NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
\ \
C)

31. maja 1899.
Leto V JUL-
Dan 30. maja.
Večje je danes številu, uego mar eikako leto prejp, uovih grobov, ktere bodo sorodniki in prijatelji nakitili z venci, cvetkami in zastavicami. Ta dan je bil spočetka posveten le onim srčnim možem, kte-ri so svoj^ življenje tvegali za domovino, bodisi njim pravo ali drugo domovino, počasi pa je postal ta praznik naroden, danes pa se zopet bolj pojavlja kot spominski dan za one, k ter i so padli na bojnem polju. Kakor vsako leto, tako se tudi danes vrše parade vojakov in vojaških doslužencev, kt^ri skazuj-jo čast tovarišem pred njim poklicanim v večnost.
Kratka vojna je za nami in žrtve, ktere je zahtevala se nam vidijo majhne, ako primerjamo prebivalstvo deželo, ako ravno so /gube v primeru udeleženih vojnih oddelkov velike. Poslednje zato ni odločilno, ker so le mali krogi bili naravnost hudo prizadeti. Meščanska vojna jo prizadelo vse ljudstvo, le zelo redke bo bile družine, ktere so bile popolnoma obvarovane, sedaj jih je pa stotisoče, ki so samo po časnikih zvedeli, da so sovražne krog-Ije iu kužne bolezni zahtevale žrtve ljudi. Zato pa danes tudi tako resno ne razumejo svečanost iu jo tako no čislajo kakor pred des* t letji-
Za pruspeh in življenje kakega naroda je lahko pridobi jet. a vojna, s primeroma malimi žrtvami, mnogokrat bolj nevarna, uego dolgo trpeča z veiikimi žrtvami pridobljena. Lahko dobljena vojna je zelo pripravna, da so narod sam sebe previsoko ceni in mu celo vzbuja misel, da vojua ui tako zelo nevarna prikazen in si jo lahko dovoljuje od časa do časa. Le kdir je gro-zovitosti vojne sam pred očmi imel ali v sled njenih nasledkov trpel, ta zna od njej soditi. NewyorAani bo le zelo malo videli senčno stran vojne, parade brodovja in druge svečanosti zmag, so zbrisale slabi utis, kterega so prouzročili vraču-joči se bolni ali ranjeni vojaki iu precej decimiraui polk štev. 71. Premnogo jih misli, da je vojua primerno sredstvo, da v kratkem času postanejo obče čislani junaki ; ti ne vedo, da odločna večina njih ostane pozabljena, nihče se za nje ne zmeni in to so zgolj oni, kteri so v največjej nevarnosti, no pre-
Razmotrivanje pod črto.
lHše Free Lance.
,,Chicago Record" od dnč 13. maja je objavil sledeči brzojav: ,,Dunaj, 12. maja. Jezikovno vprašanje je v Avstriji zopet na površje stopilo — sedaj na — Kranjskem. (Carniola.) Slovenci, kteri veliko množino prebivalstva v tej pokrajini zastopajo, zahtevajo pripozuanje svojega jezika, t^r so potom deželnega zbora terjali, da se v ruščini, namesto v nemščini, podučuje na vseh šolah na Kranjskem."
To je doslovui prevod angleščine.
Majal sem glavo, čitajoč to čudno vest — pa mislil sem, pot iz Dunaja v Chicago je dolga, domišljija uekterih časnikarjev pa neiicrpljiva.
Slučajno mi jo še tisti dan prišla v roke dunajska ,,Neue Freie Pres-seu. V tem listu Bem našel dopis iz Ljubljane od duč 27. aprila, poro-čevajoč obravnavo kranjskega deželnega zbora, vršečo se isti dan.
Na dnevnem redu je bilo vprašanje poučnega jezi kan a ljubljanski realki. Narodni poslauci so zahtevali, tla se sloveueki jezik tudi v višjih razredih tega zavoda v to •vrho rabi. Poslanec Lenarčič je predlagal, da ae ruski jezik tudi uči obligatao. Rekel je, da je
mislijo, da ako iz vojne pridejo vsled ran in bolezni potrti na duhu in telesu, da se tudi potem izvan sorodnikov in ožjih prijateljev nihče za nje ne zmeni.
Nečemo ta dan narodu odvzeti veselje pri njegovih zabavah, toda nekaj trenotkov naj bi vendar vsak naklonil resnemu premišljevanju, pred vsem je dolžnost vsacega meščana se v ljubezni in spoštovanju onih spominjati, kteri so bili pripravljeni se domovini žrtvovati, bodisi da so bili v bitkah meščanske vojne, ali so v poslednjej vojni stali sovražuiku nasproti. Potem naj ima pa tudi vsakdo v očeh bl8gor domovine in vestno pretehta vprašanje, ako so priboreni vspehi v vojni z vnanjim sovražnikom toliko vredni kakor so doprinešene žrtve in neizogibni nasledki. In jasno in mirno premišljuje ter obe strani vprašanja preudarja, bode pač dospel do prepričanja, da je vojna pri vseh okoliščinah zelo reena stvar in bi jo smeli podvzeti še le, ako je neizogibna. To gotovo ve VBak dosluženec ali udeležnik kako vojne, kteri se danes spomi-ja svojih padlih ali umrlih tovarišev in njih dolžnost je tudi naravno navdušenje mladega naraščanja resno svariti in to resnost naj pomnožujejo njih trde skušnje v vojni in žalostni nasledki povojni.
Iz našit Mil kolonij.
Stara zvijača.
Manila, 27. maja. General McArthur meni, da bi poskusili najeti Macabeejce proti njihovimi starimi sovražniki Tagali. Obiskalo ga je poslanstvo Macabebeejcev in njihov govornik je prebral pismo, v kterem zagotavljajoAmerikancem svojo prijateljstvo in obljubujeio udanost Zjed. državam. Pritožujejo se, da jih Tagali more in poži-gajo njihova seia, ter zahtevajo orožja, da so bodo zamogli braniti. Macabebeejci so do sedaj Arneri-kancem opravljali izvrstne službe. General McArthur namerava naj-prvo sto Macabebeejcev oborožiti in jih kot ogleduhe porabiti. Ako ae bode p sknšoja obnesla, potem bodo najeli večje število.
General Otis je izdal razglas, v kterem vabi prostovoljce, da bi se dali vpisati še za nadaljnih šest
zuanje tega jezika nujno potrebno vsakemu izobraženemu Slovanu. Deželni predsednik baron Hein je ua to odgovarjal," rekoč, da ruščina ,,hvala Bogu" v Avstriji nima tacega vpljiva, da bi to potrebno bile. Kanonik Kalan je predsednikove besede vzel za zlo, češ, da je nedostojno na ta način o ruskem jeziku govoriti, da se je Rusija vedno kot zvesta prijateljica Avstri-ji nasproti skazala. Poslanec Subic je Lenarčičev predlog glede ruskega jezika imenoval idealno željo, in je bil zato, da se hrvatski jezik kot obligateu predmet na srednjih šolah vpelje. Poslanec Povše je govoril tudi v temu smislu. Sklenila je večina v tej seji še, da se nemščina poučuje v vseh srednjih šolah in da se verski nauk razširi.
Sklepal sem po tem poročilu, da je brzojav obravnavo te seje senza-cijonalno raztegnil, ter jo ameri-kanskemu občinstvu v gorej ome-ujeuej obliki obvestil.
O vpeljavi ruskega jeziku v vseh šolah na Kranjskem ni bilo torej govora; obligatna vpeljava istega ni bila sprejeta niti na srednjih šolah, hrvatski jezik pa je sklenil deželni zbor dunajski vladi kot obli-gatoega predlagati; znanje nemškega jezika se bo tirjalo od vseh srednješolcev; veronauk bode v teh šolah še veo časa zavzemal, kakor dosedaj.
mesecev. Prevožni parnik „Mor-, gan City", kteri je 25. aprila z 600 novinci za razne polke ostavil San Francisco je sem dospel. Major A. L. Doggies od 23. polka, kteri je bil 8. maja pri San Miguelu ranjen, je umrl v tukajšnej bolnišnici. Španski parnik ,,Leon Trece" je izkrcal 23. amerikanski pešpolk na otoku Jolo in vzel na krov špansko posadko. Amerikanci so salutirali pred špansko zastavo na običajni način. Parnik je vozil dalje v Zamboango na otoku Mindanao, kjer je zopet izkrcal še na krovu ostale amerikanske vojake. Španska posadka na otoku se je vkrcala na parnike ,,Leon Trace", „ Por to Rico", „Nianos" in „Dos Hermanos". Trije slednji parniki so takoj odpljuli na Špansko, „Leon Trace" pa je prišel včeraj večer v tukajšno luko, ker je general Mon tero na krovu umrl.
Amerikanci bo našli mesto Zam boanga od vstašev zasedeno in si jo bodo morali še le pribojevati. Vstaši se vračajo v predmestja pri San Fernando in venomer nadlegujejo z napadi amerikansko posadko. Filipinci širijo med domočim x^re-bivalstvom vest, da so slavnosti na rojstni dan kraljice Victorije priredili na čast delegatom Fili-pincev, pred kterimi imajo Amerikanci velik ,,rešpekt".
Sijajen fijasko.
II a v a u a, 27. maja. Danes bi se imelo pričeti izplačevanje petega kora, toda od 4317 mož, kteri so bili v imeniku, oglasilo se je samo sedem in od teh niti jeden ni imel puške. Vsa Havana se smeje radi tega fijasko, kterega je očevidno Gomez prouzročil. Ob 10. uri je prišel denarničar Dodge z §40.000 spremljan od oddelka amerikan-skih vojakov v vojašnico La Punta in našel tam polkovnika Randalla, civiluega komisarja Rivera in štiri Gomezove častnike. Denar so nakopičili na mizo in Čakali kubanskih vojakov, kteri bi ga imeli priti iskat.
Ob 10* uri je prišel nek zamorec, kteri se je imenoval Santjago Alvarez in bil zelo poparjen ker njegovega imena ni bilo na poli. Nek dragi mož, kteri je bil strelec pri Mayra Rdriguezu so ni mogel izkazati. Po 12. uri je prišlo pet mož od Gomezovega glavnega sta-ua. Vsak od njih je dobil 875.
Ob 5. uri so prenehali z urado vanjem in kmalu potem je prišlo devet mož s puškami. Rekli so jim naj jutri zopet pridejo. Tudi nek častnik iz otoka Pinos se je oglasil in rekel, da ima 60 mož kteri so pripravljeni oddati orožje in sprejeti denar. Rekli so mu da mora Čakati, dokler denarničar pride na Pinos.
Gomezovi prijatelji upajo, da bodo ljudje, kteri so danes prejeli denar, del istega daneB večer izdali in s tem tudi druge privabili Be jutri ali prihodnje dni oglasiti Kubansko častnikarstvo je vzajem nega mnenja, da je vsa zadeva zasmehovanje in dostavlja, da Ameri-kancem ni treba pričakovati navala. Istinito so se v mnogih krajih, kakor v Jarneo, Aquicate, Li-mones, Jovellauos in Madruga vojaki kmalu razšli, toda splošno se poroča, da so ljudje odločni nasprotniki Gomeza in amerikanske vlade.
Od druge strani pa trdijo, da je kaj smešno misliti, da bi bilo 39.906 mož v kubanski armadi. Imenik so napravili isti čas, ko je skupščina še upala, da bode ona dobila denar za razdelitev in zato naredila tako obsežne pole ker se je nadejala lepega dobička.
miru ni več govora.
maja. General
To je izvleček seje kranjskega deželnega zbora od 27. aprila t. 1.
Brzojav je iz ,,muhe konja naredil" — pa časniki so že sedaj polni takih ,,konj", „morskih kač", »kislih kumar" itd. To je znamenje, da bodemo zelo vroče poletje imeli.
Rojen Slovenec na Kranjskem — to ne bo nobena šola. Tri jezike oziroma pet jezikov (na gimnaziji) se učiti, tc pač ni samo ,,hruške peči". Kako težko je le jeden jezik pisati iu govoriti? V popolnosti to doseči, je le dano pojedinim in če so prav višje šole izvršili. To bede truda, dela, časa vzelo, da se zadosti tej jezikovej tirjatvi. Nasledek bode pač ta, da učenci ne bodo znali niti jednega jezika dobro (o popolnosti še govoriti ni), in da ne bodo v drugih predmetih takih vspehov dosegli, kakor učenci onih provincij, kjer je samo jeden deželen jezik. Potem načrtu izšolani dijaki ne bodo mogli v vednosti tekmovati z onimi druzih dežela. Slaba jezikovna podlaga in plitvo znanje v drugih predmetih, bode oviralo njih študije na tehniki ali univerzi. V drugih deželah bodo težko službe dobili, če pa se nastanijo v domovini bode to celi narod v dušnem napredku oviralo. Že pouk v slovenščini je za učitelje in učence z večjo težavo zvezan, kakor za učitelje in učence druzih narodnosti j, ktere razpolagajo čez
O
Manila, 29. Smith in 75 mož seje odpeljalo i2 Iloile na ladiji v Escalante na otoku Negros, da bi rešili kape-tana Tillyja, kteri je padel doma-«\ii_om v roke. Malo imajo upanja, da bi se namen ekspedicije dosegel. Kapetan Tilly je bil kot zastopnik signalnega oddelka na kro-vu ladije ,,Recorder", ktera je imela nalogo popraviti pretrgani kabel med Negros in Cebu. Ker so domačini izobesili belo zastavo, so je ekspedicija brez pomisleka izkrcala, toda komaj so stopili na kopno, pričeli so domačini hudo streljati. Kapetan Tilly in njegovi ljudje so poskakali v vodo, da bi ae rešili. Kapetan ladije je skušal plavajoče rešiti s čolnom, s kterim bo se malo popreje izkrcali, toda samo jednega mornarja so potegnili v čoln. Rešeni jo pripovedoval, da je videl kapitana Tillyja plavati z veliko težavo. Druge malagaške mornarje so domačini razsekali na kosce, predno so prišli daleč od obrežja.
General Otis sedaj pravi, da se mora vojska z vso odločnostjo na daljevati in Filipencem pokazati, da se Amerikanci tudi v deževju lahko bojujejo. General Lawton pravi, glavna stvar je, varovati domačine, kteri gredo mirno za svojim poslom, proti vstaši pa nadaljevati boj z neozirno strogostjo.
Jutri bodo tukaj v prvič praznovali dan kinčanja grobov. Na Baco mirodvoru je 246 in na Battery Knoll 287 grobov ameri kanskih vojakov, ktere bodo jutri z tropičnimi cvetlicami nakitili. Za katoličane bode Črna maša, za protestante pa druga primerna cerkvena slavnost.
Prevožna parnika ,,Senator" in „Ohio", ktera sta San Francisco ostavila 28. aprila sta srečno dospela. V Hongkongu je vtonil ubežnik 13. polka, ko je hotel plavati na kopno.
Število narašča.
Havana, 29. maja. Ko so danes odprli pisarno za izplačevanje kubanske armade, se je oglasilo več nego 100 mož z orožjem, kteri so zahtevali svojih $75. Osem mož je predložilo potrdila, da so svoje orožja izročili krajevnim oblastim. Skoraj vsi so rekli, da so se že dovolj bojevali, in kda jim je vse jed no, kaj se zgodi z^orožjem, ako le dobe svojih S75. '.Vsega skupaj je danes 114 mož ^dobilo denar. Najmanj 100 druzih' je zahtevalo izplačevanje, toda ali njihovih imen ni bilo na polah ali pa njihove listine niso bjl. v redu. Prvi mož, kteri je bil danes izplačan, je rekel, da so ga kubanski častniki skušali pregovoriti, da naj ne vzame denarja, toda ker vidi, da častniki sprejemajo dobro plačane službe, kjer iBte le dobiti za-morejo, bode tudi on vzel, kar mu dajo. Jutri bodo izplačevali v Santiago delaš Vagas in potem v Cardenas. Še le potem bode tukaj zopet kaj denarja in mislijo, da se jih bode pozneje še več oglasilo.
Kakor se iz Cienfuegos poroča, so bila poročila v izgredih kubanskih delavcev v pristanu zelo pretirana. Le mala kopica delavcev je delala nemir, pri kterem je bil samo jeden mož ranjen, ne pa kakor se je sprva poročalo, jeden us-mrten in sedem ranjenih.
otok Negros, da bi našel truplo kapitana Tillya, kterega so domačini na prav zavraten način umorili, je isto našel z razbito glavo v reki blizo Escalata. Truplo so prenesli v Iloilo in je tam pokopali.
Aguinaldo ne" more vstašev reorganizirati v pokrajini Cavite, kt«rih vodja general Toras se je pred kratkem podati nameraval, ako ga Amerikanci pomiloste. Vstaši so zelo demoralizirani in so hudo prizadeti ker pomanjkuje živeža.
Že nekaj dni ni bilo nikakih prask. General Lawton nadzoruje črte od Coloocan do Pasay. Dve mali topničarki so odšle na Cebu, da tam vzdrže red.
Manila, 31. maja. Tretji strojevodja, čaBtnik in nekaj moštva bolnišne ladije „Relief" so včeraj vstaši vjeli ko so se vozili pri Pa-ranqua ob obali.
Razne vesti.
___ Velikanska parada
se je vršila včeraj vtorek na 5. Ave. in marčali so oddelki na Madison Square kjer so jih gledali newyorški major, general Miles in^drugi. Marčali so redni vojaki, pomorščaki
KRALJA
FIVE
o e o
Superior Stock
Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsodi v sodče-kihi steklenicah.
© © e
bolj slovstveno izobražen jezik. Angleški, nemški, ruski, francoski učenci že v šolo veliko večji jezikovni zaklad prinesejo, kakor slovenski — ker ,,kranjska špraha" Be ljudstva drži, kakor klop kože. Da pod temi odnošaji poduk v slovenščini ne more tako gladko napredovati, kakor bi moglo biti, to je razumno. Vem, da se bo ta hiba v teku časa zmanjšala, pa precej dolgo bode še, predenj pride novi, čisteji govor v meso in kri naroda.
Toliko jezikov in toliko verskega pouka, bode glave mladih Slovencev tako napolnilo, da za druge predmete ne bode več prostora ostalo. Ko bi vsaj ti jeziki bili francoski, nemški in angleški, potem bi kot postreščki po evropej-skih metropolah in toplicah Blužbe dobili. Se v£, da si tudi duhovski stan po novem načrtu učenci morejo izvoliti. Slovenski kmetski sta-riši že davno vedo, da je ta stan stanoviten in ponuja z maslom po-mazano pogačo.
Položaj Slovencev je v narodnem poli Učnem, geografičnem in gospodarskem oziru tako neugoden, da je naloga kranjskih poslancev tako težavna in odgovorna, kakor nobenih drugih v Avstriji.
Slovensko čutje se ne da zatreti, narodnost žrtvovati, to bi bilo izdaj alstvo nad ljudstvom. Postaviti se pa popolno le na slovensko sta-
Truplo
kapitana našli.
Tillya
Manila, Smith, kteri
30. maja. General je s 75 možmi šel na
lišče, pa pomeni zastanek v gospo darskem in duševnem oziru.
Jaz pišem to v popolno neodvisnem položaju. Mar mi ni, če naletim tu ali tam na nagrbančene obrvi, izrazim slobodno misel v sloboduej besedi. Pišem kakor se mi vidi, mali narodič v daljini, boreč se v neugodnemu položaju za obstanek. Enak malemu čolničn, kterega obdajajo preteče, velike, močne oklepnice na viharnem morju, je slovenski narod. Kot zvest sin tega narodiča želim, da bi iz malega čolniča torpede pogube in poraza treskale, potapljajoče vse, kar mu mirno, samostojno veslja-nje ovira.
To je sanj, to ne more biti mogoče pa je, da mali čolnič spretno vodjen, vzlic pretočim nevarnostim mirno pripluje v varno zavetje.
Seja deželnega zbora 27. aprila nam kaže, da bo narodni poslanci spoznali potrebo odpreti polje, na kojim bi se narodni duh mogel pro-steje razviti. Uvideli so, da so meje v kojih Be slovenski jezik govori, preozke v razvitek duševnih moči in gospodarskih odnošajev.
Slovenski narod more v teBnejo duševno zvezo stopiti z onim slovanskim plemenom, kterega je oso-da po številu in moči postavila na čelo vseh. Naslonenje slov. življa na manjša slovanska plemena bi njegovo utopljenje ▼ p tu j emu ži-
BOSCE B&EWING CO.,
LAKE LINDEN, .
MICH.
velju nikako ne moglo ubraniti. Z onimi vred bi v temu slučaju kot narod propal.
Kdo mi bode v tem morebiti ogovarjal, rekoč: „Če smo mi Slovenci že nad tisoč let ptujemu vpljivu se vspešno ustavljali, se bodemo še tudi dalje."
Res je, da smo že tako dolgo dobo ohranili jezik in narodnost obrobljeni od ptujcev. Da se bodemo pa tu mogli v prihodnosti tako vspešno vzdržati, to je trditev, ktero ovreči jo treba le malo bistroumnosti.
Preje se v tisoč letih ni toliko na znanstvenem, obrtnijskem, kupčij-skem in sploh gospodarskem polji spremenilo, kakor se zdaj v petdesetih letih. Odkar sta par in elektrika Begla tako čvrsto v kole-sovje človeškega nax>redka — je osoda malih narodov zapečatena. Nemški narod je bil tudi pred letom 1870 velik in učen — pa mogočen ni bil. Razkosan v mnogo-brojne, samostojne države, ni imel v inozemskem oziru nobene veljave. Ko ga pa je € nergična roka Bismarka zvarila v jednotno kompaktno ma-bo, se je nemški orel vzdignil, držeč v jeduem kremplju meč, v drugim pa vednost. Nemški obrtniji, nemškemu podvzetji in trgovstvn so se od tega časa odprla nova pota, ter začeli so vspešno z Angleži na vseh trgih sveta tekmovati.
, __ ... . H'


Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JoiEFAoNrČ,'Box 2t>6 ; Podpredsednik: Geokg Kotce:
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	„ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John IIabjan ; John PbeSirn, Box 286; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn.
Izločen od društva sv. Barbare, štev. 3, La Sail**, 111., Martin Judež. Društvo šteje 11 udov.
Ivan Gotžp, tajnik.
Glasilo: ,,GLAS NARODA"" .
—
bili mnenja, da naj zato vso prošnjo procesijo opuste.
Ali pri odločuej množim ni bilo dobro govoriti o njih mnenju, in tako so necega dne šli na božjo pot. Na čelu so nosili najlepše cerkvene zastave, ktere so imeli, za t^mi je hodil stari kurat z več mladimi duhovni, za temi Antonio in potem dolga vrsta mož in žena iz vseh hiš.
Sprt vod j * bil lep, toda sama piščal se ni k vsemu nič prilegala. Z njenim tankim glasom je bolj smešno delovala, nego poveličeval-no. S početka se je več osob borilo z smehom ; počasi so s-j na vse privadili. Ko smo tako jedno uro romali, se že ni nihče spod tikal nad pri prosti m sprem Ijevanjem pi-ščrlke, in ko j« Antonio med pre-stankom lepo piskal nekaj prij t-liih komadov, so bili vsi prav zadovoljni.
Zakaj je tako z občutkom piskal, sem kmalu vganol, vedno seje njegovo oko upiralo v Gaetano nasproti njemu in ta je bila kar očarana od godbe. Nje oči so kar žarele in se vedno upirale v Antonio. Ako je posebno ljubko piskal, je vzdihovala, in kakor seje zivedla, je zarudela.
No danes doživim kaj novega, sem si mislil, in moje sumničenje se je obistinilo še predno je zašlo solnce.
Precej zgodaj smo odšli, da bi kolikor mogoče uživali jutranji hlad, toda nismo ga dolgo; kmalu je postalo vroče — nemorete si predstaviti ksko žareče so solnčni žarki na nas pritiskali, in koliko smo morali prestati.
Skupno petje smo morali kmalu opustiti; jeziki vseh so bili suhi in niso mogli več premikati. Zato seje pa Antonio bolj prizadeval in nas z svjo piščalko zabaval in razveseljeval. Res je bil ne-utrudljiv. Sedaj je igral kako koračnico, kmalu kak napev iz kake opere, ali odlomek iz kake maše, posebno poslednji so se glasili pretresljivo in ganljivo, kakor bi prihajali iz dno srca.
Vselej kadar je piskal tako nežno, tožene, kmalu navdušujoče in veličastne napeve, smo bili vsi, posebno ženske popolnoma pretreseni.
Vsi s < Antonio Jivalili in Be mu zahvaljevali; tudi Gaetana je pristopila k njemu, ali kazalo je, da je le malo besedi spregovorila. Vedno se je še znala vzdrževati.
Konečnc smo bili vendar le še kake pol ure oddaljeni od kapelice svete Ane, ko so se na naše začudenje pričeli na podnebju prikazovati oblaki. S početka so bili majhni, ali postajali so vedno večji in večji — ni bilo več dvoma, nevihta se je bližala, in dolgo pričakovani dež bode prinesla.
Sveta Ana je nasuslišala. S hvaležnim srcem smo hiteli do romarske cerkve. Komaj smo v cerkev vstopili, že seje pričelo bliskati in grometi; in kmalu je pričelo liti. Vse podnebje se je polagoma z oblaki preobleklo; od vseh strani so švigale strele raz črnosivih oblakov in zopet in zopet je zagromelo in zaropotalo, da so se cerkvena okna stresla in zaivenketala.
S početka je bil nam ta prizor prijeten; ko je pa vedno huje postajalo, je pričel nas nadvladati strah, češ strela bi zamogla v cerkev udariti, ali bi pa zamoglo vedno tako hudo deževati do noči — in kako potem domu priti 1 Ne le
ženske, temveč tudi moški bo bili vedno bolj razdraženi: ti in oni so pričeli mrmrati, tako brzo se vendar ne bi bila potreba izpolniti njih prošnja, saj tako dolgo ne, dokler ne bi zopet doma bili pod svojo str» ho. In tudi potem bi bilo kmalu od dobrega preveč. Konečno se je nekdo zmislil, da so Bveto Ano preveč iskreno prosili, posebno ker je Antonio z svojo piščalko tako proseče in nežno piskal; da je srce svetnice omehčal. Saj so vendar videli, kako so ženske v procesiji od godbe omamljene.
O temu jih je bilo kmalu mnogo edinih, in bolj ko je zunaj nevihta razsajala in dež lil curkoma, tembolj se je pomnoževala nezadovoljnost proti Antoniu. Pričeli so ga srdito gledati, nekteri že pesti vzdi-govati proti njemu; potem so mu pričeli glasno predbacivati, in ko je Antonio dal nekterim zasmehlji-ve odgovore, se je hkrati poletil surovež in ga vrgel na tla. Takoj nato je pričelo po njem tolči šest druzih surovin. ŽenBke bo zagnale krik ; nastal je grozen ropot. Toda le za trenot^k. Tenak glaB je nad-vladal ves ropot, in sicer tako gla-seu in ukazujoč glas, da so surovine mirovale.
Gaetana je bila. V najhujšej razburjenosti se je prerila skozi množico; na desno in levo jih je odrivala v stran. Stopivša malo korakov iu bila je pri Antoniu.
,,Ali se ne sramujete", je zaupila ua napadnike, ,,da deset Vas napade jednega?"
Jr-za jej je Bikala iz oči. Saj ste videli v muzeju v Rimu Medusine glave; ravno taka je bila kakor jedua Medus, in ako bi se jej hkrati kač« ovile okolu njenega čela, bi sfe nič ne začudil.
Kakur jaz, tako so bili tudi drugi hudo prizadeti ; pretepači so jo osupneni gledali, nastala je smrtna tišina, čuti je bilo le padanje dožja.
,,Jeli to hvala za njegovo uslugo, za nj gov veliki trud, kterega je žrtvoval?" je nadaljevala; potem je Antoniu, kteri se je vzdignol, podala roko in se ž njim vstran umaknila.
Sedaj so jej mnogi pričeli odobravati, gospod župnik je k obema pristopil in izrazil svoje obžalovanje, da se zamore taka surovost pojaviti tukaj na posvetenem mestu. Množica, ktera je na nju zrla, se je pa posmeh oval a.
,,Toraj je vendar res", rekel je vsakdo sam sebi, ali pa šepetal sosedu; „on je, kterega si je izbrala! Dolgo nas je pustila tavati v temi, in na tak smešen način je morala priti na dan nje srčna tajnost!
Nastalo je občno Šepetanje iuna-smehovanje, ženske so pozabile vsled zanimivega dogodka na dež in le malo jih je bilo z mislimi vtopljenih pri cerkvenem opravilu. (Konec prihodnjič.)
Drobnosti.
Umrl je 7. t. m. v Ljubljani c. ur. veterinami koncipistin večletni odbornik kmetijske družoe, gospod Artur Folakovski. Pokojnik je služboval več let na Kranjskem kot ces. kr. okrajni živinozdravnik ter je bil radi blagega Brca in taktnega vedenja povsodi priljubljen. Bil je veBten uradnik, a tudi izven urada je kot izboren strokovnjak mnogo delal ter se odlikoval tudi kot pisatelj v živinozdravniški stroki. *
* *
Z Bleda se poroča: Dne 6. maja prišel je semkaj nadvojvoda Josip Ferdinand in se nastanil v Mallnerjevem hotelu in peljal na
Pokluko na lov na peteline.
* * »
Tržaško namestništvo je rešilo rekurz, kterega so vložili tržaški Slovenci proti temu, da se tržaška občina brani osnovati v mestu eno slovenko šolo. Namestništvo je odbilo rekurz z motivacijo, da je za šolske potrebe tržaških Slovencev dovolj preskrbljeno s slovenskimi šolami po okolici 1 Tržaško namestništvo se je torej brezpogojno postavilo na Btališče naših nasprotnikov. Sedaj vsaj vemo, pri čem smo.
Umrl je dr. Amon Zhuber pl. Okrog, dežel, sodni svetnik v Celju,
star šele 47 let.
* * *
Požar. V mlinu Lovrenija Osolnika v Dvorju pri Moravčah je nastal 28. aprila ogenj, ki je napravil za 450 gld. škode. Zavarovan je bil pogorelec samo za 250 goldinarjev.
*
* *
Utonila je 701etna Margareta Kočevar iz Kozarš v vaškem potoku, kamor je šla z loncem po vodo.
Ponesrečenko je metala božjast. •
* *
Ponesrečil seje 621etni Iv. Rode v Jaršah, ko je padel s stopnic 3 m globoko. Starec je umrl
radi notranjih poškodb.
*
* *
Navihan slepar. Neki ljubljanski mesar je kupil na Barju kravo in poslal po njo svojega pomočnika. Ko pride pomočnik k dotični hiši, vidi pred hišo necega moškega in mu pove, da je prišel po kupljeno kravo, in da je prinesel za njo 50 gld. Mož je vzel denar in izročil pomočniku kravo, ktera je morala takoj na pot. Kmalu potem pa je nastal na Barju vihar. Izkazalo Be je namreč, da mož, ki je mesarskemu pomočniku izročil kravo in vzel petdeaetak, ni bil hišni gospodar. Slednji, prišedši domov, je bil silno presenečen, da ni našel krave v hlevu. Začel je poizvedovati kako in kaj, in dognalo se je, da je mesarju izročil kravo neznan slepar, kteri se je Bog zna s kakimi nameni potikal okrog hiše in porabil ugodno priliko za izvršitev predrznega aleparstva. Doslej temu lopovu še niso prišlo na sled.
* * *
Vinska trta in sadno drevje sta, kakor se poroča iz novomeškega in krškega okraja, dalje iz Logatca in iz Istre, po zadnjem snegu in mrazu hudo trpela, in kmetovalci teh okrajev se bridko pritožujejo nad temi vremenskimi udarci.
*
* *
Pošten tat. Pred mesecem dnij je bilo ukradenih nekemu posestniku na Bregah v krškem okraju 100 gld., 14 dni potem mu prinese tat na okno 45 gld., seveda skrivaj, za 7 dni pa zopet 25 gld. in listek, v kterem je bilo pisano, da o Kresu, kadar vola proda, še drugo vrne!
*
* *
Osobni vesti. Dekan v Moravčah in deželni poslane, g. T. Kajdiž je imenovan od deželnega odbora kanonikom Flachenfeldove-
Wollwitzove ustanove.
*
* *
Uboj. V St. Jnrju pri Kranju je pretekli torek udaril Val. Sušnik s kovaškim stolčkom Jožefa Mase-lja, ki je kmalu na to umrl. Pokojnik je bil priden hlapec ter je
podpiral svojo sivo mater že 12 let. *
* *
Obsojena hrvatska poslanca. Poslanca dr. Potoč-njak in dr. Mazuranič sta napravila na vlado vlogo, v kteri sta obdolžila župana v Crkvenici, dr. Rojčeviča, daje ponaredil uradne zapisnike. Radi te obdolžitve, ki se je izkazala baje krivična, je dr. Rojevič tožil poslanca, ki sta bila v soboto obsojena vsak na mesec dnij v ječo.
„L' italija rossa". Zani-kerno gospodarstvo in velika beda sta vzrok, daje v Italiji tako velika kronika hudodelcev. V zadnjih 10 letih so obsodili v Italiji nad 1 milijon ljudij v ječe in v letih 1897 do 1898 je bilo 4000 zločineov, in sicer zločinov z umorom. Na to stran bi novo ministerstvo imelo mnogo poBla, delati na to, da se ta
črna kronika zmanjša.
*
* *
Velika nezgoda na železniški progi. Potniki, ki so se vozili z brzovlakom 17. maja zvečer z Reke v Budimpešto, bo bili v velikanski nevarnosti. Poleg neke postaje blizu Reke je padla okoli 30 stotov težka skala na mimovoze-či vlak ter razbila vagon, v kterem je sedela neka dama s svojim ptro-kom. Po čudnem slučaju pa se jima ni zgodilo .nič posebnega. Za
tem razbitim vozom je bil salonski voz Kolomona Tisze, bivšega oger-skeva ministerskega predsednika-
Voz je OBtal nepoškodovan.
* *
*
Samomor. V Celovcu se je ustrelil 10. maja zjutraj v svojem stanovanju poročnik Schlegel 17.
pešpolka Vzrok dosedaj ni znan.
*
* *
Pogreb umorjene dekice, petletne Micike Winter, ktero je zadavil mizarski pomočnik Kope-cky na Dunaju, Be je vršil 8. maja popoludne. Pogreba se je vdeležilo baje več kakor 20.000 ljudij. Nič manj kakor 65 stražnikov, 6 redarjev na konjih in okrajni nadzornik so imeli posel, da bo vzdržali red pri sprevodu. Krsto je spremljalo veliko število belooblečenih
deklic in dečkov z gorečimi svčami.
*
* *
Ubila človeka z dežnikom. Iz Bruselja pišejo: V belgijski vasi Massagettes živi prepirljiva in brutalna megera, 601etna starka Detruit. Te dni se je sešla v neki prodajalnici s kmetom Las-salacom, ki ji je baje že 16 let dolžan 48 souaov. Babnica je znova tirjala kmeta ter se začela končno ž njim ruvati. Nakrat je Bunila z dežnikom kmeta v oko ter pri tem zabodla ostri konec palice v njegovo možgane. Kmet je bil takoj mrtev.
*
* *
Padla z gledališko galerije. V milanskem gledališču „Teatro lirico" je padla majhna deklica mej groznim kričanjem matere s4. galerije v spodaj ležeči balkon. K breči pa je padla deklica nekemu gospodu v naročje ter se ji ni zgodilo prav nič. Občinstvo je potem obsulo deklico ter ji dalo tolik daril, denarja in bonbonov, da dekletce gotovo nikdar ne pozali srečnega
dne, ko bi se bilo skoraj ubilo.
* *
Nenavadna gledališka predstava. V Turinu so pred kratkim predstavljali opero „Nor-mo". Mej tretjim dejanjem se je basist Gandio z nekim drugim pevcem nekaj spri. Gasilec, kteri je stal na straži ju je hotel pomiriti, toda razdraženi basist mu je dal hudo zaušnico, ktero je gasilec basistu hitro zopet vrnil. Nato je potegnil basist bodalo, ter je kričal: „Le čakaj, kri ti izpijem, drob ti iztrgam iz telesa!" Kaj čudo, če je hotel gasilec uiti gotovi smrti ter bežal naravnost na cdprti oder ! Ko je ljudstvo ugledalo bežečega gasilca, je menilo, da v gledališču gori ; nastalo je Btrešno vznemirje, vse je hitelo ven, dame so vpile ter omedlevale. Ko se je slednjič režiserju posrečilo izpuliti iz rok basista bodalo, je bilo gledališče že
popolnoma prazno.
*
* *
Zastupljena moka. Iz Budimpešte javljajo, da sta nedavno v Szentegyhazas-Olocbfalu mlinarica Marija Simo in njena svakinja Neža Simo namešali v moko neke N. Lorincz, s ktero sta živela v sovraštvu, strupa. Vsled tega je nevarno zbolela vsa rodbina Lbrincz in vsi njeni posli, vseh skupaj 19 oseb. Vživali so iz zastrupljene moke narjeni kruh.
Poslednje sredstvo. Hiš ni gospodar (v družbi povabljenih svojej ženi šepeče) : „To je tišina, ti ljudje ne govorč niči.... Kaj nam je storiti, da bi Be zabavali? — Hišna gospodinja: „Vem za sredstvo — zapustiva, družbo, in dajva jej priliko, da bodo saj o nas govorili 1"
V naglici. „He, natakar, kolikokrat pa pojdete še mimo mene, da mi prinesete naročeni stek?" — Natakar: „Prosim blagovolite sami šteti, jaz nemam časa zato!"
Smesnice.
Pri poduku. Učitelj: Ivan povej mi koliko je polovica od tretjine?" — Ivan (premišljuje nekoliko časa) : ,,N a t a n č n o nemorem povedati, toda vem, da veliko ni 1"
Zagovoril se je. Gospod (k učencu) : „Tukaj imaš moj kožuh, tvoj mojster naj ga spravi čez poletje in dobro nanj pazi." — Učenec: „0 temu se nič ne pripeti, kožuh takoj od tukaj nese m v — zastavnico."
Cudnosočutje. Gospa Mali: „Vi noBite na pol žalovalno obleko, kaj pomeni to, gespa soseda?" — Gospa Zali: „Da veste, mojega moža bo minolo noč na pol mrtvega domu prinesli, tako so ga pretepli!"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 041.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Gosp. J. G—k, Pueblo, Colo. V novej slovenščini rabimo citati, dasi tudi brati ni napačno, ali vendar dajejo skoraj vsi novejši pisatelji besedi čitati prednost. „Be-rejo" se tudi hruške, češnje, jagode itd. Stavo toruj niste ne dobili, niti zgubili, ker nikomur no smemo v zlo šteti ako bere ali č i t a knjige in liste, hvala Bogu, da jih le č i t a ali bere, ker so mu na korist.
Smodnik prodaja kranjski deželni odbor dolenjskim vinogradnikom, ki bodo streljali zoper točo, po znižanih cenah. Kilogram smodnika stane 38 kr., in zaboj b 35 kilogrami, oddan na ljubljanski postaji, 10 gld. 30 kr. Plačuje se smodnik pri deželni blagajnici.
Osodepolno življenje. Podčastnik: ,,Preneumno! Kot refer ut sem se moral jeziti nad podčastniki, sedaj kot podčastnik Be moram pa jeziti nad rekruti 1"
f
S žalostnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena žena
IVI arij a Turk:
dne 24. t. m. ob 3. uri zjutraj po mučnej bolezni previdena z svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokoj nice je bil dne 25. t. m. v Thomas, \V. Va., kjer Brno jo na katoliškem pokopališču izročili k večnemu počitku.
Pokoj nico priporočam vsem znancem in prijateljem v blag spomin.
Objednem pa izrekam mojo srčno zahvalo gospodu Antonu Koren-Čanu za njegov ljubi trud med boleznijo iu ob smrti ; dalje bratom društva sv. Barbare in rojakom bi-vajočim v Thomas, W. Va., kteri so mojo ženo k večnemu počitku spremili.
Gormania, W. Va. 27., maja 1899.
ANTON TURK.
Kje jet
JOŽEF FRANKO, doma is Jelše, župnija St. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južno Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Waah-ingtonu pri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj v£ o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Blo-cton, Ala.	(k. jI.)
Kje je?
JANEZ SEVNIK, pred petimi leti je bil nekje v Ulinoisu. Njegov naslov bi rad zvedel: Bartol Y e r a 1 a, Jardine, Mont.
FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za i. avBtr. veljave treba dati $41 00. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim 1
NAZNANILO
Rojakom naznanjam, da imam veliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih
I^ITJIG-,
krasno vezanih molitvenikov razne velikesti.'Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi s kr in je za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, bv. razpelo itd . to jo Vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila §6, a sedaj jo dam za S4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempBi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroČi, dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELO,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr v i sloven-s ki
MJL00JI
9
Slovenska babica
V C ALU METU, MICHIGAN.
Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih Bpričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro.	(8. jI.)
Marija Starašinic,
207 - 8th St., Calumet, Mich.
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro po3treči z dobro pijačo, finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejeno prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRJZ,
1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH,
Hura, h ura na
X Z	TT,
kterega priredi
slovensko podporno društvo „ Slovenija,"
štev. 44, C. S. B. P. J., v n e delj o , dne 18. junija t. 1.
v CASINO GROVE
pa 96. ulici in Ewning Avenue \ Sonth Chicagi, 111.
Izvrstna zabava se ponuja vsakemu obiskovalcu.
Odhod iz Chicago Centre Avenue in 19. ulice točno ob 10. uri dopo-ludne.
K obilnej udeležbi vabi
ODBOR.
Francoskaparobrodna družba
Compagnie Generate Tu
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Bretagne ,, 31. La Gasgogne La Champagne „ 10. La Touraine ,, 17. La Bretagne „ 24. La Gasgogne
La Normandie „ 8. „ La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „
Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Glavna agencija za ZječL držav« in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK.
maja. junija.
julija.

Vsem roiakom priporočam moj
SALOON
1S35 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče.
8 pozdravom iu odiičuim spoštovanjem
IS ANTON ZORČIČ, s - 1335 Maiu Str., La Sal le, 11 i.
KDOR
SLOVENCEV POTUJE
bodisi
? staro domovino ali obratno
naj se zanesljivo obrne na
iiljužno edino sloveash podjetje FR. SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK
v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kaka neprilika.
■ 'i. ' 2.
aiSL—J*—

mto Ai«
—.2:

Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
eJ3 A iVKA^j
CHAS. R. WEITERSHADSEN,
Allegheny, Pa.
i
212 Ohio Street,
Ta barka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI, -^a
'IJf......Z.--

r
KDOR SLOVENCEV
POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo veako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj
tretji milijon gold, avstr. velj.
odposlali. Posredujemo vsem za hrauilne vloge v sloven-! a k e hranilnice, vsakdo dobi hranilnične kniižice v roke. Pri nas je knrz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo 1 vsi drugi najmanj §41 ali 611.50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mes -ce zadržujejo.
Pazite na številko 109 OrMDvnch Street, kamor Vas drugam spel jejo, Vas slepijo, mi stanujemo v iet^j
R
IGN. TANCIG^ slovenski fotograf
v Caiumetu, Mich.
se uljudno priporoma vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje d«jl > iim^im. da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženska, ravno tako IGLE za možke vso z slikami, kur je zelo pripravno darila ob rasnih pril'kah.
T>idi priporočam slavnem občinstvu v Caiumetu in okolici sv > bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25
cento v n r. p roj.
I onarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vs • skupaj denem na eno sliko,
ravno tako kaiior bi bili oi>jednem slikani, upcšt* vanj«:m uda ni
IGNATIUS TANCiG,
CALUMET,	MICHIGAN.
¥
I i:
i
i (V
Int
I
I
I 13
I:
D;
f
p

THE PRINCE LINE
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
USTo^- ITorUsia	i m IIsTearpol
Cene
61
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovi $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odt'jo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
BROADWAY,	/——--NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
G. MARTINI
na 5 cesti v RedL Jacketu, IVLioh.,
]n
lahko pride vsakdo ob vsakem čaeu.
in prodaja -i DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNISKA hibi v prveui nad : , opjri m do nas druga VINA. ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovei i-ko trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grecerijsko blag
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možkii, ž^iiike iu otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO.
Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., iu okolici, kakor onim, kteri s^m prid jo priporočam. svoj
^saloon.«-
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri mpiii se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veležtovanjem
IGNAC MIKLICH.
min,, 1,n j ,

MO'jJlllLi
Were
i
!
J. STREIFF & CO., lastnika 130 Green;rich Street, Netv York
(v bližiu' t'-ka:ne ..'ilas Naroda").
V naš m h '!u o>t 1 navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
KNAUFH, NACHOO & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse d**!«* uveta denirne nakaznice, meajiee, dolžna piyma I spodnje in ii^rjuj« sapnščine in doliccvei.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim oglasnim od $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrste od 845 do S100. Pri naroČilih od $50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, IU.
Spričevala :
Matija Bezek imam že £tiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen ž njimi, ter so še set! a j dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi l>ili prevarani; harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim.
Marko Težak imam harmonike že pet let od g. tJoloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že .pet let.
M. Teschak.
Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že Sest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba i. vrstno delo, jaz že na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 m še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, III.
Mat. FrankoviČ potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz staxe dežele; dosedaj Se niso potrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
J* Silvester fctrametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti . vsakej godbi na Žice, trobeute ali piičalL	G. S trainee.
i WmmSw
Slika pr edstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijaV (Schraube), na kter^m je udelanu zluta podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dnl»rim. Elgin kol^sovjem
7 kamnov samo. $13.50
in na 15 kamnov enmo $15.00
Na zahtevanje se razp siijajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
SO E. MADISON STREET, CHlCAtfl),
ILL

Podpisani priporuča vd^rn Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razio izvrstno sveže pivo, posebnost pravo import irauo plzen-eko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo
Usieglj išče.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat 1
Svoji k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
BI ■2
H
m m m
BI M H
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
PO 4r°|0
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naboda".

'_i|'_»|m|0
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA G1GAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kraujska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in ee pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek p >šlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,GlaB Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim 1 Spretni asrentie se sprejnao proti ugodnim poroi«m.
HRVATSKE DOMOVINE m
glasoviti in proslavljeni zdravnik
Bedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožuoBti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsatastii notranji! kakor tufli vnanjih Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
jega rojaka Drf. Gjura Ivana Poheka.
IVAN POHEK,
postal je predeed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obiSče ali ee pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na
si3oi3±3CL.& i m si3oi3±noL©
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svoiemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blažina,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. /VAA7 POIJT^K
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk i:i otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod. kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. Kast 10. Walnnt Str.,
KANSAS CITY,
missoUbi.