daja Natisov 15.000, IgO ID ko m .elnih jei» cta pri ]>ri rim. iiCene p v peki hit. /retail. rc" izhaja vsaki .datiran z dnevom dedtije nedelje. Snina velja za Av-| za celo leto le, za pol in četrt nzmerno; za Ogr-4K50 vin. začelo za Nemčijo stane (b leto 5 kron, za rikc pa 6 kron; feo inozemstvo se li naročnino z ožina visokost pošt-Naročnino je pla-laprej. Posamezne ,seprodajajopo6v. fcišivo in upravni se nahajata v gledališko poslopje šiev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za Vi strani K 40, za »/« strani K 20, za »/s strani K 10, za Vi« strani K 5, za Vs« strani K 250, za Ve* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. tov. 33. V Ptuju y nedeljo dne 17. avgusta 1913. X1Y. letnik. Računajte! Pari opni |Ye!espoštovani gospodje prvaški voditelji, lite od svoje polne mize, — vzemite poli palico in pojdite z mano . . . Vun iz sain bndoarjev, vun iz toplih farovžev in Htoih pisaren, van iz zbornic, — pojdite z j. — in oglejte si enkrat življenje sloven-judstva v praksi, ker teoretično vedno jo njem govorite . . . Kajti veliko je šte-slovenskih voditeljev, ki nimajo niti pojma, n [_, i živi in trpi in nmira slovensko ljadstvo Barb! »• • • Pojdite z mano! Iz prijetnih, toplih farov- r zaduhle fabrične dvorane, v temne rud- F6113 ^er 8e Penai° tisoč6" slovenski delavci v nem dela za „čraim diamantom" ! Poglejte obraze to rumenkasto, koščeno lice, eJe fejte strupeni kašelj radarske dece, ki ni..! iže s kaljo rane smrti na svet. Na tisoče, ilU totisoče j;.h je tam na Westfalskem in tam iljci Ameriki, — obiščite jih enkrat! Ti iiski delavci niso veselega srca zapustili domovine, - izseljevanje je po- ■beitskl ostvei Schai ' •, » krvosesu vampirju, — in ti slovenski de-i 80 večinoma sinovi k m e t s k i h starišev. c. ske ko D po B, Stoli 'ime tokerli razumete, vi bogati slovenski voditelji? Reklamirate o lepotislovenske in po lovine, slovensko ljadstvo pa v t uj i ni svoj o kri prodajati, item ko se domovje podira... Pojdite z mano! Iz elegantnih pisaren v Hhle delavnice naših rokodelcev. Kje so časi, je cvetelo rokodelstvo, ko je imelo „ zlata Rokodelec je danes stokrat JSJC slabšem nego zadnji njegov deti Kup otrok in kup davčnih opominov ■p neplačanih računov, na katerih saldira-forbflftt čaka kakor izraelsko ljudstvo na svojega iitelja . . . Gospodje slovenski voditelji, ali ■i to že ogledali? Gotovo ne, kajti vi pri-rokodelcu le tedaj, kadar bi radi kupili njegov volilni glas. Svoje potrebščine pa krijeta v judovskih fabrikah . . . Pojdite z mano! Na deželo, „na kmete". Kje imamo na Slovenskem kmeta? Ali morda na Krasu, kjer nabira v klobuku redko zemljo, da si vstvari med skalami vsaj nekaj življenja? Ali morda v Halozah, kjer misli nesrečni kmet, da je praznik, ako sme svoj krompir zabeliti? Ali morda na spodnjem Koroškem, kjer je revščina istotako zadušila prosti kmetski razvitek ? Kje, kje najdemo slovenskega kmeta? V knjigah, na papirja, v romanih, v resnici ga ni več! V resnici imamo le še kočarje, reveže, ki žive od roke v usta ... Le oglejte si vse to, gospodje slovenski voditelji! Le poslušajte tožbe slovenskega ljudstva, katerega tako ljubite, da bi ga iz same ljubezni najraje snedli . . . Ia zdaj, gospodje, ko ste si vse to ogledali, zdaj sedite zopet za mizo, vzemite svinčnik v roko in pričnite raionati! Kaj ste slovenski voditelji slovenskemu ljudstvu dali? Uatanovljali ste mu konzumna društva, ki so prinesla grozoviti gospodarski polom nad tisočero kmetov. Danes še krvavijo rane, danes še se čuje proklinjanje nesrečnih žrtev slovenske konzumne politike ! Uresničevali ste mu in mu še uresničujete brezštevilno posojilnic. Te posojilnice je deloma že doletela, deloma pa jih še čaka ista usoda. V teh posojilnicah seje delalo z krvavim denarjem zapeljanega ljudstva, kakor dela svinja z mehom. Dokazov dovolj so nam dali škandali v Ljubljani, v Celju, Šoštanju, v Ormožu in drugod. Nič druzoga niso dosoglo to posojilnice, nego da so slovensko ljudstvo v grozne dolgove spravile, iz katerih se ljudstvo ne more več rešiti. Nobena opeka na hiši ne sliši več kmetu, vse je intabulirano in zarobljeno. Streha ee mn podira čez glavo in — potem gre čez „veliko lužo", — slovenski kmet, ki postane v mrzli tujini hlapec brezobzirnega kapitala ... Posojilnice so eden glavnih vzrokov izseljevanja! Gospodje slovenski voditelji, ali ni3te tega še nikdar pomislili? Kaj ste slovenskemu ljudstvu še dali? Dali ste mu samostojno .narodno politiko. " To se pravi: odtrgaliste slovensko ljudstvo kakor vejico od deb-1 a, prerezali ste vezi slovenskega ljudstva z njegovimi mogočnimi sosedi, z državo, v kateri živimo! Zastrupili ste na neverjetno zvijačni in nasilni način ljubezen slovenskega ljudstva do habsburške družine ter avstrijske domovine. Vlili ste v srca slovenskega ljudstva besno sovraštvo do nemštvain si pokvarili s tem nemškega soseda, od katerega je slovensko ljudstvo ne samo v knltnrnem, marveč tndi v gospodarskem ozira odvisno. Kaj ima ljudstvo od tega? Računajte! „Samostojno slovenko politiko" delate . . . to se pravi: obstrukcijo dela te v štajerskem deželnem zboru! Vi čistani slovenski voditelji, ali ste že izračunali, koliko škode je prizadela ta brezvestna obstrukcija ravno slovenskemu ljudstva? Ravno sedaj je prilika, ko je Pesnica stopila iz bregov, ko je deževanje uničilo krmo, tako da mora kmet zadnji kos živine pod vsako ceno prodati. Pojdite zdaj v Haloze, ko je toča pobila gorice, ko voda zemljo trga, ko ljudstvo ne ve, ali naj gre živo v grob ali kaj . . . Pojdite na dravsko polje in oglejti si škodo, ki jo dela neregulirana Drava, vsled slovenske obstrukcije neregulirana Drava... Slovenski prvaki, pojdite tja in culi bodete slovensko ljudstvo jokati in proklinjati! lufzvvar bveznot BOT V zdraviliščih zoper pljučne bolezni ott>/\TT1v p h m. dr. v Dauosu, Arosi, Leyninu itd se rabi stalno MHUJjlJ3l-„.ttOClie kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche"; olajša in odpravi bolezni organov za dihanje v razmeroma kratkem času. Stori jako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ugodno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K 4-— se dobi v HM vseh apotekah. hvalijo gospodinje! Sredstvo, ki olajša pranje 1 Kakor nobeno drugo, stori to pralni izvleček ..Ženska hvala". Kdor namoči perilo črez noč z ,,Žensko hvalo", zmanjša delo pri pranju na polovico. Kdor pere potem še s Schicht- ovim milom, se mu sploh ni treba truditi. 769 ■ Ptuju. Straschill'ova grenčica is zelenjavo »fl-Ma mlni 1« ' Tolfknigir m najbolj uspešnih korenin. Straachill'ova grenčica, la zelenju! je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših *1»* «t»W UUIU ACtCilJCliW ^fej tega prjznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. Namesto dobrih kupcev pošiljate ljudstvu politične hujskače, — namesto podpore ga nadlegujete z zbirco, — namesto gospodarskih pri-boljškov mu pošiljate advokatske ekspenzarje, namesto avstrijskega patriotizma mu dajete srbofilstvo, — namesto ljudskih šol mu dajete prvaške „teatre", — namesto poštenih kmet skih mladeničev vstvarjate „čuke", ki zapravljajo po gostilnah čas in veselje do dela,------- to je vaš račun, vi slovenski voditelji! Seveda, tega računa vi sami ne bodete napravili ! Ali dogoditi se zamore, da bode enkrat zapeljano ljudstvo na ta način z vami obračunalo! Politični pregled. Državni zbor bi imel letos prav kmalu skupaj stopiti. Govorilo se je, da prične zasedanje že s 15. septembrom. Ali zdaj se je sklicanje zopet do 15. oktobra preložilo, to pa z ozirom na spravna pogajanja v Galiciji in na Češkem. Kajti od teh pogajanj je odvisno, jeli bode državni zbor delal, ali pa zopot v obstrnkciji čas in denar davkoplačevalcev zapravljal. Veliki manevri, kakor jih v takem obsegu še od časa Radetzkega ni bilo, vršili se bodejo letos koncem avgusta in začetkom septembra in sicer na Ogrskem v gozdu Bakony ter v severno od njega ležečih pokrajinah. Ti manevri se vršijo „mit Kriegsstand", to se pravi, da bode število posameznih oddelkov tako močno kakor v vojni. V ta namen se bode združilo po dve mirovni diviziji v eno vojno divizijo. Zopet Špijon! V Lafraunn na južnem Tirolskem zaprli so inženirja Michaela Pajer, ki je bil stavbeni vodja ob meji zgrajenih vojaških ntrdb. Dolžijo ga izdajstva vojaških tajnosti. Pajer je že leta sem vohunil in pri temu velike svote zaslužil. Čadno, da oblast ni njegovih dohodkov kontrolirala. Kajti Pajer pošiljal je svoji v Brnu stanujoči ženi mesečno 2600 kron in je le za vožnjo vsak mesec čez 300 K porabil. Dokazalo se je, da sta Pajerju njegova žena in njegov najstarejši sin pomagala. Ženo so zaprli, ali sin je pravočasno „izginil" in z njim tudi važni papirji. Pajer imel je stanovanje s 7 sobami, katerega pohištvo je vredno 60.000 K. Našli so pri njemu tudi 40 hranilničnih knjižic. Škoda, ki jo je Pajerjeva špijonaža povzročila, znaša več milijonov. In ako bi prišlo v zadnjih letih do vojne z Italijo, bi morda tisoči vojakov zaradi tega vohunstva svoje življenje izgubili. Državno zrnje za setev. Poljedelsko mini-sterstvo je odredilo, da se kmetovalcem, ki zato prosijo, oddaja zrnje za setev. Vsak kmet pa sme zahtevati k večjem le 100 kil ene vrste zrnja; od drugih semen odda se le 10 kil. Cena se ravna po cenah borze blaga v Budimpešti. Nakupljeno zrnje sme se porabiti edino za setev. Za avstrijski „Rdeči križ" podarila je neka neimenovana dobrotnica na Danaju veliko svoto 10.000 kron. Umrl je nadžupan v Budimpešti dr. Heltai. Izvrševal je le kratko časa svoj posel. Klerikalci so mu bili hudi nasprotniki, ker je bil baje rojeni jud. Lep lajtnant. Lajtnant 31. lovskega bataj-lona Szekulics v Mitrovici, ki je srbske narodnosti, ukradel je erarju 1500 K in je dezertiral na Srbsko. Oblasti poskušajo, da tega čednega gospoda nazaj dobijo. Po našem mnenju naj ga le tam pustijo; kajti na Srbskem postal bode kmalu general . . . Odpust rezervistov. Kakor poroča „Militli-rische Randschau", izvršili se bodejo te dni veliki odpusti vsled balkanskih zmešnjav pod orožje poklicanih rezervistov, ki stojijo vBozniji, Hercegovini ali Dalmaciji. Skrajni čas je, da se pošlje te zveste rezerviste domu, ki so domovini toliko žrtev prinesli. Kolera V Bozniji. V bosanski vasi Gornja Tuzla dogodilo se je 6 slučajev aziatske kolere. Tri osebe so na koleri umrle. Tadi iz drugih krajev Boznije ter Hercegovine se poroča o posameznih slučajih zavlečene kolere, istotako iz Dalmacije. Oblast je odredila najstrožje predpise, da se ta bolezen ne razširi. Seveda se je iz Srbije zavlekla. Trxi.a MAGGI za izvrstno kakovost MAGGi""1' kock po q vin. za V« litra najfinejše goveje juhe. s i c a in končala na izlivu reke M v Egejsko morje. Mešana komisija Le-taso najboljše! Blagovolite to upoštevati pri nakupovanju. Balkanske zmešnjave. Mir — sklenjen in podpisan. Mirovna pogajanja v Bakarestu so imela torej v razmeroma kratkem Času polni uspeh. Onemoglost od vseh strani napadene Bulgarije je ta uspeh seveda pospešila. Ali nikdo pač ne more prerokovati, kako dolgo bode ta mir trajal; kajti z Bnlgarijo se je preveč krivično ravnalo. Mirovna pogodba, ki se je dne 10. t. m. V Bukarestu podpisala, glaBi se dobesedno tako-le: 'T „Mirovna pogodba med kralj em Bulgarije na eni s t r a n i in kr a lj i Grške, Crnogore, Rumunske ter Srbije na druge strani: Združeni v želji, da se sedanjemu med omenjenimi državami obstoječemu vojnemu stanju konec napravi, v želji po redu, prepojeni z voljo, uresničiti mir med tako dolgo trpečimi narodi, sklenila so omenjena veličanstva, sprejeti končno veljavno mirovno pogodbo in so v ta namen sledeče pooblaščence imenovala (sledijo imena delegatov). Ko se je sporazum srečno dosegel, se je sklenilo: Artikel 1: Med kraljem Bulgarije in ostalim vladarjem ter njih dedičem in naslednikom vladal hode mir in prijateljstvo. Artikel 2: Nova meja med Ru-munsko in Bnlgarijo šla bode od Donave zgoraj Turukaje in končala južno od E k r e n e ob Črnem morju. Izrecno je sklenjeno, da bode Bolgarija v najkasneje dveh letih obstoječe utrdbe od Rustinka, Šumia in v coni 20 kilometrov okoli B a 1 č i k a odpravila. Mešana komisija bode tekom 15 dneh na lici mesta novo mejno linijo določila in razdelitev vsled nove mejne linije razdeljenih posesti izvršila. V slučaju nasprotujočega si mnenja odločil bode v zadnji instanci posebni razsodnik. Artikel 3: Novameja med S r b i j o i nB u 1 g a-rijo izšla bode od gore Partarica na stari meji, sledila stari bulgarsko-tnrški meji in vodni sredini med Vardarjem ter Strumo, razven zgornje doline Strumice, ki ostane pri Srbiji; končala bode pri gorovju Belasica, kjer se združi z grško-bulgarsko mejo. Mešana komisija bode tekom 14 dneh novo mejno linijo določila in razdelitev vsled nove meje raztrganih posesti izvršila. Artikel 4: Vprašanja, ki se tičejo stare srbsko-bulgarske meje, se bodejo v zmislu v zapisnika označenih sklepov uredila. Artikel 5 : Nova meja med Grško in Bnlgarijo izšla bode od nove srbsko-bulgarske meje, tekla na viškib gorovja B e 1 a- Glasc be in vanj razsodišče določena sta kakor v prejšnih ariilfi>ližno Izrecno je sklenjeno, da se Bolgarija že* Rur vsaki pravici na otok Kreta odpove, badratn: Artikel 6 : Glavnim taboriščem p ; v t meznih armad se bode podpis pogodbe spon |00 000 Balgarska vlada se zaveže, da priffl li o 1 z drugim dnevom razoroženje. Vojaštvo, ki v okupacijski coni ene bojujočih se armad rfa 13^ pošlje na drage kraje stare bolgarske pote G r š in se bode šele po izpraznjenju okupacijske 00.OOC v svoje navadne garnizije vrnilo. 0.000 ' Artikel 7: Izpraznjenje bolgarskih Srb krajin pričelo se bode takoj po demobilian 2.950 bulgarske armade in bode najmanje v 141 90.000 končano. Nant Artikel 8: Med okupacijo bnlgai k bod pokrajin obdržijo armade pravico rekvizicij gotovemu plačilu. Zamogle bodejo prosto i železnice v svrho transporta vojaštva in žiil 260.0( skih sredstev, brez da bi dajale oškodi oglo 1 Bolniki in ranjenci stali bodejo pod varsi Evra omenjenih armad. vse te Artikel 9: Vse vojne jetnike sel m lett kolikor mogoče hitro nazaj dalo. Vlade dal -6,00( bodo obračune neposrednih izdatkov zai leta 1 jetnike. londo Artikel 10: Sedanja pogodba sel i 15.0 tekom 15 dneh ali če mogoče še | Ti r ratificirala (potrdila) in se bode in i. Ali java teh ratifikacij v Bukarestu izvršila. Kot potrdilo zgoraj stoječega pristanTBopejsk dotični pooblaščenci svoje podpise in pečali Gršk Podano v Bukarestu, 10. at lovor sta 1913." — ja bod Balkanska vojna in njeni troški. 'in na Naravnost grozovite svote denarja p je balkanska vojna, ki je bila tudi ena najt vejših svetovne zgodovine. Denarni ljudji, stojijo udeleženim vladam prav blizu, cenj svote tako-le: Vojni troški: Bolgarija.......2.200 milijone? Srbija........1.200 Grška........600 Črnagora....... 20 „ Turčija........2.000 Skupaj . . 6.020 milijone? Ali nevarnost vojne je bila tudi u pejske velevlasti jako velika. Zato so velevlasti mogočno oboroženje, ki je z; zopet sledeče stroške : Rusija.........700 milijone?] Avstro-Ogrska . . .600 Romunija........300 Nemčija....... 700 Skupaj . . 2'300 milijonetl Torej je izdala le srednji vzhodna Evropa zaradi bal skih zmešnjav tekom z ad desetih mesecev okroglo 8.32 jonev kron. Pa to so le neposredni, naravnosl datki. Balkanske vojne pa so koštali Življenje in zdravje okroglo pol milijona! Naravnost nepopisna pa je škoda, ki jo] vsled teh vojen gospodarstvo vsi zadetih držav. Vsled vojne se je namreč mobilii okroglo eno tretino za delo prebivalstva na balkanskem polotoku. Ka| gospodarstvo vsled tega dejstva trpelo, si I mislimo. Vpoštevati je treba tudi neboyi divjaštva in zverinstva, ki so jih izvršile i stoječe balkanske armade. Požgane vaBi, on in uničeno imetje, poklano prebivalstvo, menja te vojne. Ta divjaštva so istota žrla velikanske svote denarja. Ednako veli! svote, ki so jih bile bojujoče se drža«] zemstvn za blago itd, dolžne; nadalje m so jih imele v prizadetih državah od inoa investirane in ki se jih bode moralo preji plačati. Ako se vse to vpošteva, | mo do naravnost blaznih številk. Ni je po vsej Evropi postal ,, denar tako dn da povsod, prav povsod denarja primanjkuj V n rilo s Spo i kn je li Ine nejo ot rabi- enjav t. M 6 8 lisija Novi Balkan. Glasom v Bakarestu sklenjene mirovne po-k in sklepov londonskih diplomatskih potovanj izgledal bode novi balkanski polotok artikli blizoo tako-le: že zd Rumunska imela je doslej 131.353 km2 idratnih kilometrov), 6 milijonev prebival-m poi ; t bodoče imela bode 138.650 km2 in sporoiS 10000 prebivalcev. rične : Bulgarija je štela pred vojno 96.345 ki st : in 4,400.000 prebivalcev; zdaj pa bode mad, la 134 000 km2 in 5,000.000 prebivalcev. Dokraji Grška je imela doslej 64.650 km2 in ske cd W.00O prebivalce'; v bodoče bode imela km2 in čez 4 000.000 prebivalcev. ■skih Srbija je imela do pogodbe 48.303 km2 iliziraa '950 000 prebivalcev; zdaj bode imela oko-14 dn POO km2 in 4,000.000 prebivalcev. Nanovo uresničena država Albanija bode okoli 30.000 km2 s 100.000 prebi- ?arstvc 3 dale za vi bo P' a. itavili ečate. a v a poi najkr Judje, cenijo nev kr ilClj pL ito rabi Cinagora imela je do sedaj 9.000 km2 i življe J60.0OO prebivalcev, zanaprej pa bode štela kodnin Iglo 16.000 km2 z 400.000 prebivalcev. Evropejska Turčija, za katere kožo so le to krvavo vojno izvršile, imela je pred se boje letom v Evropi okroglo 170.000 km2 in 6,000.000 prebivalcev; ako se jo zopet iz ita Adrianopel prežene, imela bode v zmi-kndonskih diplomatskih posvetovanj k več-15.000 km2 in 1,500 000 prebivalcev. Ti računi temeljijo danes seveda le na ce-> izm i. Ali v splošnem ne bodejo napačni. Iz njih Mvidi, da izgubi Turčija skoraj vso svojo zemljo; niti ena desetina ji ne osta-Grška in Srbska sta se obogateli na krva ororikah Bnlgarije ... Pa kdo vč, kak-bode bodočnost. Ogenj pod vragovim kotna Balkanu še ni ugasnil . . . Spomenik hvaležnosti. T mestu Mondsee na Zgornjem Avstrijskem ilo se je te dni pravi spomenik hvaležno-Spomenik velja velikodušni dobrotnici, po-i knežinji Ignatia von Wrede. Ta knežinja je lastnica graščine Mondsee; vsled svoje Sne dobrosrčnosti ostala je nepozabljena. Dtako ] ™° !e Par slučajev: Med vojno leta 1866 velike ■zave k svote, lozemst prejali a čuda, je 25 ranjenih vojakov, dokler niso noma zdravi. Že ko je še živela, da- rovala je velike svote za revne in za splošno-koristne namene. Istotako je določila v svojem testamenta v slične namene večje svote. Hvaležni čestilci pokojne dobrotnice postavili so ji zdaj spomenik, katerega kaže naša slika. Dopisi. Pekel pri Poličanah. V torek dne 19. av-gasta t. 1. se vrši v Peklu na Poljčanskem kolodvora veliki živinski sejem in je veliki prigon živine kakor obisk kupcev pričakovati. Sv. Benedikt SlOV. gor. (Žalostni prigodek.) Mati Mesarec iz Obrata, fara sv. Benedikta, je svoje sine našuntala, da so očeta napadli za vrat, davili in tepli; prvič se oče s tem reši, da je staršega sina Franca ugriznil v roko; drugič ga je sin premagal in hudo zmučil; slišali so to zverinsko taljenje vsi sosedi. — Vzlic zdravniškemu spričevala očeta in ovadbi so zdaj — sini tožitelji, oče pa obdolženec. To je pač malo čudno in bo treba natančnih poizvedb ! Sv. Lenart pri Brežicah. Letošnjo zimo smo poročali, kakšna prijateljica nam je klerikalna obitelj gostilne Krnic, najbolj pa le gospodinja, ki hlače nosi in ki ne želi ničesar na sveta s tako radostjo, kakor konca našega lista. Sedaj pa naj izvejo naši zvesti somišljeniki, da se ti farovški bahači sami bližajo z urnimi koraki svojemu konca. Ko so naši prijatelji iz našega poročila spoznali zahrbtnost teh farovških pod-repnikov, so samoumevno kratkomalo preneha-vali z obiski te gostilne in sedaj kraljuje v prostorni sobi dolgčas in Krulc sam, ki se kratkočasi z odganjanjem muh. Ko je bil priredil nekak „bal", so samevale le prazne mize in šalji-vec je drugi dan pripovedoval, da je na tej veselici prišel na vsakega gosta po en muzikant ter tri zastarele natakarice. Krnica je zapustil tudi dični njegov sodrng, znani nikdar trezni domači prijatelj Gaiser, ki je radi ljubimkanja s Srbi in poniževanja naše države odišel šest tednov ričet pihat in vodo pit namesto rajnega vinčka žajfat. Gostov ni in jih ni. Tudi devičica Micka vedno globoko vzdihuje menda ranjenega srčica in ima najbrž naloga, da zdaj pa zdaj pokuka iz temne kuhinje kakor nuna iz svoje celice na maloštevilne goste. Sami „ah", 8oh" in „ojoj" odmevajo po praznih prostorih in zato so se odločili vsi skupaj, da jo v kratkem odrinejo v obljubljeno deželo Ameriko, ki je pribežališče grešnikov in shajališče vseh faliranih Ijn-di. — Ja, vrag vedi, zakaj res farovški denar nima teka! ? Tedaj so nam zastonj želeli konca, ali mi pa ostanemo, kakor smo bili! „ Štajercev i" prijatelji! Emetski stan, srečen stan; — ali je ? (Izvirni kmelski dopisi.) Malo je mož, ki bi jih rodila kmetska mati, da bi se zamogli povspeti na odlična mesta,' ki pa bi tudi kod taki odločno nastopali za kmetske koristi, kod je bil in je dr. Peter Rossegger. Ta štajerska kmetska korenina bodi vzor vsem prvaško zagrizenim poslancem, ter njih farizejsko navihanim popom kod političnim priganjačem, ter ošabnih le za svoj žakelj skrbečih sladkih prijateljov advokatov; ti se kmetu le tedsj sladkajo, ter ga občudujejo, ga imajo za resnično močnega in ubogljivega, ko se gre za njih prazen žep, ko hočejo nekaj postati, nekaj zaslužiti, v vseh drugih slučajih ee pa požvižgajo na njega. Koliko hujskanja so ti paglavci v celi javnosti naredili in še delajo, zlasti v zdajni vojni krizi, ko so se zavzemali le za neotesane divjake tam doli na izhodu, misleči, docela uničiti kmeteki stan z groznimi dokladami, na stroške kmeta uresničiti „Jugoslovanijo". Namesto da bi obstojal urad za popravo Drave in dragih rek in voda, govorijo poslanci, da so le Nemci hoteli večje doklade, Slovenci le za to obstruirajo, ter nas s tem varujejo večjih plačil; ne pomislijo pa ti osrečevalci ljudstva, da mi vedno zdaj enake davke plačujemo, ne dobimo pa od dežele istega, kar bi nam, po plačilih določeno, se dati zamoglo. Pa kaj je poslancem za to, če bode Drava celo ptujsko poljo opnstošila, vso hiše v vodo padle, da le njim pri mastni plači dobro gre; k večjemu da se potrudijo za dvojezične napise za aborte ob glavnih cestah. Šoštanjska posojilnica, ki je v konknrza, je rekel Brenčič, da jo je dr. Verstovšek častno zastopal, ko je izposloval, da naj grof Stiirgkh porabi državni denar v pokritje deficita. Res žalostno! Sramota za tiste poslance, ki stališče zavzemajo: da, ako je tristo kmetov včlanjenih in vsak po svojem deleža, je seveda po pravilih dolžen toliko tisočakov oz. stotakov plačati, naj namesto teh, kar tisoči kmetov plačajo in če to iz takozva-nega „Notstandsfonda", ki je kmeta edini pripomoček, ako mu toča, voda, ogenj vse vzeme, da dobi vsaj nekaj krajcerjev. Kje je pa šoštanj-sko načelstvo in nadzorstvo ? Kje je dr. Majer z 72.000 kronami ? Ako se poslanci že pravično zavzemati hočejo, tedaj naj načelstvo pred sod-nijo pozovejo, ti so požrli denar; včlanjeni kmeti niso pokradli. Sramota, ako še poslanci hočejo tatvino podpirati. Kaj ne, boljše je, da namesto treh sto kmetov več tisoč kmetov plača deficit, torej da le kmet plača ter molči, da se le tati v črni suknji ne dobijo da le prvaški zagriženec „veliki Slovan", doktor, šribar in pop odfrčijo . . . Koliko je voda naredila škode in deževje v obče, koliko sadonosnikov, vinogradov, travnikov, njiv je letošnje, ter še več letin zgubljenih. Pa to nič ne de, kmetski oderuhi ved6 le prav dobro, ko je kmet v slučajni sili, da ga še bolje včiplejo, odirajo, šinfajo, zlasti napredne značajne može, skušajo jim vzeti ves upliv, končno se pa le vsak sam v grabo zvrne . . . Oj kmetski stan, kako srečen si! Kako na roba prepada da si, niti sam ne znaš; pa le tajim stanovom in ljudem, ki ti kri pijejo, več veruješ kod sam sebi. Oj srečen stan! kovice. Vinska trgatev na Ogrskem bode letos tudi slaba. Poroča se iz podačenih krogov, da se je zaradi večnega deževanja ravno tako množina, kakor tudi kakovost poslabšala. Pero-nospora razširja se zlasti v komitatih • Pest, Heves, Bacsbosrog, Feer, Csilagy in Krasso. Tudi nevarne trsne bolezni oidinm in botyris se hudo razširjajo. Zato so na Ogrskem vinske cene že hndo poskočile in znašajo n. pr. v komitatu Ugessa 64 do 72 kron. Le v Bacski se opazuje nizke cene, ki znašajo 30 do 36 kron. Toča in zavarovanje. Glede zavarovanja zoper točo in plačanih odškodnin leta 1912 objavlja se sledeče številke: Zavarovano je bilo krmilnih rastlin, krompirja in repe v vrednosti 168.000 K, kornze in sladkorne pese 8,416.000 K, pšenice 224,385.000 K, drugo žitje 154,300.000 K, stročje 7,904.000 K, lan in konoplja 3,161.000 K, trsje in hmelj 2,222.000 K, tobak 6.999.000 K. Skapna svota vseh zavarovanih kmetijskih pridelkov znašala je torej 407,558.000 K. Zavarovalne družbe izplačale so za vsled toče prizadeto škodo 4,306 000 K. Po našem mnenju bi bilo to zavarovanje zoper točo in ujme, kije sicer res velepotrebno, stvar države ali dežele, ne pa posameznih večidel judovskih družb, ki hrepenijo zgolj po lastnem profitu. Nevarna zver divja že od 24. julija v gorovju ob štajersko-koroški meji, zlasti na „Stubalpe". Doslej se še ni dognalo, kakšnja je ta zver. Edino to se vč, da napade skoraj vsak dan kakšnjo čredo živine na planini in napravi tako vsak dan čez 100 kron škode. Sodi se, da je zver volk; bržkone pa divja sploh več volkov v omenjeni pokrajini. Doslej Hud konec pri ejo njkaje. marsikdaj celo lahke rane, otiski, iz- otekline, bolezni kože itd., ako se ne z njimi posebno skrbno. V to je potreb- Inbfti Fellerjev vnetja nasprotujoči zeliščni esenc flaid z zn. „Elzaflaid", kajti ta vpliva či stilno, hladilno, desinficira in zdravi. Naši čita-telji naj bi imeli to sredstvo vedno pri hiši, kajti nikdar ne moremo vedeti, je-li nam ne bode nakrat potrebno. Tudi kot bolečine odpravljajoče sredstvo pri reumi itd. je neobhodno potrebno. 12 steklenic pošlje za 5 kron franko apotekar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Tadi Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče krogljice (6 škatljic za 4 kron franko) zamore se obenem naročiti. Pe - - - -. so vsi poskusi lovcev bili zaman. Tadi veliki lov, katerega se je udeležilo čez 400 lovcev, ni imel nobenega uspeha. Zdaj bodejo poskusili zver z vojaštvom uničiti. Kmetje so grozno razburjeni, ker jim delajo tajnostue zverine tako občutno škodo. Šala na smrtni postelji. Neki ekonom pri mestu Braunau je obolel hudo vsled zastrup-ljenja krvi. Ko je videl, da je njegovo življenje izgubljeno in da ga čaka smrt, poklical je naj-prve duhovnika, ki ma je podelil sv. sakramente za umirajoče. Potem sta morala priti k bolniku dva prijatelja, ki sta se postavila vsak na eno plat bolniške postelje. Umirajoči dal je obema roko in je rekel: „Zdaj umrem rad. ker aem sredi med dvema falotoma; ljubi Bog je tudi tako umrl". . . In čez par minut je bil šaljivec res mrtev. Mnogožrci. Od grškega atleta Milo iz Kro-. tona se pripoveduje, da je nesel celega vola na hrbtu in da ga je v dveh dneh snedel. V saški telesni straži nahajal se je 1. 1765 mož, ki je na enem sedežu 10 kil govejega mesa ter polovico pečenega teleta snedel. Maršal Villards imel je Švicarja, ki je grozovito veliko snedel. Vprašal ga je enkrat, koliko govejih hrbtov bi na enem sedežu snedel. „Štiri do pet!" je odgovoril. — In alegelnov? — »Sedem do osem!" — In kokoši? — „Dvajset!" — Golobov? — „Štirideset, morda tudi šestdeset!" — Ali škr-jančkov? — „Ej gospod, take male živali bi lahko kar naprej jedel." — Leta 1771 umrl je v Hefeldu neki Jožef Kolnigger. Od njega se pripoveduje, da se ga je le tedaj nasitilo, ako se je njegovi jedi kamenje primešalo. Kamenje je že od mladih let sem jedel. Na gradu v Braunschweigu snedel je v šestih urah 13 kil pečenega govejega mesa; poleg tega je spil 10 litrov vina. Drugokrat snedel je dva teleta v 5 urah. Ko je bil ta nenasitnež vojak, računali so ga glede provianta za 8 mož. — Istotako znamenit je bil vrtnar Kahle, ki je 1. 1754 v Wit-tenbergu umrl, kjer imajo še danes na rotovžu njegov želodec Bhranjen. Zutraj snedel je malega prešička, opoludne kozlička, zvečer pa teleta. Na Dunaju živi zdaj neki uradnik cestne železnice, kateri sne vsak dan v gostilni popolni obed za štiri osebe. Dober tek! Pozor pred gobami! V vasi Felso-Szent-Marton na Ogrskem jedlo je štiri družin gobe. Bile so pa strupene gobe. Vsi so težko oboleli. Umrlo je doslej 9 oseb, medtem ko se jih bori 13 s smrtjo. Največje mesto sveta. Po zadnjem ljudskem štetju ima New-York 5 milijonov 332.000 prebivalcev. Ker ima angleška prestolica London le 4 milijone 521.000 prebivalcev, je torej zdaj amerikansko središče New-York največje mesto sveta. Seveda, ako se računa k Londonu še razna okoli ležeča predmestja, potem staje 7 milijonov 251.000 prebivalcev, katero število pač nobeno drugo mesto na svetu ne doseže. Jelen prepodi kravo. V sodnijskih okrajih Aspang, Gutenstein in Gaming na Nižje-Avstrij-skem se je od leta 1893 pa do 1. 1905 skupno 216 kmetskih posestev v razmerju 29 342 oralov v namene lova pokupilo. V delo-dajnem krogu okrožne sodnije v Leobnu je v letih 1885 do 1894 skupno 318 kmetskih posestev popolnoma izginilo. Na zgornjem Štajerskem se je od leta 1903 do 1912, torej v devetih letih 584 kmetskih posestev v razmerju 23.331 oralov pokupilo. Na Zgornjem Avstrijskem se je od leta 1884 do 1894 skupno 49 kmetskih posestev v razmerju 14 0(0 oralov nakupilo. In vsa ta zemlja se odtegne kmetskemu namenu, to pa samo zaradi tega, da se visoka gospSda z lovom zabava. Jelena redijo namesto krave, — kakšnja bode potem bodočnost našega gospodarstva? Iz Spodnje-Stajerskega. Zopet nepotrebna hujskanja. Dne 23 avgusta izvršila se bode slavnostna otvoritev novega mosta čez Dravo v Mariboru. Tadi neki nadvojvoda se bode kot zastopnik cesarja te slavnosti udeležil. — Dobro! Vsak pametni človek bode razumel in priznal, da nima ta zadeva prav ničesar s politiko opraviti in tudi najstrastnejši strankar v nje ne more najti povoda za politične demonstracije. Most je zgra- jen za vse, brez razlike narodnosti in vere, in vsi se tudi otvoritve mosta veselijo. Edino slovenski klerikalci hočejo tudi to priliko za podlo svojo hujskarijo izrabiti. V ljubljanskem ..Slovenca" namreč hujska neki duhovniški dopisna okoliško prebivalstvo,' da naj ta dan pride in naj nadvojvodi glasno zakliče, da stoji Maribor na slovenskih tleh ... Z drugimi besedami povedano: klerikalni politiki hočejo slovensko ljudstvo nahujskati, da naj bi ta dan nalašč politično izzivalo in demonstriralo, da bi morda celo do nasilja in škandala prišlo. Medtem ko se vse pripravlja, da bi visokega zastopnika cesarja sprejelo častno in v avstrijsko-patriotični smeri, hočejo srbofilski prvaški hlapci nadvojvodo sprejeti s — škandalom! Sicer vemo prav dobro, da iz te moke ne bo kruha. Preskrbljeno je, da drevje prvaških hujskačev ne zraste v nebesa. Zanimivo je pa vendar, pribiti zagrizenost klerikalcev. Vprašamo naj prve, kako hočejo prvaki manifestirati „ slovenska tla mariborska" ? Ali bodejo morda silili ljudstvo, da naj namesto cesarskih zastav razobeša belo-plavo-rdeče prapore? Potem bi te slovenske klerikalce samo vprašali, zakaj so v slovenski Ljubljani belo-p lav o-rdečo zastavo na gnoj vrgli, zakaj jo pri katoliškem shodu ne upajo razobesiti, zakaj so jo tam proglasili kot rusko?? Par poljskim fajmoštrom na ljubo vržejo slovenski klerikalci belo-plavo-rdečo zastavo proč; cesarski visokosti nadvojvodi pa hočejo nalašč namesto črno-ru-mene — rusko zastavo pokazati!.. Ali ni to v istini zanimivo ? Istotako zanimivo pa je tudi vprašanje, kaj hočejo klerikalci s svojo hujskarijo doseči ? Nekdaj jim tako naklonjeni merodajni krogi na Dunaja so v zadnjih mesecih prav lahko izpoznali, da je slovenskim klerikalcem za avstrijsko domovino toliko, kakor za lanski sneg. In ti krogi bodejo tudi zdaj iz politične demonstracije ob priliki mostove otvoritve sklepali, da je postala ljubezen do Avstrije in krone tuja slovenskim klerikalcem. Dobička slovensko ljudstvo vsled tega" ne bode iiuolo, pač pa škodo! Iz tega stališča smo prepričani, d a se slovensko ljudstvo iz mariborske okolice ne bode dalo nahujskati, marveč da bode cesarskega zastopnika v zvestobi pozdravilo. Razobešajte cesarske zastave! Pozdravite nadvojvodo z avstrijskim klicom ,hoch" ! Ne pustite se zlorabiti političnim hujskačem, ki so svojo domovinsko ljubezen p r o dali s rb s ki m idejam! Sovraštvo čez grob. Zopet moramo poročati o slučaja, ki dokazuje na ostudni način, da traja sovraštvo političnih naših duhovnikov čez grob. Pred kratkim umrla je v Gradcu gospa Marija S o n n s, rojena Porta, ki ji potomka najstarejše nemške meščanske hiše v G e 1 n i c i na Dravi. Pokojnica je hotela v svoji ožji domovini počivati in zato so pokopali mrliča na pokopališča v Celnici. Mrliča sta spremila od cerkve pa do groba fajmošter in kaplan. Po predpisani ceremoniji odšla sta ta dva duhovnika, brez da bi izpregovorila le eno samo besedico nagrobnega govora. Ko se je fajmoštra pozneje vprašalo, zakaj ni imel na grobu govora, kar je vendar običajno, odgovoril je: ,A kaj, to je vendar nemška družina!" Torej za člane nemških družin nima ta »krščanski" duhovnik niti besedice tolažbe! Čadno le, da je fajmošter lepi nemški denar sprejel, ki ga je za pogreb dobil; zakaj ni še denarja zavrnil ? Zakaj nima napram denarju isto sovraštvo, kakor napram mrtvi ženski iz visoko spoštovane družine, ki je domačo grudo tako iskreno Ijnhila, da je hotela v nje počivati. . . Ej, fajmošter, ko bi pokojna gospa poznala tisto »krščanstvo", ki živi v Vašem klerikalnem srcu, — gotovo bi se pustila raje v Bozniji pokopati, kjer je v življenju bivala; kajti niti sovraštvo naj-besnejših srbskih popov ne more biti tako silno, kakor sovraštvo slovenskih političnih duhovnikov, ki pljuvajo celo na grob ljudi, kateri niso bili slučajno njih n a- vino in se tako opijanil, da je obležal stariši čez dva dni zopet nazaj prišli, ga še vedno pijanega na tleh ležati. Samomor kaplana. Med Rimskim Ti in Zidanimostom našli so v Savinji mrlih] plana Mihe Grošelj iz Dramelj pri Celju. je bil na živcih bolan in se je nahajal svoj v opazovalnici v Gradcu. Bržkone se duh omračil in je skočil v vodo. Zemlji« nesrečnemu dnhovniku lahka! 7 letni požigalec. Pred kratkim neko gospodarsko poslopje rudnika v Trbi Gasilci so preprečili razširjenje ognja in tem onemogočili velikansko škodo dognalo, da je zažgal leta 1906 rojeni ra sinček Stanko Uranič v Loki. Deček je svoji mladosti že jako pokvarjen. Priznal je kadil cigareto, goreči „čik" pa je slamo vrgel, da bi povzročil požar. Zastrupiti se je poskusil iz ne vzroka poštni praktikant Franc Degnalv boru. Težko ranjenega odpeljali so v bol Železniška nesreča. Blizu postaje ob Savi prišli so trije hrvatski delavci vlak. Eden je bil takoj mrtev, OBtala i težko ranjena. Na mestu nesreče se in osebni vlak križata; vsled šnmei niso delavci dohod vlakov culi, vsled ne videli. Toča. Iz D o b e r n e pri Celju se m roča, da je divjala tam dne 10. t m nevihta, ki je prinesla tudi točo. Vse še na polju stalo, je uničeno. Toča, ki debata kot lešniki, padala je tako budo, je še drugi dan pod kapom 10 cen. visoko leda vidilo. Umazana, močvirnat« preplovila je vsa nižje ležeča polja in ttai Nesrečno prebivalstvo je tembolj obžalovati* ga je zadela tudi lansko leto ednaka V sosedni občini sv. Martin v Rožni je dan popreje toča padala. Vo rodnosti. Slovensko ljudstvo, obžalo« vredno si zaradi političnih svojih duhovni Ptujska prostovoljna požarna brambajt * Ka teklo nedeljo priredila svoj glavni raport. Vtam jjojaškil prišli so gasilci z vsemi brizgalnicami in k nejge v mi na Minoritenplatz. Tudi oddelek c. k. vizionai ranskega društva z zastavo prišel je pod jinand, stvom svojega načelnika g. Vedernji fantu Ob 4. uri dospel je tudi g. župan Orni §p prPc zastopniki mesta in obenem tudi več zasti Xinz ps kov oficirskega kora. Po ogledu izvršilo i jVrdins dekoriranje člana požarne brambe g, Ei r Dasch, kateremu je cesar za 25 letno« delovanje v gasilnem društvu medajlo pd Župan O r n i g izvršil je izročitev medi toplimi besedami, v katerih se je spon težke gasilske službe. Ko je slavljencu [ nai medajlo na prša, zaklicalo se je cesarju trii ! ni „hoch", obenem pa je zssvirala godbi sarsko pesen. Gasilno društvo napravilo je p veliko defiliranje pred mestno hišo, kjer» «1 m. d. g. župan O r n i g, požarniški nai • avg; g. S t e n d t e, dekorirani g. D a s c h in tfstati grngi zastopniki. Gasilcev je bilo 54 in |ovo z imela komando gg. Steudte ml jodske R e i s i n g e r. Gasilci so peljali seboj | >'* g šprico, nadalje vozno Spričo „Kernrenter', '0ve š ročni šprici (Abprotzspritzen „Sama88»' nadgoz „Metz"), nadalje voz za orodje (Riistwagei Dvoru lojtre in dva vozova za šlavhe. Dei •*e^n: kakor sploh vsa ta priredba, je dokazalo, »nega ptujska požarna bramba izborno opremljen T e r e disciplinirana, zakar ji grč pač vsa čast. C ron korirancu D a s c h a čestitamo iz srca a »ottes govo odlikovanje. Požarni brambi pa id Ia c t da naj cveti in napreduje! r0'ca ' Toča. Iz Sv. Urbana pri P tuji gel z& poroča, da je tam preteklo Boboto popi ■ »° divjala huda nevihta, ki je prinesla tudi t «tv0 s Nevihta prizadela je mnogo škode. Polja in lesarji gradi izgledajo žalostno. V sosedni fari w, »n Cl fenk udarila je strela v neko hišo v Bišn, »oslan tera je popolnoma pogorela. ''• (i Lep sini Med posestniškimi ljudmi v gorko šek v Stranicah in njenim sinom Janezom stoji že dalje časa sem sovraštvo. 5 ti meril je fant z nabasanim revolverjem na stariše, ki so se komaj na neki mimo ido5 rešili. Surovi sin je še parkrat za starišemu «elom lil. Potem je šel v klet, izpustil iz par i "a8°j uči bil ršii iborn po 00 ali. ' ;adnj st I lajajc od do, i Ports zerc i i je arij. kol h\v nan- 00 čil [lavi Jeljt Neki am irarr liih od t obžalov duhovnil imba je ..V tam li in Id c. k. m e pod ti e r n j a Orni >č zaeti .vršilo g. E, etno zve* jlo pod« medajl i sporni! encu pri arjn triki Tojaške spremembe. Kakor se čuje iz dobro podačenih kih krogov, zgodile se bodejo važ- §e vojaške izpremembe. Dosedanji di- ionar v Linzn, nadvojvoda Josef Fer- rand, imenovan je k&rnemu koman- ita v Innsbmcku. To fankcijo imel je par leti nadvojvoda Engen. V i se je poslalo nadvojvoda Petra inanda. ilo je pot čist medc prodajajo. Sv. Ambrozij, daj čebelarjem veselja I Zum, zum, zum I Loterijske številke. Gradec, dne 6, avg. Trat, dne 13. avg.: 73. 5, 22. 32 43. 22. 69, 9. 85, 26. Kar mora vsakdo vedeti, da pri nakupu ur svoj denar ne izda za ničvredni šund, fits se lahko v krasnem kitalogu fabrike ur H. Suttner, Ljubljana St. 701. Vsakdo naj bi z dopisnico ta katalog zastonj in franko zahteval, predno nakupi ure, zlato ali srebrno blago. Neverjetno je, kakšni ničvredni Sund se danes lahkovernim kupcem pod krinko „cenosti" oddaja, V resnici so te „cene" 8und-ure jako drage, ker se kmalu pokvarijo Samo pristne Švicarske ure lastne protokoliiane fabrike ur v Švici firme H. Suttrer (ki ima tudi glavDo zastopstfo fabrike ur „Zenith"), dajejo, kar more dati dobra ura, kažejo čas natančno, to izborno izdelane in poleg tega jako cene (že od K 4-10 naprej), tako da je vsak kupec trajno zadovoljen. To dokazuje tisočero priznanje-valnih pisem, med njimi mnogih iz Amtrike in drugih držav inozemstva. Naj bi vsak kupec ur te vrstice vpoSteval. Dobra misel jo vedno, ako se ne pustimo presenečiti od nepreračunljivih slučajev; skrbimo že naprej! Kako kmalu si pridobimo infiuenco, bodenje v prsih, pomanjkanje sape, nahod itd. Ako se ima v takem slučaju priznani Fellerjev razpustivši, olaj-,lni zeliščni esenc-fluid z zn. „Elzafluid" pri hiši. potem so neopravljene in hude posledice preprečene. 12 stek-ffluida za 5 kron franko naj bi vsak čilatelj od Feller, Stubica, Elsaplatt St. 2*1 (Hrvatsko) du-nem naj hi si naročil Kcllerjeve odvajalne krogljice z igljice" lečine kmalu < lenic Fellerjev apolekarja E. ročil. Obe zn. „Elzakr 6 Skatljic za * krone franko Denar ne leži danes V*č na eesti, marveč na polju, ako se krepko s Tomaževo moko gnoji. To je tudi to leto zopet vkljub začetkoma presuhega poletja mnogo kni.-tov na lastnih poljah opazilo. Čimbolj se zdaj v jeseni gnoji, temboljša bode žetev v prihodnjem letu. v vsaki množini 785 Proda se 790 novi presbaumin novi presboden I novimi hrastovimi trami. — VpraSa se v nprati .Šlajerca.' Zelo rodovito posestvo 7 oralov veliko, ob cesti, 20 minut od farne cerkve Prihove in Sole, z lepim sadonosnikom, lepimi njivami in lepim goz-dom, se takoj zaradi starosti za samo Bil 0 kron proda. Na posestvu se zmiraj lahko po 2 kravi redita. Natančneje od Franc Petelinz, Zgornia Polskava. 78« Lepo posestvo 783 v popolni ravnini pri Slov. Bistrici, z lepim zidanim in t opeko kritim poslopjem t«r osem oralov lepe zemlje, obstoječe iz sadonosnika, velikega travnika, ki se po * do 5 glav goveje živine redi, rodo-vitib. njiv in gosda, vse skupaj lcZeče, se Ukuj za samo »400 K proda. Natančneje od Frani Petelinz, Zgornja Fol-tkava. Trgovski učenec iz boljše hiše i dobro Šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Frani Kančič. Stndenice pri Pulicariab. 779 Trgovski učenec iz boljše hiše, zmožen nemškega in slovenskega jezika, ki zna dobro računati, velik in močan, sprejme se pit Frane Kraut, trgovina z mešanim blagom, Plibcrk (Bleiborg) na Spod. Koroškem. 7p7 Gospod h. Wratif eld pri Novkerkvi. pošta Podlehnik potrebuje 780 dva hlapca. Vsaki ima mesečno plačo 18 K. Kdor želi kakšno koli posestvo ali gostilno dobro upili, aj i poceni zaupno obrne naravnost na Frani Peteline, Zgornja Polskara. 784 Priporočam slavnei stvu mojo bogato i občin-taloženo Pozor! ž 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8oO. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se. mi je naročilo prodati večje' število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje ruj. ali črno ga-loS. Kapen-bejic, močno ob-kovana usnjata tla, velee'eg. najnov. faaija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo le K 8.60. — Pos'je po povzetju C. Wiener, el-port čevelj, Krakov St. 206. I'.menjava dovoljena ali denar nazaj. **XKKtt33K* lončarijo z visokimi pečmi, Štedilniki (šparherd), kmečkimi pečmi, vse sorte posode; sprejemam vsa naročila in se izvršujejo točno in po zahtevi. Kdor bi bil rad dobro in ceao postrežen, naj se poda v lončarijo h tTnl/'il L'ngartorsasso 16, JVLIUI, PTUJ. 778 729 Hiša z 2 sobama, 1 žaga 6 let star stanju, 20 mini Celja oddaljena S-oda. Vpraša i ichael Schachl. oral zemlje, i, v dobrem it od mesta r' W poceni pri lasiniku Celje Peco nik Stev. 40, nasproti „Fisch- Z BURGIT! I Hiša,? oz. konje) Najboljše sredstvo zoper ■ kurja očesa. ■ Sigurni uspohi Edini zastopnik za Ptuj in okolico 794 Josei Goriscbek, brivec, Ptuj, Minoritenplatz 6. 6 sob in podarskega poslap-(hlev za govedo konje) in 3 svinjaki, z rtom za zelenjavo in sadonosnikom, na Bregu pri Ptuju (6 minut iiven mesta), se proda pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. VpraSa se pri Andreja Bratnšek, uradni sluga okrajnega glavarstva v Ptaju. 766 21 24 - 6 Tomaževa žlindra 793 (vpisana varstvena znamka) je odlično važno gnojilno sredstvo za vse plodove in na vsaki vrsti zemlje. Poviša dohodke na dobičkanosni način. Njena raba ni vezana na noben letni čas. ii je kot izvrstno blago brez napačne sestave priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec kajti zvezda na vreči in plomba daje jamstvo za čisti in polni ' izdelek. Pozor! Tomaževo žlindro ..zvezdino znamko" oddajajo v originalnih vrečah : Franz Frangesch, Maribor. Josef Kasimir, Pt«j. F. Kerschischnig, Radgona. Alois Matschek, Maribor. Ed. Suppanz, Pristova. Kjer se ne dobi, nai se obrne neposredno na tvornice Tomaževih fosfafav z. z o. z. Beriia W. 35. I Prid manjvrednim blagom w svari. I S Pridni 767 Pozor posestniki! se takoj sprejme. Naslov pove uprava tega lista. Redka okasija! Čudežno ceno! JBST" 600 kosov za samo 3 K 80 h. "Vi Ena krasna pozlafi. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit, žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg, damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, i krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za rnansete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih pred* metov in Še 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih t vsaki hiSi. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. PoSlje po povzetju centralna razpoS. hiSa Gh. Jung*wirth, Krakov A.|3. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleSko britev. Zakar ne dopade, denar nazaj. 736 Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 8*50. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podla ga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštaio samo K 8'50 Pošlje po povzetju. S. Lustig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 789 Lesne deske, štafelne, late in švartelne, kakor tudi vsake vrste mreže iz drata za ograje, potem vse vrste farbe, laka, firnajza in karboli-nenma, cementa, apna, traverze, strešni in zidani cigelj, kakor tadi vsake vrste železnine, najcenejše pri tvrdki Alois MatSOhek V Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice, tu (Wohnung- und DienstYermittlung) za loa službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "3W1 Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotovž). Vsem gospodinjam! Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blago po jako nizki ceni kupiti, potem pojdite le že v več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. 469 En močen in velik ucenec za pekarijo se takoj sprejme na tri letančenja. Vso obleko in hrano dobi pri meni. Kateri meni piše, pridem na Ptoj Sam po njega. Naslov je: Leopold Čech, Dampfbackerei, Andritz bei Graz. 777 Mladenič za iztoč (Schankbursche), trezen, ki zna dobro računati, se »prej- -' me pri Simonu Hotter v , Ptujn. 771 Zaradi spremembe stanovanja se 778 10 pohištev za spalne in stanovalne sobe, skoraj novih, po smešno nizki ceni odda. PobiStro se tudi po posameznih kosih proda. Več pove nprava „Štaj«ca." Pozor! Pozor! Dobro idoča gostilna s celo koncesijo, zemljišča se' dobi, kolikor kdor teli, lezi na lenem kraju pri glavni cesti Moslc blizu Ptujske gore, se takoj proda. — Vpraša se pri Koržeju, župnija Maria-Neu-stift. 75b Učenec 776 z dobro šolsko izobrazbo se sprejme; pri dobrem obnašanju kmalu mala plača. — Josef Delopst, pekovski mojster v Celjn-Gaberjiu St. 20. ]|faria /upanc, roj. Ribič v Žicah (Seitzdorf) so išče od njenega brata Franca. Njen mož bil je več let žagmojster pri g. Regorachek, potem je bival v sv. Jakoba pod Kalobjem. Kdor ve njeno bivališče, se prosi, naj to podpisanemu bratu naznani. Vse stroške se radovoljno povrne. Naslov: Franc RlbltSCh Rodenkirchen a. Rhein bei Coin, Rheinland. g I In Trajnem delu se sprejmejo. Zvesti, krepki 776 trgovski sluga se takoj sprejme proti dobr plači v trgovini z mešanim blagom lian« Zottel v Konjicah. 2 učenca 773 ki sta zmožna nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejmeta pri Franca Drofeuiff, trgovina z mešanim blagom v Puličaiali. Posestvo, 770 ki obsega bišo s 6 sobami, 4 kuhinje, lepo klet, hlev za štiri govede, svinjske hleve, črez dva orala zemlje, vse za stavbena prostore, od katerih je že nekaj prodano, nabere se črez dva polovnjaka vina, pri veliki stezi, ■/, ure od Maribora, pripravno za vsako obrt, se saradi bolpzni proda. Ltmbacherslrasse 21, Brunn-dorf bei Marburg. Pridni 774 oglar (Kohler) ~JP| se sprejme. Angnst Lbsehnigg, Sv. Lovreic pri Maribora. Ameriko Od 316 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi Sravbami Red Star Line Prvorazredni parniki. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Llnle, Anlwerpen, Dnnaj IV., Wiedenergtlrtel 20, Julius Popper, Innsbruck, SQdbahnstrasse 2, Franc Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. P. Dušek, tvornice pušk, kolea in šivalnih strojev, Opočnn n. dre. železnici št. 2052 (Češko). Usnjarski učenec 707 se takoj sprejme pri Felix Heinschko. Št. Lovrenc nad Mariborom. Celje. Celje. V mestu se takoj odda špecerijska trgovina. Lepa priložnost se nudi takim, ki želijo, da [koncesija ostane, kakor je sedj. Na-' slov: „Cvoto priložnost" po"ssi, i sestvom vred, obstoji ii travnika in gozda, dota spodarsko poslopje. Ctuj kron. Za odgovor H znamka. Naslov: 6. Stsjjp Post Poltsehach (Stricu » oreJ , poste restante. ,- '"lo osl Obs trosim, da Hiša Diilja se zcospodarak:m poslopje«, zidano, v luijboljSfrn i nem stanju, ia en travni ll/a orala, ki xrafen q se takoj proča. Vpraša« Jakobu Fiiduner. P«W 28 pri 1'tijn. Učenec 16 do 18 let star sprejo takoj na tri leta i popolno hrano pri Antonu Martai-hitxch, on] Slov. Bistrici. ^§j 2 majerjain H3 2 viličarja vsak z 4 delavskimi mol spremejo pri vinograda! oskrbništvu „Anicik Franheim-KrinichsfeM 1 parterna b 4 sobami, popolnoma zidana, z lepim večjim za zelenjavo v mesto Bistrica se za 13.000 K proda. Polovica cen* 01 lahtto na hiši. Hiša je prii za penzijoniste ter B sioniste. Dopise je vpoa. upravo „$tajere»'.: Mesarsl učenec, iz boljše hiš-* se takoj spni pri H. Weissen«teii,l| Hauptplatz v Piiji i strojne ia I elektro- iuteniijt| tUvbene in! geometre io i hitekte (železno betoniM in kulturna tehnika). laboratoriji. Sprejema i absolvente viajih šol. "Viničar i se sprejme za vinop Razvanju pri Marin] Imeti mora 4 ali thj 11 lavske moči, od teb naj« močen mol, pogoji ugodil nudbe s knjigami na r. | SARK, MARIBOR, H Sehmitdgaat«. Zaloga pohištva Grajski trn St. 3 Maribor Ptuj Obrtna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. izdeluje in prodaja (UST* pohištvo najboljše kakovosti po primemo nizkih cenah. Postrežba solidna in točna. -■■ »ni 18 71 70 532372 2252 iooo kron plačila T6^ za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrafienih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lačni balzam se valed tepa tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las Za neškodljivost se garantiral Ako to ni res, plačamo ■V IOOO kron netto ~W Tscni osebam, ki 8« plešaste, brez brade aH redko obrsičene in ki so Čara balzam brei ospeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Veleccnjena firma I Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom S tednov lopo rast brade dosegel, ,a mi pošljete en naket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Caia-Haus, Kopenhagan. Josef Silhany, Erszebetfalva. Ogrska. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj VaSe lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; tbii ne izpadajo, marveč pOBtajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem prijel Vas lasni balzam rabiti. Tudi 1 brala postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem se *»q iz vsega srca za VaSe krasno lasno sredstvo. V bodoče bodam to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo i Mlajem VaS 0, v. M. KopenhageB. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Raz-i se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. 7" ira-Haus, 1%«™,,» «*••, (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Obs. diskretni zavoj. NajYecjo izto /aeh vrst ima priznano iz-1 borna firma hkr. dvorni liferant HANNS KONRAD J'ii;niljaliia hiša gedbenega blaga, Briii št. 4658 (Češko). i p K 5 80, 7-—, 10 80. Dobre harmonike Ko--, 8-40 i. v. j*K —60, !•—, 160, okarine po K — 90, 1 20, 180. Akord \y>i 4-80, 6 60. Princ- in koocertcitre K 16—, 22— i. v. wajororili na valene (fonografi) K 850, gramofoni K 22-—, flhvte, klarineti, instrumenti za piskati v bogati izberi. P i; povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike! Umeujava dovoljena ali denar nazaj. 434 GBIlik *° ll0*'Jc vsakom,,r na zahtevo zastonj in p—ista racarodaj®! Cea* perje za p«stelj! 1*a. •** Mimik 2 K , Boljših I K« b4»ril belib S K BO h: MBt i K; beUk »'Aldh S K 10 h; 1 kf Mjftaejftih Muiene-brlib. sli ' •aalk 6 K 40 b, 8 K; 1 kg tUama! (Daunen) sivega 6-K, 7 K; bengal Ikujtinejsi prsni 12 K. A*» m vzame 6 K, pol«« frank«. j fSy 6oteM postelje -^a j rdečega, ?""<■■ Mega ali rumenega »ankinga, lJ i cm aatg, 120 o* fink, ■ I pianima blazinama, I cm dolga, 60 cm sffx*a, napolnjene z novim, sivim, j _j> io ftunruutim aerjea m »«*«eije 1« K; pel-daoie 20 K; j (Tli K; poszmonN ****<• tt S, i2 K, M K, 1« K; glavne g t» 3 S, 3 K 60, 4 K. S« posije po fonetju od 12 K na- ] ■ tanko. Izmenjava ali fVŠtsv franke dovoljena Kar se ne I denar naxai. 8, .Sfiaefa, Deeche-nitz Nr. 716,9 tali, (BJimes). Brnik §»•*• m franke. IIff-samo K5- Da napravim mojo firmo posod znano, odločil sem se, oddali 20000 parov usnjatih čevelj na žnore moderne fagije in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koštajo, samo za izdelovalno ceno K 5*— za par. Vsak naročnik teb čevelj je z njimi tako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupec in me v svojih prijatelskih krogih Daprej priporoča. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame. Pošlji" po povzetju export ARNOLD WEISS, DUNAJ 94. 792 še poss domača, se nadomesti skoz naturno too „Muskatin." »Maskatin* je žlahtni na- fi preparat za naredbo dobre domače pijače. (uskatinom nareta pijača da moč, poživi in . živce. Maskatinove pijače pride en liter j do 5 helerjev. Mnskatin se vsaki dan po t in vlaku pošilja po povzetju. Mnskatin se 1 dobi v glavni zalogi Hans Andraschitz v Mariboru, koroške ulice. 721 v Zgornji Hoči, na ravnem, na cesti tik potoka, lepa hiša, vsa Sotrebna poslopja v lepem stanju, preša, lep in velik sadonosoik, va lepa vrta, 4 orale najbolših travnikov itd. Za kravarstvo posebno ugodvo, ker obilo krme in mlekarna pri roki. Tudi za penzijoniste! — Pismena in uetmena vprašanja pri oštirju Andrej Koren-n v Gornji Hoči (OberkStsch bei Marburg). 761 Za neko posestvo v Sv. Petru na Notranjskem išče se pridni gospodar (Wirtechafter), ki se razume tudi na mlečno gospodarstvo in izrabo mleka. Biti mora nemščine in slovenščine zmožen. Ponudbe pod „TUchtig" na upravo tega lista. 762 II) Dobro idoča trgovina na glavni cesti tik južne železniške postaje Poličane, obstoječa iz zidane hiše in posebnega poslopja za kleti, se za prav nitko ceno brez blagaj-nega inventarja takoj proda. — 2) Velika zidana hiša, kj»r se je čez 30 let trgovina peljala, je vse v dobrem stanu, nore stelaže, velike sobe za magacine, lepo stanovanje, zraven dva velika vrta, tik železniške postaje Poličane na voglu štirih glavnih cest, se takoj prav po nizki ceni da v najem ali pa pioja. Kateri je pravi kupec ali najemnik, se naj prepriča in vpraša pri gospodu Albin Bella g, postaja Poličane (POltschacb a/d Sildb.) 723 Priporočljiva domača sredstva. "9 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pro-. slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl 120 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu * 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. »trani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 1-20 K Praiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K r—. Razpošiljate* L. Harbst, apotek«, Bleiburg na Koroškem. ! ! 500 kron ! ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-balzam" očesa* bradavice, trdo kožo, ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena piskerca z garancijskim pismom 1 krona. 093 Kemeny, Kaschau I. postni predel 12/234 Ogrsko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalniee a plinank« biie postavljena je parna žaga ▼•akomoc .. t porabo. , Vaakomnr se les hlodi itd., ter po sabtori takoj razžaga. Vsakdo pa na« tudi tu oblati, vrtati, spahati i. t. d. htef Infill iMš (i na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svoj« zalogo: Sirsčjih igrač, raznih rrst usnatega blaga kakor kafre, taike za šol«, m nakupovanja in za denar, toaletno reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bsstek, Hie, nože za žep in prave Selinger Širitve itd. Blaga Iz celuloida bi riga, kako tudi pletarsko blage npr. korbe za potovanje vseh •/rst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, »iskre, skleda, flate, glažs bi draga v to stroko (padajoče reči. lazarni sddslok i« od 20 vin iaprej. Poselno l*pe rati p« m 10 dO K 1*20. • v za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se de-Ufa y veliki trgovini Jehann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. fHiMiiajlij cenik). zdravijo giht, revmatizem išias. IIV* 1* i Zahtevajte v vseh trgo- IllSfl^SSlPfl 1 vinah'post'lnah'kavarnah, ilBSilfl 9 vPe'Jajte v vsaki hiši iz- lili llj I vrstne „Š t a j er č eve" "■•Si•■■■•• •užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. jfl se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, FreibanSijasse-HagystraBe do novega Hituptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni -Warenhalle." veliko trgovino Johann Koss, Celje. di njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar t le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, kbuke, čevlje, spioh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-= grobne vence in trakove, z ene besedo vse. =============5=----- 42 73 77 — 8 dobili le na sekundo natančno regulirano, tesno proti prahu zaprto, zanesljivo švicarsko uro za naš denar, varujemo najbolje, ako le v staro-renomirani, zaupanja vredni Ljubljana St. 410. Nikel-patent-Roskopf-ura, gre 36 ur . .K 4-10 SLI. Nikelcilinder-rem. K 5 — Št. 719. Srebrna cilinder-rem. K 7-80 St. 723. Prava Švicarska srebrna, fant cifern. K 11 80 Posije po povzetju ali naprej-plačilu svote. (W Za kar no konvenira. se vrne elenar. -t Št. 865. Niklasta urska "verižica s priveskom K 1 — Št. 865. Srebrna urska verižica 30 sram. težka K 440 St. 851. 60 gr.....K 6 — Št. 878. Duble-zlato a pri-.... K 770 679 Pozor, podjetniki 781 Proda se dobro idočo trgovino z hišo in vsem blagom. FJlijale, ki je edina trgovina v lepem trgu, brez vsake konkurence z večjim letnim prometom, lepa ednonad-stropna hiša s hlevom in veliki magacin ter nekaj zemljišča. Potrebnega kapitala je le imeti 4 tisoč kron, ostanek pa v 10 letih. Proda se le zavoljo preobtežnega drugega podjetja Natančno se izve pri M. Schumer, trgovec. Poličane. Štajersko. K 3-ura z verižico priveskom in futeralom stane moja prava amerikan-ska anker remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-ko-lesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le , 3 leta pismene garancije Pošiljatev po povzetja. Max Bohnel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 547 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški živinski prašek dieteticno sredstvo za konje, govedo, in ovee. Cena 1 škatlje K 1 40, '/, škat. lje K —70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri pomanjkanju veselja za zreti, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in povečanje množine mleka krav. Kwizda KoriuH živinski prašen Je pristen le s poleg stoječo varstveno znam-ko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni lekarnar, Korneuburg pri DuDaju. STYRIA 44 Cena za gotovi denar: Elegantno kolo (Tourenrad) ... K 130'— Specialno kolo (Spezial-Tourenrad) KS150'— Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Styria-Strassenrad) .... K 180-— Najfinejše „Styria"-kolo za ceste (Spezial-Styria Strassenrad) K 200—240 Bicikelui so s „freilaufora" in z najmočnejšim pnenmatikom (Gebirgsmantel) 368 Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), sedlo, svetilka zvonci nadalje „Laufmantel* in .Lnftslaahi" se dobijo po najnižji ceni. Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styi*ia" kolo (največja fabrika v naši državi!) Obiščajte našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Florianiplatz in Ungartorgaese. samostojen in priden delavec, pošten in soliden, dobro izvežban v manofuktari, špeceriji in že-lezju, zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se s 1. septembrom pri P. Staraschina, Cirkovce. Langen & Wolf! Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec, Annenstrasse žlev. 10, Originalni „OTTO"-inotorji za bencin, bonco, perolin, „sauggas" in surovo Olje LŠtajerc f petek, d našle Najcenejšo in najboljšo streho dajtj Naročn Prva štajerska tovarna I 3 krone za izdelovanje umetnega škriljevca |S ™l elektrarna r. z. z o. z. |te,o;,7a 1 za celo V Laškem. Amerik Kamenit skril j. Cena vožnja, ker je domači izdeleij Dolgoletna garancija. V gospodinstvu 01 zamore vsaka gospodinja dosegi, ako namesto puliš edino polnovredno nadomestilo putra Blaimscheii „Unikumu margarino rabi. „Un>kumu margarina tt,| soutra iz najčistejše goveje masti (Kernfett) z najfinejšo smetano ter je popolnoma taka kot navadni J puter. Prodajalni viri v vsakem mestu ali vsaki vari 1 Avstrije naznanijo na vprašanja edine izdelovalce 1 svetovne znamke Blaimscbein „Unitaim" mar j garine, združene fabrike margarine in putra, Dunaj, XIV. Zdravniška priznanja o izbornem i Polna krasna prs| dobite pri rabi med. dr. A. Rix kreme za pr Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako i hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusnl K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. I Kntiscbes Dr. Hlii LaUaratorium Dunaj II., fierpi Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna 't pomagaj'- in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri j jelenu", v dišavi A. Kauj, in „Adria Drogerie." Bencin-lokomobili j s streho ali brez nje. Mašlne za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za Sage in mizarske delavnice. Ledenice In hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 873 ■ (T* Doslej prodanih motorjev je 116.000 z 1,176.000 H konjskimi silami. ft-" Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasst| priporoCa po fabričnih cenah kot najboljšo orožje za 1 autoro. žepne pistole, precizno pristreljene v zistemih ning", „Steyer" nMau«er" in „Bayarda. Revolvri v najb< izbiri Že od K ooO naprej. Flobčrt-puSke in karabiner£| cevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, o patronov itd, Onik^istonj in franko. p im e 1 pa je pravila balkan sta slasti ročei im ,li v če i hvali 0J8ko. Sih do voji tans 14 47