ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6--{ POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10'-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 2. * 23. MARCA 1916 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 30 Naši vojaki v zakopih v bojih z ročnimi granatami. STRAN 294. ILUSTRIRANI GLASNIK 30. ŠTEVILKA Na sovražnika so te čete zadele prvič pri Mnjehovem, kjer so zmagoslavno zavrnile v hudih bojih dvakrat močnejšega sovražnika. Od tam so se pomikale dalje do Kijelc, kjer so se združile z Danklovo armado. Prisegle so avstrijski zastavi in našemu vladarju zvestobo do smrti. Pri Kijelcah je padlo 300 poljskih legijonarjev v zmagoslavni bitki. Velik kos ljubljene poljske zemlje je bil pridobljen s poljsko krvjo. Ob tej bitki je bil eden bratov Stanislave, ki je opazoval prednje straže Rusov, ujet in na bližnjem drevesu takoj obešen kot izdajalec. Stanislava je bila v bližnjem vojnem jarku in je morala biti priča sramotne smrti svojega brata. Hudo ji je bilo, a spomnila se je besed očetovih: Posameznik nič ne šteje. Nič se ne prestraši, ako pade brat ali sestra ali prijatelj. Ne ljubezen, ne bol, ne bridkost ne sme oslabiti vaše glave, vaših rok, le ena misel vas mora voditi: Ljubezen do domovine, za katero treba vse darovati. Zatrla je zato Stanislava solze v očeh, zadušila je ihtenje, sklenila je zobe in — naprej! Pri Jendrzejevem si je Ordynska pridobila prvo zvezdo na ovratnik. Bila je na konju in imela je nalog, da preišče pota med močvirjem, ki jih je zaznamovala ter prinesla natančno sliko o močvirju, kjer naj bi čete ponoči prodirale. Drugo zvezdo si je Stanislava prislužila pri Potmalgosčem. Tu je dobila ukaz, poiskati, kje je sovražnik, in z reflektorjem pokazati njegove postojanke. Dvanajst deklet je bilo pri tej patrulji. Ponoči so se priplazile prav do šotorov sovražnika, ki je spal. Najlepši šotor je bil seveda oficirski, tako si je mislila Stanislava, prikradla se je k šotoru in narahlo odgrnila plahto. Videla je tri speče častnike. Kakor mačke so se splazile opazovalke v šotor, pobrale nekaj karabinerjev, mapo z važnimi Slike z bojišča. (Poroča T. S. sledovali kakor steklega psa, a se mu je vendar posrečilo uiti čez mejo. Stotniku je bilo prideljenih nekaj avstrijskih častnikov, ki so vadili četo. Po 28. juniju po umoru nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajevu so takoj vedeli, da je ura maščevanja blizu. Že 7. avgusta so večinoma vsi ti poljski prostovoljci odšli na mejo; 30 deklet se je oglasilo za službo pri patruljah ; med njimi Demeter Konjovic, poročnik na ladji, je pred Dračem rešil tovariša s ponesrečenega letala in se srečno v luko vrnil. je bila tudi Stanislava Ordynska, ki je pripadala prvi legiji. Bile so oblečene v vojaško obleko, imele so s seboj konje, revolverje in kratke sablje; vsaka je imela s seboj tudi obleko kmečkih deklet, da so se pri opazovanju lahko preoblekle in brez suma opazovale ter se v potrebi rešile. ;Stanislava Ordynska. Ko sem bival v Galiciji, so ljudje, posebno Poljaki, veliko govorili o poljskem dekletu, ki se je junaka izkazalo v borbah z Rusi. Mene je ta zgodba zanimala, morda tudi drugim ne bo dolgočasna. Dekletu je ime Stanislava Ordynska; doma je iz Varšave, a njen oče je doma iz Galicije blizu Zakopanov, Oče je bil med uporniki leta 1863, zato je tudi svoje otroke napajal z mržnjo proti Rusom, ki so onega leta tako krvavo zatrli poljsko vstajo. Večkrat je baje rekel: Tri sinove imam in enega pol, vse vzgajam v ta namen, da bodo pomagali oprostiti poljski narod od ruskega jarma. Tako je rasla Stanislava sredi svojih bratov in se navzela bolj moškega značaja. Sedaj je stara 19 let in je bila z očetom in brati vred član poljskega društva strelcev. V januarju leta 1914 so se po Varšavi zopet oglašali poljski uporniki. Ruski policaji so preiskavah vse hiše, kjer so prebivali sumljivi Poljaki, in večinoma so jih, četudi brez dokazov krivde, polovili in zvezane odganjali v Sibirijo. Med drugimi so policaji stikali tudi v hiši, kjer so prebivali Ordynski. Oče je oskrbel sinove in hčer z denarjem; hoteli so pobegniti, a to se je posrečilo samo mlajšima sinovoma in Stanislavi; oče in starejši sin pa sta bila ujeta in odvedena v Sibirijo. Mati se je skrivala nekje v Varšavi, pa od nje niso dobili sinovi nobenega obvestila. Brata in Stanislava so se srečno rešili v Krakov, kjer se je v kratkem zbralo par tisoč poljskih prostovoljcev, in med njimi kakih 200 žena in deklet. Vodil jih je bivši stotnik v ruski armadi, Rihard, ki so ga Rusi za- »Zeppelin«, ki je£bil£zadet[na holandskem obrežju; zraven je angleški ribiški parnik »King Stephen«, ki ni hotel sprejeti ca krov, nemških letalcev- vojakov iz »Zeppelina«, češ da jih je preveč. .............................................................................................................TT1-"TTTTttttttltltmiWlltlllt1IIIIIMII|IIHIIIIIMMIIIIIIIIIIIII.............III.....Ml................................................................................................................................... ŠTEVILKA 30. ILUSTRIRANI GLASNIK 295. STRAN imihimiiiihiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiihiiihiiiimiiiiiiihiiiiiiiiihiiih spisi, karte generalnega štaba, in tiho, kakor so se priplazile, so odšle, zasedle svoje konjiče in odbežale. Z električnimi reflektorji so naznanile postojanko sovražnikovo. Šotorišče sovražnikovo so naši napadli, in noben sovražnikov se ni živ rešil. In tiste šotore so dekleta odnesla. Tretjo zvezdo si je Ordynska priboje-vala pri Malgošču. Tu so tudi poslali dvanajst deklet na poizvedovanje. Na potu k polku nazaj pa so se dekleta izgubila v močvirju, da niso prav nič vedela, ne kam, ne kod. Skrila so se v grmovje, ne da bi jih bili Rusi opazili. Stanislava se je preob-lekla in šla kakor kmečko dekle ter navidez iskala gobe v resnici pa je iskala izhoda k svojemu polku nazaj. Močno ji je bilo srce, ko je prišla mimo Rusov; pa prijazna je bila ž njimi, pravila jim je, kje da je videla sovražnika, dala jim je cel predpasnik gob ter tako dognala, kod drži pot nazaj. Ponoči je vodila po tej poti še druge svoje tovarišice, in prišle so vse zdrave in polne važnih novic k svojemu polku. oddih. Vsak tretji ali četrti dan so dobile kaj gorkega iz vojaške kuhinje, sicer so si kupile tu in tam pol hleba kruha za pet kron, navadno so se pa hranile s krompirjem, repo in zeljem, kar so dobile ob potu. Glava jim je bila vedno bolj težka, noge, vedno v težkih škornjih so zatekale, in pekle. Stanislava je dobila zopet nalog, poizvedovati. Ravno ko je hotela na potu zaviti okrog grmovja, je začula peketanje konjskih kopit, kmalu; je tudi zagledala ruske konjenike, bilo jih je kakih šestdeset. V par minutah bodo pri njej. Kaj naj stori ? Ali naj zbeži ? Takoj ji bodo za petami. Tedaj pa se spomni besed, ki jih ji je govorila njena mati, ko sta se ločili: V skrajni sili se priporoči naši nebeški Materi, poljski zavetnici, in jo pozdravi z molitvijo: »Mati nebeška k tebi pribežim, ne zapusti me, svojega otroka!« Nato vzame revolver v roko, piščalko v usta, in prične streljati in piskati, zmotiti je hotela Ruse, da bi mislili, da so se zaleteli v zasedo. Prvim trem je obstrelila res so vrgli od sebe orožje in na poziv so se ji približali, ponudili ji roke, ki jih je privezala h konju, in s temi ujetniki je korakoma prijezdila k polku. Toda vse to je bilo prehudo za njene živce; zdela se je sama sebi kakor morilka. Morda je bil mrtev oče, mož ali ženin, in zaman ga bodo čakali doma. Vsa utrujena se je onesvestila, ujetniki pa so pripovedovali, kako je ta junakinja ugnala šestdeset konjenikov. Stanislava si je kmalu opomogla. »Veselje in ponos« — tako je pripovedovala, »sta mi dala zopet novih moči, in šli smo zopet naprej in zdelo se mi je, kakor da sem tudi jaz zopet priborila košček zemlje naših očetov.« In zopet so stale patrulje, in sicer takrat pri Temnem lazu, dva kilometra od Ivangoroda. Tedaj je prijezdil kurir s polnim parom in kričal: »Takoj umika!« nazaj! Desno krilo se že Jugozapadno bojišče: Cerkev na Placuti v Gorici. Jugozapadno bojišče: Gorica po četrti laški ofenzivi. In vedno dalje je šla naša vojska proti Ivangorodu. Devet dni, devet noči skoro vedno na konju, po 50 km na dan, vedno v obleki in le redko nekaj ur spanja za konje, drugi so se za hip nazaj obrnili, eden je padel mrtev s konja. In tem trem, ki so stali brez konj, je zakričala skozi grmovje: »Roke kvišku! Udajte se!« — In »Kaj ?« vzklikne Stanislava. »Sedaj nazaj, ko je polovica Poljske naša ? Zakaj ?« »Ne vem, meni je naročeno, da to sporočim,« odvrne kurir. plllllllha lo^fe^.l g* Podlistek, o* plllNi '— =JJ s ;F Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »Jaz samo to lahko rečem, da imam z Philom Doodyjem tako malo opraviti kakor z vsakim drugim.« »Jaz sem mislil, da ga rada vidiš. Toda ljudje mnogo govore.« »Sicer pa je Phil Doody dober fant,« je dejala Noney po mučnem premolku, »Njegove sestre žive, kolikor mi je znano, v Ameriki v zelo dobrih razmerah.« »Pravijo,« je odvrnil Darby, ki mu opomba ni ugajala. »Poklicale ga bodo k sebi v Ameriko,« »O tem ne vem nič. Jaz sem slišala, da se bo lotil živeti na lastno roko.« »Tudi to je mogoče,« je odvrnil Darby prav nič v zadregi. »Slišal sem tudi, da ima marsikatera nanj oko.« »Misliš? Jaz menim, da si jo je že izbral.« »Toda ravno zdaj si dejala,« je rekel preplašeni Darby, »da se ne brigaš zanj.« »To je tudi res. Oni je pač lahko volil brez mene.«---------- Darby je spoznal, da tako ne pride naprej. Poprijel je stvar z druge strani. Naenkrat je začel šepati. Šepal je nekaj časa; ko je šepanje doseglo višek, je sedel kraj jarka, kjer je pomečkal marsikatero cvetlico, ter dejal: »Noney, usnjati čevlji in nogavice Človeku kar razjedajo noge. Vrag naj ga vzame, kdor si jih je izmislil! Odkar nosijo ljudje poleti usnjate čevlje in nogavice, ni blagoslova v deželi,« In brez vsake druge opravičbe si jih je sezul in je mnogo lažje dihal, »Odkod jih pa imaš?« je vprašala No-ney radovedno, »V resnici imaš par prav slobrih čevljev,« »Mož, ki mi jih je kupil,« je vzdihnil Darby, »bi mi dal še mnogo več in naju napravil prav srečen par, samo če bi ti pritrdila.« »Kdo pa je?« je dejala nekoliko jezna. »Moj gospod!« Po majhnem premolku je nadaljeval: »Noney, jaz ti nekaj zaupam, česar nisem zaupal niti lastni materi. Gospod je bil pred kratkim pri nas. Ko je odhajal, mi je pomignil, naj grem z njim. Jaz sem šel. In pripovedoval je, da se bo kmalu poročil z imenitno gospodično, ki ima na mernike zlata in diamantov, skoraj toliko kakor angleška kraljica. O, same žulje imam na nogah vsled teh vražjih čevljev,« je naenkrat dejal in začel drgniti nogo, ki ga je menda najbolj bolela. Noney je bila silno radovedna in Darby, kavelj, je to videl. »Mislim, da morava domov,« je dejal in jo pogledal po strani. »Posedi še rajši. S takimi nogami ne moreš domov.« »Ti imaš prav,« je dejal Darby z novim pogumom. ........................................................................................................m.........."..................„i,..„u»......u,u............»«™.».™»..............................»»H......................................................................................... ...... STRAN 296. ILUSTRIRANI GLASNIK 30. ŠTEVILKA ............................................. »In levo krilo, ki še napada, ali so tja sporočili, ker sicer je v nevarnosti, da ga odrežejo od središča!« — pravi Stanislava. »Kaj to tebe briga ? Nazaj! Za drugo naj drugi poskrbe!« »Jaz pa nisem imela miru, zato vzpod-bodem konja in hitim ž njim na levo krilo. Nazaj! Nazaj! — sem zakričala, sporočila sem najbolj žalostno obvestilo. Mislim namreč, ko bi bili šli naprej, da bi še kaj zmogla, a zavest, da moramo zopet prepustiti sovražniku kos domače zemlje, ki smo si jo pridobili s prelito poljsko krvjo, ta zavest me je potrla. O domovina, domovina! Čutila sem, kako se mi je ustavljalo srce, vztrepetala sem — in ničesar nisem več vedela o sebi.« Ako ima poljski narod mnogo takih neustrašenih hčera, pač zasluži, da v novem sijaju zablišči poljska kraljeva krona. Premog in vojska. Včasih so rekli, za vojsko je treba prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja. To seveda velja še dandanes, ker je še vedno denar sveta vladar. Pa v naših časih, moram reči, da je za vojsko treba tudi prvič premoga, drugič premoga, tretjič premoga. Brez premoga ne moreš voditi velike vojske. Sila, ki jo povzroča štorom — rvTsuhi destilaciji — proizvaja mnogo snovi, ki so potrebne za vojno, tako bencol, kot namestilo za bencin, ki ga nam zadržujejo sovražniki dovažati iz tujine. Bencol goni avtomobile, ki v sedanji vojski igrajo tako važno vlogo. Tako so Nemci v par urah na nekaj tisoč avtomobilih postavili veliko armado pred Liit-tich in ga hitro vzeli, skoro preden so se branilci tega zavedli. Pri destilaciji dobimo iz premoga koks, ki se rabi pri oži-ganju rudnin, železa itd. Iz tega pa zopet dobimo snovi za topove, možnarje, granate, šrapnele, patrone, torpedo in] druga sredstva za vojskovanje. Sto in sto organskih zvez nastaja, ako*'z destilacijo [premoga dobimo teer In vrelec solza se je usul iz njenih oči, ko je to pripovedovala zdravniku v bolnici na Dunaju, kamor so jo prinesli, odlikovano z znamenji častnikovega namestnika. premog, je ogromna. 146 milijonov konjskih sil, ki jih proizvaja premog, stoji v človekovi službi. Ta sila vozi na bojišče vojake, strelivo, živila, in goni ladje proti sovražnim bregovom. Iz premoga se v ognju z zaprtim pro- in ga uporabljamo. Iz tega se dobi glavno barvilo za sivo vojaško obleko, od tod dobivamo toluol, čigar nitrat — nitrotoluol — je oni ognjeni duh, ki piha iz topov grozna streliva. Od tod dobivamo tudi parafin, s katerim napajajo papo, da se ohranijo Gorica: Hiša po četrti laški ofenzivi od 2, do 15. novembra 1915. Jugozapadno bojišče: Kalvarija nad Podgoro pri Gorici. — To važno postojanko drže naši vojaki, Dalmatinci in Slovenci, že devet mesecev proti najhujšim italijanskim napadom. »O najini poroki? Če hočeš, treba ti je samo prikimati.« »Tega nisem mislila,« se je ujezila No-ney. »To veš pač sam. Jaz mislim poroko tvojega gospoda.« »To je vseeno. Kajti gospod je dejal: »Darby, jaz se ne poročim, preden se ti ne na isti dan.« »Tako je dejal?« je vprašala Noney. Zdaj je začela Darbyja gledati s povsem drugačnim očesom. »Da, tako je dejal in še več. On je dejal: Pri moji veliki hiši je majhna kočica, tako lepa, kakor je še nisi videl, z majhnimi okni, ki se svetijo kakor zrcalo, s po-tlakanim vhodom in prostornim kurnikom, Če boš nekoč imel za ženo Noney Kava-nagh — jaz sem slišal, da je pravi biser med dekleti in da je ni lepše v okolici — tako je dejal, potem pridi k meni. Iz naše kuhinje boš dobil, kar boš hotel, je dejal. In ne bo ti manjkalo svežega mesa vsak dan, mi imamo vsak dan sveže meso in včasih tudi dvojevrstno. Če bo Noney nekoč tvoja žena, bo lahko prišla k nam in pomagala moji gospe, in potem bomo ka- kor ena družina. Kar je moje, je tvoje, je dejal, in kar je tvoje, je moje, je dejal.« In Darby se je globoko oddahnil, a vedno postrani škilil na Noney. Nato je nadaljeval: »Toda, Darby,« je dejal moj gospod, »jaz nočem nikogar siliti. Morda misliš, da si še premlad, morda tudi mati ne pusti,« je dejal. »To nič ne de. Jaz bi samo rad videl, da imava oba isti dan poroko. Če se ti pa zdaj še ne ljubi, vendar vseeno lahko prideš v kočico. V moji hiši je nekaj čednih deklet in čez nekaj časa se že kje kaj dogovoriš s katero,« je dejal, »in če hoče No-ney poročiti Phil Doodyja, pusti jo,« je dejal —« »Jaz nočem niti Phil Doodyja niti nobenega drugega, samo tebe, Darby,« je dejala Noney in si zakrila s predpasnikom oči; in — Zmaga je bila priborjena. Kmalu nato je govoril župnik z gospo Kavanagh in ji pripovedoval, kako zelo je Darby gospodu Maxwellu pri srcu. Dal mu je pet guinej za prve potrebščine in mu obljubil, da mu bo podelil v prihodnje še mno- go več. Noney se je ob misli, da bi bila kmalu zaigrala veliko srečo, skoraj onesvestila. Ubogega Phil Doodyja je klaverno odpravila. Phil Doody je bil šaljivec že po naravi. Seveda si ni mogel kaj, da se ne bi bil šalil in norčeval iz Darbyja. »Ali si tudi ti videla predstavo?« je vprašal Noney v neopazovanem trenutku. »V cirkusu bi bila imela uspeh in vzbudila pozornost. Jaz sem se bal, da bo župnik padel izpred oltarja.« »Kakšno predstavo?« je vihaje nos vprašala Noney. »Predstavo s strašilom gori na hribu. Koga je ubil ali oropal, da si je mogel kupiti tako obleko?« »Darby ni nobeno strašilo, temuč pošten fant, in kar ima, si je pošteno zaslužil.« »A se je vendar osmešil pred celo podružnico.« »Ljudje bi bolje storili, če bi malo bolj pobožno molili. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje.« Doody je začudeno gledal Noney. Mllllltllinilllf1tH«MtlllllllllHtllMlllimilMIIIIMIIIHIImlll ŠTEVILKA 30 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIMM .....mini..................................................................................................................................................................MlliMllHHIIIIIIIIIIMIH i« h •• ILUSTRIRANI GLASNIK ........„.........„>,..................,.,..................minulimi..........m...............................mimimimm,„„,„„,„.....i........milil.....■■■■.........................................i....................i...........i.....i................................ 297. STRAN našim vojakom v vojnih jarkih stene suhe. In koliko desinfekcijskih sredstev,Ozdravil in vojnih potrebščin je še, ki se dobivajo tem potom iz premoga. Toda nam že*to, kar smo dozdaj navedli, popolnoma zadostuje, da vemo, kolikega pomena je premog za vojsko, da kakor brez denarja, tako tudi brez premoga, ni mogoče voditi vojske. Zato pa je gotovo zanimivo vedeti, kako je s premogom pri nas in pri naših zaveznikih, in kako je ž njim pri naših vojnih sovražnikih. Takoj lahko povemo, da v tem pogledu stoji stvar za nas prav ugodno. Po najnovejših proračunih ima Avstrija nagromadenega premoga v raznih premogovnikih blizu 40 milijard boljšega in 15 milijard srednje vrste premoga, K temu prištejemo še v Bosni okoli 30 milijard in na Ogrskem 15 milijard. Ker so naši premogovniki od vojske oddaljeni, zato Jožef Senčar iz Češnjic. Padel je v Karpatih meseca novembra 1915. Svetila ti večna luč! Ferdinand Fridau ranjen umrl na južnem bojišču. Na svidenje nad zvezdami! Janez Lukan iz Petkovica pri Rov-tah, padel 22,okt.l915 na laškem bojišču. Počivaj v miru! železniških/vozov za prevažanje premoga, — Še bolje nego Avstrija, je s premogom oskrbljena Nemčija. Zakladov premoga cenijo na Nemškem blizu 160 milijard ton, 1 m pp Ivan Cetin iz Harij pri Trnovem, padel 23. julija 1915 na južn. bojišču, pokopan jv Prvačini, Pokoj ti! Ivan Slemenšek iz Oplotnice, bil ranjen v Karpatih, padel na južnem bojišču. Na svidenje pri Bogu! se povsod vrši redno delo, kakor v mirnem času. Da tu ali tam, posebno za zasebno porabo, zmanjka premoga za kak dan, temu je krivo le to, ker je morda manj delavcev po jamah, kakor v mirnem času, posebno pa, ker zmanjka včasih Krotki žrjav v vojaški družbi. in sicer velja to še za sto — in stoletja. Tudi tukaj se redno dela v jamah tudi v vojskinem času. V primeri z nami, ki smo nakopali 1, 1913 črnega in rjavega premoga 54 milijonov ton, so ga Rusi v tem letu dobili 30 milijonov, zato večkrat čujemo, da je na Ruskem mnogokrat veliko pomanjkanje premoga. Radi tega je bil večkrat ustavljen ali zmanjšan promet na železnicah, in v Petrogradu zelo varčujejo s plinovo kurjavo. Tem občutnejše se čuti v Rusiji to pomanjkanje, odkar so izgubili vsled vojske premogove revirje na Rusko-poljskem. Še večja nego v Rusiji, je za premog sila v Italiji. Ker ni premoga, so morali ustaviti na Laškem vsaj deloma promet po železnicah; posebno je omejeno tudi razsvetljevanje ulic po laških mesih. Počivati morajo velika obrtna podjetja, tudi podjetje za pridobivanje žveplene rude v Siciliji. In če se vprašamo, zakaj se tako malo sliši o laški mornarici, tega ni kriv le strah pred našimi podmorskimi čolni, temu je še bolj krivo pomanjkanje premoga. S tem se tudi Lahi tolažijo, češ, če bi mi imeli dovolj premoga, bi bili Adrija in Albanija že davno naši. Italija je rabila premoga povprečno na leto devet milijonov ton, ki jih je dobila iz Nemčije in od Angleške. »Kako se postavljaš zanj. Skoraj bi človek mislil, da se mislita vzeti.« »In če? —« »O, seveda bi ne bilo nič na tem. Z Bogom, Noney. Voščim ti veliko sreče.« Čisto naravno je pač, da sta Darby in Noney morala prestati še marsikatero neprijetnost. Brez neprijetnosti človek ne doseže ničesar, kar ima količkaj vrednosti. Včasih je Noney omahovala v svoji zvestobi, če je slišala, kako so ljudje govorili o Darbyju, da je prismojen in napol tepec. A postala je močnejša in odločnejša, ko si je predstavljala hišico z vsemi krasotami. Največja zapreka je bila Darbyjeva mati. Dobra ženica je bila zelo razburjena. Prisegala je, da ne bo nobena nevesta prestopila njenega praga in ji uropala njenih pravic. Ko je prišel Darby nekega dne domov, mu je v pozdrav razbila meh na hrbtu. Novica o njegovi poroki je dospela pred njim domov. In stresla je nad njim v gal-skem, za to jako prikladnem jeziku, kopo psovk, ki bi bile koga drugega naravnost uničile. Darby pa je samo mežikal in ničesar rekel. Nato je šla mati h gospodu župniku in ga vprašala, ali more on v svoji vesti naložiti tak greh svoji duši in poročiti takega tepca, kakor je Darby. »Jaz ne smatram Darbyja za tepca,« je dejal gospod župnik. »Zdi se mi prej velik navihanec in za ta slučaj ne stoji ničesar v cerkvenem pravu. Jaz vsaj nisem nikoli slišal o kakšnem sličnem zakonskem zadržku.« »O, gospod župnik, on ni navihanec, temuč zelo neumen človek, ki bi ga vsak človek prepričal, da je noga rog.« »Hm!« je napravil gospod župnik. »Meni se zdi, da fant, ki se je tako priljubil svojemu gospodu in ki si je osvojil srce takega dekleta, kakor je Noney Kavanagh, ni tako omejen človek, kakor Vi mislite.« »Morda imate prav,« je dejala stara ženica. »Toda Bog naj iima pomaga! Noney se bo še bridko kesala.« »Jaz dvomim,« je menil gospod župnik. * * * Stvar se je veselo razvijala. In res, isto jesensko solnce, ki je sijalo na svatbene svečanosti gospoda Maxwella in Claire Moulton, je lilo svoje žarke sicer na skrom- nejšo, a mnogo več zanimanja vzbujajočo svatbo Darbyjevo. Noney se je sicer bala, da se bo nadrenjalo preveč ljudi, in prosila je gospoda župnika, naj ju poroči na tihem, ne da bi kdo vedel, v zakristiji; priprosto ji je bilo, je dejala, vedno najbolj pri srcu. A v našem radovednem stoletju uide od najbolj čuvane skrivnosti vedno kaj na solnce. Že davno pred določeno uro so se zbirale gruče ob cesti, ki je peljala k cerkvi. Poroka se je izvršila čisto mirno. Ko pa je srečni par stopil iz zakristije in ni bil več pod varstvom župnikovem, ga je obdala hrumeča množica s svojimi živio-klici in z dobrodušnimi šalami. In spremljana od ljubkih glasov cinastih piščali sta šla proti domu. Darby se je držal res vzvišeno brezbrižno. Dejal sicer ni, a čutil je — kakor bi to moralo čutiti mnogo modrejših ljudi v sličnem položaju — čutil je, da je vse to le majhen brezpomemben dogodek v njegovem življenju, ki ne zasluži nobene pozornosti. Noney se je pa jezila vsled ovacij, ki so imele vendar nekoliko brezokusnosti na sebi, dasi so izvirale iz dobre misli in ................................................................................................................................................................................... STRAN 298- ILUSTRIRANI GLASNIK 30. ŠTEVILKA ....................................................I......Illllllll......Illllllll...............Illlllllllllllllllllllll......HIHIIIII................lllll.......IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIM..................Illlllllllllllll.....I.......................Illlllll.......IlItllllllllMIMIIIIIII...........MIHI........Hll.................................................Lil Ko je enteta prigovarjala, naj se postavi Italija na njeno stran, ji je Angleška obljubila, da jo bo oskrbovala s premogom ; da je Laška napovedala vojsko Turčiji, zato je dobila od Angležev 2000 ton premoga; za napoved vojske Nemčiji bi bili Angleži seveda bolj radodarni. Anglež je že oddavna vajen delati — kupčije s srebrnimi kroglami in s črnimi dijamanti. V rusko-japonski vojski so Angleži za hrbtom svojih rumenih zaveznikov drago prodajali premog Rusom. Ko so se Japonci zaradi tega pritožili, so jim Angleži odgovorili: Po isti ceni ga dobite tudi vi. Sedaj Anglež dela dobičke s premogom na Laškem. Daje ga Lahom ravno za sproti, cena pa je že desetkrat tako visoka, kakor je bila v mirnih časih. Tem potom so Angleži že davno z obrestmi vred nazaj dobili milijone, ki so jih bili sipali po uredništvih laških listov za prireditev demonstracij po laških mestih in za vojne pesmi zloglasnemu d'Annunziu. Iz dvojnega razloga pa Angleži Lahom strežejo Silo za premog čutijo posebno tudi v Parizu. To mesto moderne luči se je v sedanji vojski odelo s temo zaradi nevarnosti pred Zeppelini, posebno pa zaradi pomanjkanja premoga. Na premogu najbolj bogati francoski kraji na severu, kakor tudi bogati premogovniki belgijski, so v nemški oblasti. Kako tesna je zveza med vojsko in premogom, kažejo tudi Japonci, ki posebno zaradi bogatih premogovnikov na severnem Kitajskem tako strašno hrepene po raznih kitajskih pokrajinah, ki se jih prav gotovo polaste, še preden mine sedanja vojska. Na Angleškem so 1. 1913 nakopali premoga 292 milijonov ton, za 14 milijonov več kakor na Nemškem; vendar ima Nemčija nakopanih premogovih zakladov 424 milijonov, nasproti 190 milijonom ton, ki jih imajo Angleži na razpolago. Koliko časa pa bo še zemlja tako darežljiva s premogom, kakor je sedaj ? Najprej bo zmanjkalo premoga — v kakih 100 letih — na srednj. Češkem, na Saksonskem in vsrednjiFran-ciji, kjer so bolj redke in manj globoke plasti. V kakih 200 le- dovolj za 800 let, enako na Nemškem ' Porenju in na Westfalskem ter v Avstriji kjer, pravijo, da je v šlezijskih premogovnikih blaga še za 1000 let; enako ugoden položaj je tudi v pruski Šleziji. Te cenitve imajo svojo podlago v znanstveno — strokovnih preiskavah iz 1. 1908. Seveda so te številke veljavne le za ta slučaj, da se bo vsako leto izkopavalo premoga približno toliko, kakor dosedaj. Na Angleškem in v Ameriki je poraba vedno večja, zato bodo tam tudi zakladi tem preje ugasnili. Največ premoga ima severna Amerika in severna Kitajska, za njima pa takoj Nemčija. — Premoga za vojsko je torej pri nas in naših zaveznikih dovolj; ker neTmanjka tudi drugih sil, zato je upanje opravičeno, da to vojsko izvojujemo zmagoslavno. Svetovna vojska. 12. marca. Na laškem bojišču so bili zadnje dni hujši topniški boji. Pri Doberdobu so se razvili tudi boji z minami in ročnimi granatami. Pod ognjem laških top- Albanska vas. s premogom le za silo. Prvič zato, ker Italija še vedno ni napovedala vojske Nemčiji, in drugič zato, ker je pot po morju s premogovnimi ladjami zaradi podmorskih čolnov zelo nevarna. In pot od Kardiffa do Brindisi je zelo dolga. tih bodo izčrpani premogovniki Durham in Nort-humberland na Angleškem. Drugod po Angleškem računajo še na 300—400 let. Na Belgijskem je premoga! .Vhod v mesto Rogatica na Hrvaškem. dobrih src. A Darby ji je šepetal: »Le pogum, Noney! Misli na hišico in dvojevrstno meso!« Noney je ponižanje prenesla. A globoko spodaj v ženskem srcu si je izdelovala načrt za fino maščevanje: nekaj hihi-tajočih deklic je sklenila povabiti, da jim pokaže vse lepote svoje hišice. Zelene morajo postati zavisti! Ko pa je prišel večer, so izginile iz njenega srca hudobne misli. V hiši vdove Ka-vanagh je vladalo veselje. Darby je plecal in spremljal z rahlim ploskanjem svojih bosih nog pesem vijoline — o čevljih in nogavicah ni hotel ničesar slišati. Tudi Noney je plesala, in sicer na drugem koncu hišnib vrat, ki so jih položili na tla za plesišče. Ljudje so svoje zaničljivo mnenje jemali nazaj, To delajo vedno, če se nihče zanje ne briga. Še preden se je storila trda tema, so bili vsi istega mnenja, da ni bilo še nikoli veselejšega in lepšega para na svetu, XXXV, Po rimskem načinu. Zakaj je zapustil Cato svetu strašni zgled, kako se prostovoljno odprejo živ- ljenjska vrata, ki vodijo v temo večnosti? Zakaj je sledilo temu zgledu nebroj njegovih rojakov, ki se niso mogli opravičiti z irskim meglenim podnebjem, niti z moderno nevrastenijo, nebroj rojakov, ki so si v kopeli odprli žile ali končali svoje življenje še v žalostnejših okolščinah? Cesar namigne, da je mož v nemilosti, in Petronij odide na svoje posestvo v Pestum, skliče prijatelje, pogosti jih po lukulsko, govori dolg govor, ki konča z vale, vale, longum vale, leže z najbolj ljubljeno sužnjo na posteljo in zapre za večno oči za veliko dramo svojega življenja, dočim mu iz odprtih žil teče zadnja kaplja krvi. Ali — Simforij se nekoliko naveliča tega smešnega, dolgočasnega življenja. Rad bi vedel, kako je onostran, zato odide. Ali Libija, sita že večnega carpe diem, sita vseh maziljenj, kopanja in kozmetičnih sredstev, si iz čistega naveličanja porine isti nož v srce, s katerim je prej zbodla v roke svojo sužnjo. Ali — Levkonoe je odkrila siv las na glavi in spoznala, da življenja ni mogoče več prenašati. Majhna kača se bo dotaknila z rahlim poljubom njene roke in ona se bo potopila v spanec brez sanj. Gospod Hamberton je mnogo bral in te rimske šege so mu bile vse znane. Posedoval je umetniški okus, imel fino izobrazbo in vsaka nerodnost mu je bila zoprna, Čudno, da je bil način, kako se je prvič hotel ločiti od odra življenja, zelo znan in navaden. Ni bilo dolgo po poroki. Gospod Max-well je bil ravno par dni ob caraghskem jezeru na ribjem lovu. In nekega večera je obšlo gospoda Hambertona, ko je stopil v svojo spalnico, čudno veselje, da se je začel igračkati s smrtjo, preden se ji popolnoma vda. Voščil je Claire: »Lahko noč!« in ona je že precej časa ležala, ko je on stopil v svojem spalnem plašču k veliki omari iz mahagonijevega lesa, izvlekel zgornji predal in vzel majhen, s srebrom vdelan revolver. Igral se je s smrtnim orodjem in ga nabasal z majhnimi patronami. Nato je pri-sedel k toaletni mizici. (Dalje.) Illlllllllll......I.................................................................................................Mlllllllh ltlIIBIftlllllf>*>tlllllklllltttlftllllllllllll1IBIllltB|t|(|llll||||ll|IVItt|||tllllllllllllllIVIItlllll>B>*lltllt>IIBIII*>llllll>IVII*i**>***Allt«Btl>>*>RBIIIIVItlllllllllllllllllalfllaa***ltltlft>ll>l>ll>>a*>t^ IItiiMMB ** «BM*«*tBStlltlllliailt>tCllttSailttia*ttt<«aa«**ttB>*«aItBIllallll<>IIBIIIIIIIIIIfllllll>Bt*l>IIIS*t*>IIIIIIBtllllllll4ISM1 flsaMNn of ■ tuli i....... i m 111'... 1111111...................MIH........IIIHHI.....mitu.......mini minut.......nit.......II..........m ii m in in i.......iii.................................lili..........ni.......i.............Itn................................iniinimiiNMiHMitHMiiiitiilHi.....umi............umnm......MMHtfimimn*................ šladkorja in pest limonovih lupinic. Ruma deni po potrebi. Francoski punč. Kilo sladkorja in pest limonovih lupinic polij v terini z litrom močnega čaja, prilij liter bordoškega vina, liter belega francoskega vina in litra dobrega konjaka. Postavi terino na vročo ploščo ognjišča; ko se je segrela tekočina, jo daj na mizo. Pomarančni šato. Zavri namesto vina pomarančni sok in zmešaj s penjenim rumenjakom. Sladkor mora prevreti s pomarančnim sokom (dene se pest sladkorja na sok ene pomaranče). Ta šato je bolnikom bolj priporočljiv kakor vinski, posebno v vročinskih boleznih. Koruzni kruh. (Ameriški recept.) Stepi dva rumenjaka, primešaj 1/2 litra mlačnega mleka in žlico raztopljenega surovega masla, primešaj počasi 1/2 litra dobre koruzne moke in 1/a litra pšenične, pol žličke soli in žličko pecilnega praška. Testo premešaj dobro in zagneti z roko; ko je gladko, mu prigneti še stepene beljake, deni v prostorno pekačo in speci. Vročine ni treba prehude, čas pečenja je 35—40 minut. Kruh se razreže in je gorak. To je kruh, kakor so si ga pekli prvi naseljenci. Misisipški koruzni kruh. Žličko pecilnega praška raztopi v dveh žlicah tople vode, temu prilij med mešanjem liter kislega mleka ali zmetke, potem primešaj dva rumenjaka, žlico raztopljenega surovega masla in liter koruzne moke. Zagneti dobro in hitro, deni na namazano pekačo, peci 40 minut v ne prevroči pečici; pečeno razreži in daj na mizo. Se je gorko. Koruzni pečeni žličniki. (Dodgers.) Deni v skledo 1/» litra koruzne moke, naredi sredi moke jamico, v jamico spusti žlico masla, opari z 1/s litra kropa, premešaj, pokrij skledo in pusti, da počiva moka '/2 ure- Raztepi jajce v dveh žlicah mleka in zagneti z žlico v moko. Ko je dobro zagneteno, stavi z žlico na vročo namazano pekačo in peci l/i ure. Koruzni cmoki. (Korudumplings.) Opari */2 litra koruzne moke z 1/8 litra mleka, prigneti, ko se je ohladilo, žlico masla in 1/a žličke soli, naredi z roko ali s penjarico okrogle cmoke in zaveži vsakega posebej v kosce or-gantina, spusti v krop in kuhaj celo uro. Kosci organtina morajo biti tako veliki, da jih na-rastli cmok ne razžene. Se da na mizo z riba-nim sirom in paradižnikovo mezgo. Izvrstno gnojilo za cvetje. Popari 1/4 litra saj in pest sode z 21 kropa, premešaj skozi osem dni vsak dan, razredči za polovico in zalivaj vsak četrti dan. rsllfe ot