvestili o smrti člana. Tako opravlja Samopomoč brez prestanita; in zaostanka svoje plemenito dejavnost. Da lahko na tak način izvršujemo svojo nalogo, se imamo zahvaliti predvsem našim poverjenikom in seveda tildi članom posameznikom, ki so na tekočem s svojimi obvez- , nostmi. Izkušnje nam tudi pričalo, da je na zavodih in v 'krajih, kjer delu- : Jejo poverjeniki, zanimanje za našo vzajemno akcijo zelo živahno in tudi ; plodno. Prirastek članstva nam pri- : haja običajno od to-rt. Oh prazniku mrtvih res ne bi ! smeli nn/Zahiti tegob in težkdč dru- ; Žin stanovskih tovarišev, ki jih bo i smrt še pobrala. Tovariš, ki to bereš, ali si že član Samopomoči? miOK iSl BBUZI« i' išmmmmmzi1 s tek neljubljenosti irtr zapostavljenosti, težnja po uveljavljanju in priznanju med vrstniki, želja pomagati drugim itd. Prav zaradi možnosti obstoja tako različnih motivov, v naglici zelo težko pravilno razumemo nepoštenega otroka in njegovo dejanje, ne glede na. to, da velikost prestoplca ne predstavlja vedno tudi njegove teže. Zaradi lastne prizadetosti in zaskrbljenosti, kakor tudi zaradi zmotnega presojanja otrokove nepoštenosti po merilih, ki veljajo za odrasle, marsikaterikrat napačno ukrepamo in s tem še povečujemo otrokovo notranjo stisko. Vsekakor ni prav ravnala mati, ki je 7-letnega otroka ostro kaznovala tudi pred vrstniki, ker je prinesel z dvorišča lep avtomobilček, ki mu je bil všeč. Se bolj napačno pa so ravnali na neki šoli, kjer so nepoštenega učenca kaznovali tako, da je moral iti od razreda do razreda in v vsakem na glas izjaviti: »Jaz sem tat, ker sem kradel!« V obeh primerih je nepedagoški postopek onemogočil otroka med njegovimi vrstniki ter celo v širši okolici ter mu prizadejal novo in še hujšo notranjo rano. Prav tako se ne moremo strinjati z nepravilnim občasnim pisanjem dnevnega časopisja, kot se je to zgodilo pred nekaj leti ,ko je tisk z debelimi črkami objavil vest z -naslovom »12-letni vlomilec«, podrobno opisal -način nepoštenega dejanja ter navedel celo začetni črki imena in priimka nesrečnega otroka. Proti takšnemu načinu pisanja je upravičeno nastopil tudi pravnik in dolgoletni predsednik Sekcije za neprilagojeno mladino Društva defektologov SR Slovenije dr. Branislav Skaberne, ki je prav v Prosvetnem delavcu odločno poudaril, da učenec osemletke ni noben kriminalec, ker taki in podobni izrazi ne odsevajo resnične vsebine otrokovega ali mladostnikovega nenormalnega obnašanja. Namesto obsojanja in prenagljen ja kaznovanja, ki več škoduje kot pa koristi, se raje poglobimo v otrokovo vznemirjeno duševnost in ppiščimo prave vzroke, ki ga tirajo v nepoštenost. Ne glejmo nanj kot na.potencialnega zlikovca, ampak mu raje pomagajmo, da bo spoznal svojo zmoto, nadoknadil nastalo škodo brez poniževanja in se 'naučil zadovoljevali svoje potrebe na način, ki ga družba podpira in priznava. Se lepše pa je to povedal klinični psiholog Vinko Skalar v svojem poučnem članku v letošnji S. številki revije »Otrok in družina«, ki mu je dal naslov »Kradel sem« in kjer svari: »Ne preizkušajte otrokove trdnosti, podajte mu roko in skupno z njim rešite problem, ki je zanj prav tako neprijeten kot za vas!« VIATOR Mllllllllllllllllll!lllll!llllillill||||||||!l||||lilllll|||||||||||lillll|||!lll||||||||||ll|||||||!|[|||||||||||||!lll||||||||||]|||i|||[||||||||||||||||||j|||lllljlllllllllll Telefon; direldor 30-592, komercialo 30-768, prodajni 31-955, računovodstvo 32-092 FRANKOPANSKA 9 N. 8. PRIPOROČA SVOJE PROIZVODE V ZNAMENJU REFORME Pred ■ dnevr' sem oklical vse člane delovnega kolektiva in jim ponovno predočil preresen položaj šolske mlečne kuhinje, ki je tako nekoč rak rana naše .šole. Za kaj pravzaprav gre? . Moj zavod ima-j-eci In piši moči, ki rili' vse probleme sproti kuhinja (roditelji so jo na zad-zmečejo v obraz. Poleg vsega so njem sestanku pošteno zdesetka-t!j še upravni organi zavoda: li), odločal šam, temveč naj o svet šole, upravni odbor in jaz, tem odloča celoten kolektiv, ki d;ryktdr paše iistgngve. Lahko trr mu je dalp reforma, tu rnislim dim, da imam vsak problemček na našo, šolsko reformo, prav po-v mezincu — jaz, ki sem kapitan seben pečat, posebno veljavo v -nekaj sto otfold dvajset pre- Pedagošk«? barke na • razburka- življenju zavoda: . .• . - virih nem rnorju. Krmilo je v močnih ki nikoli ne utajijo, če- toayateljey-dv^jse‘t / prizadevnih r daetomidhil>2->^ sem na komandnem stolpi-prakam, ki jih je reforma po- cu ze celih dvajset let oziroma: stavila, ostal/pouk na dostojni najprej sem bil upraviteljosnov-višini. Praktično povedano: iz ne sole’ pMN ravnatelj nižje gi- pič ustvarjajo čudeže, pouk je mnaritie, nato spet upravitelj zdaj še kvalitetnejši, zrna znpnja osemletke, .pa spet ravnatelj do-padojo med žejne brazde nanovo rae niso fcm preimenovah v zorane njive; vzklilo bo žito. brez curakterja. ^ No ja, (car ta.-o me ljuljke, tako pač. ki bo nosilo v S* saj je bilo dovolj kandi-sebi vse, kar zahtevajo nove kil-' tokih, ki. imajp ob nepra- mateke razmere. ; V vem. pasir predplgp -jezike jn za _ vejali otursjo občinske veljake. Goethejev izrek jebcu v vsa p,.av jjm je_ ^ so -jim pokazali kem kotičku zavoda. . - figo, neko spoštovanje moramo —- Kar sl podedoval od oče- ypeti, pa čeprav v obliki. hinav-tov, pridobi si, da bo tvoje! — skega laskanja... Sicer pa, kaj Jasno: prejšnja leja smo imeli kak črni fpnd, skrito rezervp, s katero smo uravnavali primanjkljaj v mlečni kuhinji, ali pa smo z njim rešili tudi kak 'drug problem. Na primer — jaz sem bil zdaj že nekaj let zaporedoma na turneji po drugih državah; bil sem tako rekoč po službeni dolžnosti, saj sem ob povratku imel o tem razna predavanja — iri ne gre, ne bi bilo človeško, da bi vse stroške trpel sam. In navsezadnje ne maram biti žrtev pregovora, ki pravi: — Riba pri glavi smrdi! — No, letos smo v tem pogledu na slabšem. To skrilo rezervp, ki mu v resnici taKD, toa ru to m-■■ vdifna hiriaVščiria! In čele je ves je nekje celo nezakonita, smo kakršna pedagoška šablona, tem- svet prepoln, zakaj bi bil prav morali porazdeliti na ngš plačilni več resnica, ki je v lateh in bo ju- jaz galjjRva 0VC4l Poklon gor ali 'ftmd; .že res, da ppm je dala ob-tri ze klasje. To lahko potrdim d9^ nasmeh levo in desno, po- Čma, se pravi — družba, tistih jp, direktor zav.oo 2 £ C > O "S rt £ i £ 'E a c i! 's Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 — Oddelek za knjižne zbirke. "