Aktualno Videm • Vroče zaradi prenove strelišča v Apačah O Stran 3 ( Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si S OC V Štajerski Ptuj, petek, 8. decembra 2023 Letnik LXXVI • št. 95 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Odvzem rejnik živali kmetom odpira številna vprašanja »Kje se lahko prijavim za oskrbo?« Ob razvpitem odvzemu živali na kmetiji v Krškem se javnosti, predvsem pa kmetom, odpirajo številna vprašanja, zlasti ob visoki dnevni oskrbnini za živali. Med drugim iščejo tudi seznam, kamor bi se lahko vpisali kot oskrbniki. »Kje se lahko prijavim? Jaz bi vzel v rejo 100 glav živine,«je vprašal tudi Jožef Šmigoc iz Podlehnika, ki redi več kot 200 glav goveda. Več na strani 2. m^^Bf W kri-1* fl Mm&& fjM, ■ - ,; v v ir A 9 Aktualno Ptuj • Najemnik lokala na tržnici odhaja O Stran 2 V središču Majšperk • Priselil se je zaradi miru, odselil zaradi prometa O Strani 6 in 7 Podravje Ptuj, Breg • »Nujno bi potrebovali novo jedilnico in nekaj v .1 . ucilmc« O Stran 8 Podjetništvo Markovci • Kmetija Cimerman: »Tudi svinjina je lahko kul« O Stran 9 Slovenija • Za decembrske n 1,2 milijarde evrov Prašičja kuga že v Karloyšm.žunanrn »Crknilo bo še malo domače prašičereje« NAROr ITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK 1 radioPTUI * 2 Štajerski Aktualno petek • 8. decembra 2023 Slovenija, Podravje • Odvzem rejnih živali kmetu odpira številna vprašanja Kmetje iščejo seznam, kamor bi se lahko vpisali za oskrbo Del javnosti, predvsem pa kmete, je na noge dvignila nedavna oddaja Tarča na nacionalni televiziji. Pa ne le zaradi razprave o (ne)upravičenosti odvzema govedi na eni izmed kmetij v okolici Krškega, ki še vedno buri duhove, pač pa tudi zaradi podatka o višini dnevne oskrbnine za odvzeto kravo ali konja. Društva za zaščito živali, ki imajo urejene ustrezne prostore zanje, naj bi namreč od države za oskrbo prejela 17,50 evra na dan. Eden izmed kmetov, gre za Žigo Krši-narja iz Topol pri Medvodah, se je po ogledu oddaje lotil preprostih izračunov oskrbe odvzetih velikih živali na eni strani in reje goveda na drugi ter prišel do osupljivih zaključkov, ki jih je delil na spletu. »Kar sem slišal, me je dobesedno šokiralo. Zakaj? Če torej društvo za žival na dan od države prejme 17,50 evra, to na letni ravni pomeni skoraj 6.400 evrov. Za eno žival. Pa to primerjajmo z zneskom, ki ga jaz dejansko dobim, ko konec leta od sedmih krav prodam plemenske bikce in teličke naprej v rejo. Sedem telet po 800 evrov pomeni 5.600 evrov, torej sem za krmljenje sedmih odraslih krav, enega plemenskega bika in sedem telet, skupaj za 15 živali, priredil 5.600 evrov. Preračunano po glavi živali je to 373 evrov na žival na leto. 373 evrov na kmetiji proti 6.400 evrom v društvu! Sprašujem se, kdo je tu nor! Najbrž jaz, ki še kar vztrajam na kmetiji in še nisem odprl svojega društva,« je razočaran mladi kmet, ki je svoje izračune delil le v razmislek, saj kljub temu »s ponosom ostaja kmet«. »Kje se lahko prijavim za oskrbo?!« Vendar pa slika ni povsem takšna, kot jo je prikazal oz. izračunal Kršinar. Dejstvo je namreč, da so odvzete rejne živali lahko pri oskrbniku največ do 30 dni. Strošek oskrbnine pa je namenjen tistemu, ki v tem času oskrbuje živali. In to niso vedno društva, temveč tudi kmetije, ki nimajo statusa društva. ■J'IXSk Foto: S. Svigelj Na področju oskrbe rejnih živali v času do njihovega odkupa trenutno nudi takšno storitev le Društvo za zaščito konj. »A niso vse odvze- Zasebna fotografija s kmetije Možgan na dan odvzema. »Pomembno je, da primer pade na sodišču« Primer odvzema govedi še vedno razdvajajavnost. Medtem ko kmetijska zbornica in tudi Sindikat kmetov Slovenije trdita, daje bil odvzem neupravičen, saj daje takšen ukrep možen le v nujnih primerih, ko gre za ogrožanje zdravja živali in ljudi, kar pa v tem primeru ni bilo, inšpektorica, kije odredila odvzem, stoji za svojo odločitvijo. Direktor Uprave je sklenil, da bodo preverili postopek odvzema in s končnimi ugotovitvami seznanilijavnost. Medtem pa je kmet preko odvetniške pisarne Matoz na kmetijsko ministrstvo že vložil pritožbo zoper odločbo, s predlogom, dajo odpravi kot nezakonito. Predsednik KGZS Roman Žveglič je ob dogajanju poudaril: »Pomembno je, da ta primer pade na sodišču, da ne postane precedenčni primer, kajti dejstvo je, daje bil odvzem povsem aktivističen.« Čeprav na Upravi pojasnjujejo, daje odvzem živali mogoč že deset let, pa je Žveglič prepričan, daje novembrsko odvzetje goveda posledica novo sprejetega zakona o zaščiti živali. »Zgodilo se je to, na kar smo ves čas opozarjali, in sicer da ljudje, ki hodijo okoli rejnih živali, nimajo izkušenj, niti ne vedo, kaj pomeni rejna žival in gledajo skozi svoje oči. Prijav bo ogromno. Vsem kmetov želim povedati, da zaradi biovarnosti aktivisti in drugi ne smejo in nimajo pravice vstopati na dvorišča in v hleve. Če se to dogaja, naj to prijavijo na policijo in obvestijo KGZS. Mi bomo naredili vse, pravno in drugače, da zaščitimo kmete.« Dejstvo pa je, da je Uprava omenjenemu društvu samo letos nakazala 12.398 evrov za oskrbo (od leta 2014 pa skupno 22.593 evrov). »Kje se lahko prijavim za oskrbo? Jaz bi vzel v rejo 100 glav živine,« je na nedavni seji ptujske območne enote KGZS dejal tudi Jožef Šmi- goc iz Podlehnika, ki sicer redi več kot 200 glav goveda. Žal seznama kmetij, kamor bi se lahko vpisali kmetje, ki bi bili pripravljeni rejne živali prevzeti za določen čas (torej 30 dni), ni nikjer... Izbira začasnih skrbnikov pa je v domeni veterinarja, ki vodi postopek. te živali vedno nameščene pri njih, temveč tudi na kmetijah,« pojasnjujejo na Upravi za varno, veterinarstvo in varstvo rastlin (Upravi). Foto: osebni arhiv Ekološki kmet Žiga Kršinar iz Topol pri Medvodah ugotavlja, da se reja živali v primerjavi z oskrbo odvzetih ne izplača. Foto: Sindikat kmetov Slovenije Neznanka ostaja tudi dnevna cena oskrbe Prav taka skrivnost, kot je seznam oz. register, kamor bi se lahko vpisali kmetje za prevzem odvzetih živali, je očitno tudi dejanska cena dnevne oskrbe oz. javno objavljen stroškovnik dnevne oskrbe. Ta očitno ne znaša definiranih 17,50 evra na dan, ampak je lahko tudi višja. Na Upravi namreč pojasnjujejo le to, da je različna, vključuje pa strošek namestitve (nastilja), krme in vode, strošek dela (oskrba živali, molža, pomoč veterinarju, nega po navodilih veterinarja ...) in druge materialne stroške. Na Upravi ob tem še poudarjajo, da nastali stroški bremenijo prvotnega lastnika živali, ne pa državni proračun, kar pomeni, da naj bi tudi dnevno oskrbnino, ki jo izplačajo, nato (iz)terjali od prvotnih lastnikov rejnih živali. Sicer se ob prodaji odvzete živali kupnina porabi za poplačilo transporta in oskrbnine, razlika pa se nameni za zavetišča, ki zagotavljajo pomoč, oskrbo in namestitev zapuščenih hišnih živali. Senka Dreu, Mojca Vtič Ptuj • Pričakujejo najmanj 500 evrov mesečne najemnine Najemnik lokala na tržnici prekinil pogodbo z MO Ptuj Po zgolj letu in pol se je dosedanji najemnik lokala na ptujski tržnici odločil za prekinitev najemne pogodbe. Občina mrzlično išče novega najemnika. »Lokal bo obratoval do konca leta, nato pa se umikamo. Razlogi so poslovni in osebni. Dejansko smo zelo malo na Ptuju in je zadeve težko voditi na način, kot bi si želeli. Drugi razlog so visoki stroški najema in drugega. Mesečno smo MO Ptuj plačevali 800 evrov najemnine, 30 evrov za zakup javne površine, da smo lahko imeli postavljeno teraso za lokal, ter še okrog 350 evrov Javnim službam Ptuj za najem opreme. Skupaj je to zneslo okrog 1.150 evrov. Zraven tega je seveda treba pokriti še stroške elektrike, vode, dela, materiala in vsega drugega,« pravi Bojan Bencek iz podjetja Rubo mont, ki je na lanskoletnem zbiranju ponudb ponudilo najvišjo ceno najema. Dodaja, da so se s ptujsko občino, ki naj bi jim dejansko šla na roko, dogovarjali tudi o scenariju, da bi obratovali še naprej na tej lokaciji, a se za to vendarle niso odločili: »Dobili bi lahko tudi subvencijo, a ker smo se odločili za prekinitev pogodbe, se nismo niti prijavili na razpis. Vodstvo občine je bilo do nas korektno, tako da glede sodelovanja nimamo pripomb.« Pomeni pa seveda takšna odločitev dosedanjega najemnika za Mestno občino Ptuj kot lastnico teh prostorov nov zaplet. Že 1. decembra so objavili javno zbiranje ponudb za najem, rok za prijavo se izteče 19. decembra. Cilj je jasen: novega najemnika najti čim prej, po idealnem scenariju bi gostinske storitve ponujali neprekinjeno in lokala ne bi zapirali. Minimalna višina najema 500 evrov Pogodbo z novim najemnikom bodo sklenili za obdobje petih let. Lokal je v pritličju, v skupni izmeri 85,60 m2. Ob tem je možna postavitev večjega letnega vrta z gostinskimi mizami, stoli, senčniki ter drugo opremo. Na zadnjem razpisu je poleg Rubo monta interes za izvajanje gostinskih storitev izkazal še samostojni podjetnik Tibor Šprah. Razlika med ponujenima zneskoma, ki je pretehtala pri izbiri, je bila zelo majhna. Izbrani gostinec je ponudil le 50 evrov več od konkurenta, in sicer 800 evrov. Obvezna izhodiščna minimalna višina ponujenega zneska mesečne najemnine I I T r 4 Foto: ČG Lokal na tržnici bo obratoval do konca leta, na občini pa že iščejo novega najemnika. tokrat znaša 500 evrov. Tolikšna je tudi višina zahtevanega vplačila varščine za resnost ponudbe. Gostinska dejavnost ponudnika zajema nudenje pijače in hrane, ob strežbi pijače je zaželena še lokal- na ponudba hrane, ponudba sladic, sladoleda in enostavnih, vnaprej pripravljenih prigrizkov. Ključno merilo pri izbiri bo višina ponujenega zneska mesečne najemnine, datum začetka izvajanja gostinske dejavnosti v letu 2024 pa bosta Občina in izbrani izvajalec opredelila v pogodbi. Javno odpiranje ponudb bo potekalo 20. decembra ob 15. uri na Mestni občini Ptuj. Dženana Kmetec petek • 8. decembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Ptuj • Decembra v trgovinah rekordna prodaja, januarja strahovit padec Lani za decembrske nakupe 1,2 milijarde evrov December je mesec, ko Slovenci v trgovinah na drobno potrošimo največ denarja. Lani je bilo to dobrih 1,2 milijarde evrov, so povedali na Finančni upravi Slovenije. Pospešeno začnemo trošiti že novembra, kažejo podatki FURS. Po oceni državnega statističnega urada na povečano decembrsko potrošnjo vplivajo tudi izredna decembrska izplačila, na primer božičnice, 13. plača. Rek, da decembra potrošimo preveč in so denarnice januarja običajno suhe, še kako velja, saj je bila lanska januarska potrošnja za skoraj 300 milijonov evrov nižja od decembrske. V trgovinah smo januarja opravili za dobrih 850 milijonov evrov nakupov. Približno enak je bil tudi februarski znesek. Potrošnja zraste tudi v poletnih mesecih: junija, julija in avgusta, lani je znašala nekaj manj kot milijardo in 300 milijonov evrov. Višja je bila tudi novembra (1,1 milijarde evrov), medtem ko je ostale mesece v letu znašala pod milijardo evrov. Kot rečeno, po nizki potrošnji izstopata zimska meseca januar in februar, po visoki pa november, december, junij, julij in avgust. Vse skupaj smo lani v trgovinah na drobno v Sloveniji pustili skoraj 13 milijard evrov, povprečno mesečno dobro milijardo. Opravili smo blizu pol milijarde nakupov oziroma natančneje 493 milijonov. Povprečna vrednost nakupa je bila 26 evrov. Od predkovidnega leta 2019 je prodaja v trgovinah na drobno v Sloveniji zrasla za slabih 20 odstotkov. Pred štirimi leti smo v celem letu opravili za 11 milijard evrov nakupov, lani za 12,8 milijarde. Na Ptuju le dva odstotka od vrednosti vseh nakupov Za leto 2019 so nam s FURSa posredovali podatke o potrošnji v trgovinah na Ptuju. Vse skupaj v celem letu je ta znašala 189 milijonov evrov. Za lani nam podatkov niso posredovali, ker jih v svojih evidencah več ne vodijo na enak način kot pred štirimi leti. Glede na letno rast potrošnje na državni ravni (18 %) bi lahko hipotetično lanskoletna potrošnja na Ptuju v trgovinah znašala okoli 225 milijonov evrov. Glede na podatek iz leta 2019, ko smo Ptujčani decembra v trgovinah pustili 18,6 milijona evrov, in na podatke o rasti na državni ravni bi lahko bil znesek lanskoletne decembrske potrošnje na Ptuju dobrih 22 milijonov evrov. To je sicer manj kot dva odstotka vrednosti vseh decembrskih nakupov v državi. Evropejci decembra trošijo bistveno več od Slovencev Od predkovidnega obdobja 2019 je lanska decembrska potrošnja v trgovinah na drobno zrasla za slabo četrtino. Decembra se je po podatkih SURS najbolj povečal prihodek v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami, v prodajalnah z živili, kozmetiko, obutvijo in tekstilom. A Slovenci smo z decembrskim nakupovanjem v primerjavi z drugimi Evropejci dokaj konzervativne narave. Decembrska rast prodaje je bila glede na povprečje Foto: Pixabay Najvišji promet trgovcev v dneh pred božičem Lani decembra so trgovci na drobno najbolj delali od srede, 21., do petka, 23. decembra. V sredo so prihodki vseh trgovin na drobno v Sloveniji znašali 54 milijonov evrov, v četrtek 59 in v petek 69 milijonov evrov. Predzadnji dan v letu, 30. decembra, so imele trgovine skupno 56 milijonov evrov prometa. Decembrski dnevi so živahni tudi v gostinskih obratih, decembra se tam zapravi največ od vseh mesecev, približno desetino več kot v ostalih mesecih leta. Foto: Pexels Lani smo največ denarja v trgovinah na drobno v Sloveniji zapravili novembra in decembra ter v treh poletnih mesecih. ostalih mesecev po izračunu SURSa v Sloveniji 13-odstotna, v vseh državah EU skoraj 20-odstotna, na Irskem celo 48-odstotna. Kupujemo živila, darila, gurmanske specialitete V Lidlu so pojasnili, da so nakupi v decembru bolj usmerjeni v izdelke za obdarovanje, igrače, oblačila in drobne pozornosti. V tem času se dobro prodajajo tudi pomaranče in mandarine, saj je to čas, ko nas obiščejo dobri možje in se to sadje pogosto pojavi v njihovi košarici. „Nakupi so nekoliko večji, v nakupovalnih vozičkih se večkrat znajdejo sladkarije. Prav tako kupci v tem času radi posežejo po različnih gurmanskih specialitetah." Tudi v Hoferju so navedli, da se decembra poveča prodaja izdelkov, primernih za darila, praznično kuho in peko. Decembra do 30 % • V* I • višja prodaja V Sparu Slovenija na podlagi izkušenj preteklih let opažajo, da se prodaja v decembru poveča za od 25 do 30 odstotkov v primerjavi s povprečno prodajo v preostalih mesecih. „Obisk trgovin se začne opazno povečevati že pred miklavževim, nato se postopoma povečuje do konca leta. Poleg tega običajno zaznamo večje povpraševanje po izdelkih višjega cenovnega razreda, predvsem na oddelkih mesnin in morskih specialitet. Decembra je širina asortimaja in ponudbe posebej prilagojena obdarovanju in ponudbi za pripravo prazničnih jedi. Največji dvig prodaje beležimo pri sladkarijah, prodaji sadja (predvsem agrumov), igračah in kozmetičnih darilnih setih. Prav tako kupci zelo radi posegajo po dodatkih oblačil (kape, šali, perilo, nogavice) ter izdelkih za okrasitev doma. Več zanimanja je tudi za izdelke iz projekta Štartaj Slovenija." Mojca Zemljane Videm • Obrambno ministrstvo obnavlja strelišče Apače, Selani presenečeni Ministrstvo noče slišati za odškodnine okoliškim prebivalcem »Že osem let sem predsednik KS Sela, pa nas nihče ni obvestil o prenovi strelišča v Apačah, čeprav je tudi naselje Trnovec v neposredni bližini strelišča,« je dejal predsednik KS Sela Dejan Tramšek. Od občinske uprave je zahteval organizacijo sestanka z ministrstvom za obrambo. »Želimo ugodnosti, ki so jih prejele Apače, sicer ne bo niti en tovornjak peljal skozi Sela,«je odločen Tramšek, kije napovedal tudi ustanovitev civilne iniciative. Ministrstvo za obrambo v Apačah že dalj časa načrtuje prenovo strelišča. Projekt naj bi bil težak okrog 10 milijonov evrov, zajema pa ureditev dveh strelišč v dolžini 50 in 400 metrov, gradnjo varnostnih preprek, prostorov za nadzor strelišča ... Prenova naj bi bila končana leta 2025, ministrstvo za obrambo pa je trenutno še v fazi pridobivanja soglasja za gradnjo. Odgovorili so, da so skladno z zakonodajo pridobili ustrezna soglasja, tudi lokalne skupnosti, a ne videmske, temveč le občine Kidričevo. »Strelišče Apače leži v občini Kidričevo, ki je skladno z zakonodajo podala pozitivno soglasje k prenovi strelišča. Varnostni pas strelišča - nekdanji in trenutni -, ki v manjšem delu posega na območje občine Videm, se s prenovo strelišča ni spremenil. Ker sami gradbeni posegi ne posegajo na območje občine Videm, prav tako se ne spreminja varnostni pas, ta občina ni bila stranka v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Iz istega razloga se Ministrstvo za obrambo ni neposredno obračalo na ostale sosednje občine,« so odgovorili. Strelišče v naravi res ne leži v občini Videm, vendar poki iz strelnega orožja odmevajo v naselje Trnovec in tudi Zg. Pristava. »Priznavamo, da so sedaj, odkar je strelišče v fazi prenove, strelske vaje redkejše. Povsem druga zgod- ba je bila, ko je bilo strelišče aktivno. Takrat so bile vaje izjemno pogoste, tudi ponoči, streli so odmevali in vzbujali neprijeten občutek med prebivalci. Eden izmed nabojev naj bi celo pristal v fasadi hiše v Zgornji Pristavi. Menim, da si tudi prebivalci naših krajev zaslužijo miren vsakdan, brez zvokov strelnega orožja,« je pojasnjeval razloge proti prenovi in ponovni aktivaciji strelišča Dejan Tramšek. Ustanovili bodo civilno iniciativo Zaveda se, da države ne bodo mogli prepričati o opustitvi ideje prenove strelišča, vendar pa se brez boja ne bodo predali. »Us- — Mr- - ri> Predsednik KS Sela Uejan Tramšek napoveduje ustanovitev civilne iniciative. Foto: Mojca Vtič. CG tanovili bomo civilno iniciativo in zahtevali odškodnino. Seveda raje izberemo mir pred pločnikom ali kanalizacijo, a če že nimamo možnosti izbrati zaprtja strelišča, potem pričakujemo in zahtevamo ureditev kanalizacije, cest in pločnikov, torej javne infrastrukture.« Kako uspešni bodo v pogajanjih oz. uveljavljanju svojih zahtev, je preuranjeno soditi. Sosednji občini Kidričevo je sicer uspelo iztržiti 10.000 evrov za gasilsko lestev in 100.000 evrov za ureditev ceste do strelišča (pod ministrovanjem Mateja Tonina). Glede morebitnih odškodnin okoliškim prebivalcem pa je obrambno ministrstvo jasno: »Odškodnine za prebivalce v okolici obrambnih objektov niso predvidene in tudi nimajo zakonske podlage.« Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek • 8. decembra 2023 Sveti Andraž • Podeljena letošnja občinska priznanja Častni občan je Edvard Pukšič Praznovanje ob 25. rojstnem dnevu občine, v okviru katerega seje v dobrem mesecu zvrstilo veliko prireditev, je zaključeno, svoj vrhunec pa doživelo na osrednji slovesnosti v vitomarški večnamenski dvorani. Foto: SD Laskavi naziv častnega občana je letos pripadel Edvardu Kupčiču, zaljubljencu v zgodovino domačih Vitomarcev. Županja Darja Vudler Berlak je v uvodu spomnila na temo letošnjega praznovanja srebrnega jubileja - sodelovanje in poudarila, da samo skupno delo in povezanost vodita v boljšo prihodnost, saj »smo povezani močnejši«. Nato je tradicionalno podelila priznanja najzaslužnejšim občanom in društvom. Častni občan je postal proučevalec lokalne zgodovine, borec za socialno pravičnost in družbeno vsestransko aktiven Edvard Kupčič. Svoje življenje je posvetil kulturnozgodovinskemu delu na področju občine, zlasti domačih Vitomarcev, kjer je med drugim proučeval tudi legendo o staroslovanskem poglavarju Vitomirju, ki naj bi živel na vitomar-škem griču. Plaketo je za dolgoletno delovanje na področju bralne kulture in pismenosti prejela Ema Ilešič, alfa in omega andraškega knjižničarstva. Prejemniki priznanja županje so trije: Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci za požrtvovalnost ter nesebično pomoč pri letošnjih ujmah, naravoslovno-izobraževalno društvo Sapientia za desetletnico delovanja in Maks Sedlašek za športne dosežke v motrokrosu. Pohvalo za nadpovprečen uspeh v osnovni šoli je dobil Tomaž Vršič, za študijski uspeh pa tudi pet študentov: Nuša, Čeh, Jure Kralj, Dominik Čeh, Jan Soto Vargas in Rene Vršič. V večnamenski dvorani je bilo živahno tudi že dan pred proslavo, saj so v njej člani Vinogradniško sadjarskega društva Vitomarci in Turističnega društva Vitomarci družno pripravili tradicionalno prireditev Vino v čaši pri Andraši s pokušnjo mladih vin in domačih kulinaričnih dobrot. Obenem je potekala dražba protokolarnega vina, pridelanega iz potomke najstarejše trte na svetu, ki raste pred cerkvijo svetega Andreja. SD Središče ob Dravi • Nove sanitarije v telovadnici Slabo polovico prispevala država Sanitarna oprema, stavbno pohištvo, keramika in elektro inštalacije v telovadnici središke osnovne šole so bile stare že 35 let, zato je bila obnova nujno potrebna. Foto: SD Potem ko so jo lani energetsko sanirali, se zdaj telovadnica ponaša še z obnovljenimi sanitarijami. Novo podobo so tako dobile garderobe, kopalnice, stranišča, hodnik in stopnišče, s čimer je postala uporaba telovadnice bolj kakovostna in v skladu s sodobnimi standardi. Dejstvo je, da je polno zasedena, saj je stalno v uporabi tudi izven pouka; uporabljajo jo praktično vsa domača društva, v njej potekajo tudi številna tekmovanja in rekreacije. Lani je občina telovadnico že energetsko sanirala. Prijavili so se na razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za sofinanciranje obnov večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic. Kot je povedala direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak, so z investicijo spadali v skupino tistih, ki so vredne med 75.000 in 200.000 evri, komisija pa je med prijavljenimi izbrala 20 projektov, med njimi tudi središkega. Obnova sanitarij, ki je trajala poldrugi mesec, je stala 115.000 evrov, sofinancerski delež države pa znaša 50.000 evrov. SD Ptuj • Ob mednarodnem dnevu invalidov V mestu veliko ovir za invalidne osebe Izzivov in ovir, s katerimi se srečujejo invalidi, je veliko. Nanje intenzivno skušajo opozoriti vsako leto 3. decembra, ko obeležujemo mednarodni dan invalidov. »Največ težav je še vedno na področju arhitektonskih ovir, pločniki in objekti, tudi na novo zgrajeni, ne zadostujejo niti zakonskim pravilom in invalidom otežujejo dostop. Slaba je tudi informativnost, težave so z zaposlovanjem,« je nekatere izmed problemov, s katerimi se srečujejo, povzela Petra Šuster, predsednica Sveta za invalide mestne občine Ptuj. Foto: CG Ob mednarodnem dnevu invalidov so v Stari steklarski pripravili dogodek, ki so ga poimenovali »Zase, zame, s tabo, za boljši jutri«. »Zase, zame, s tabo. Za boljši jutri« so naslovili letošnji dogodek ob mednarodnem dnevu invalidov, ki je potekal v ponedeljek v prostorih Stare steklarske. Namen je javnost opozoriti in osvestiti o ovirah, s katerimi se dnevno srečujejo osebe s posebnimi potrebami. Šusterjeva opozarja, da ovire niso le fizične prepreke, pogosto še večji izziv za invalidne osebe predstavljajo nedostopnost informacij, nezaposlji-vost oseb, ki potrebujejo prilagoditve, komunikacijske ovire, neizpolnjevanje zakonskih določil za enake možnosti. Šusterjeva dodaja, da smo pogosto naravnani k temu, da »nekaj opravimo namesto človeka, ki nečesa ne zmore, učinek pa bi bil veliko večji, če bi poskrbeli za primerne pogoje, da bo posameznik svoje potrebe lahko v največji možni meri zadovoljil sam«. Svet za invalide MO Ptuj je vmesni člen med invalidi, ki jim prenesejo svoje težave in ugotovitve, in pristojnimi, s katerimi skupaj skušajo doseči izboljšave. Svet s pomočjo spleta skrbi za obveščenost in vključenost invalidov. O tem, kako so razni dogodki prilagojeni njihovim potrebam, pa Šusterjeva pravi: »Stanje se izboljšuje. Prireditve so v znakovnem jeziku, da lahko pristopijo tudi gluhi. Po navadi organizatorji poskrbijo tudi za dostopnost, ne pa vedno. Dejansko se zadeve nekoliko izboljšujejo.« Kar nekaj težav pa ostaja na področju materialnega statusa, saj so prihodki invalidnih oseb glede na standard življenja trenutno prenizki. Šusterjeva meni, da bo nov zakon o dolgotrajni oskrbi prinesel nekatere izboljšave. Upa, da se bo tudi v praksi izvajal na način, kot je zastavljen na papirju. Dela ne bo zmanjkalo Dogodka ob mednarodnem dnevu invalidov se je udeležila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je dejala, da dela na tem področju še dolgo ne bo zmanjkalo, se pa skupaj s Svetom za invalide trudijo ugotavljati in sproti odpravljati najbolj problematične točke in izzive: »Še vedno je žal preveč stavb, ki niso dostopne invalidom, premalo je dvigal. Še kar nekaj pločnikov je treba urediti. Dela nam ne bo zmanjkalo. Kar se da hitro skušamo reševati vsaj akutne probleme, pot do tega, da bomo vsi skupaj zadovoljni, pa bo še dolga. Vedno prosimo za razumevanje, verjamem pa, da tudi potrpežljivosti včasih zmanjka, kar je razumljivo. Upam, da bomo čim prej rešili vsaj arhitekturne ovire. Veliko je narejenega, veliko pa še bo treba.« Gajškova je zadovoljna, da ima Ptuj status Mesta po meri invalidov. To dojema kot priznanje, da so na pravi poti, in opozorilo, da se je treba truditi tudi v prihodnje. Združeni narodi (ZN) so leta 1992 razglasili mednarodni dan invalidov. Čeprav gredo prizadevanja v prav smer, še vedno pogosto niso obravnavani kot enakopraven člen družbe, kar si želijo in tudi zaslužijo. Dženana Kmetec Lenart • Promet postaja moteče glasen Dars povečanega hrupa ne zaznava Kot marsikje drugod se tudi v Lenartu vse bolj dušijo zaradi povečanega prometa. Kljub temu da so pred leti dobili južno obvoznico, bi nujno potrebovali še severno, saj promet na relaciji Maribor-Lenart-Gornja Radgona še vedno poteka skozi mestno središče. Kolone vozil, tudi tovornih, ki se vijejo skozi mesto, so seveda moteče, občani pa se vse pogosteje pritožujejo zaradi povečanega hrupa in komaj čakajo na izgradnjo severne obvoznice. Ta bo, kot kaže, po dolgih letih čakanja sicer le umeščena v občinske prostorske načrte, vendar se zdaj postavlja vprašanje, kdaj bo država imela denar za to investicijo, saj vemo, da zaradi trenutnih razmer, ki vladajo v Sloveniji, projekti odpadajo drug za drugim. Zaradi gostega prometa pa ni hrupno le v mestu, pač pa tudi na njegovem obrobju, ki se dotika zmeraj polne pomurske avtoceste. Kot pravijo stanovalci Ribiške poti, se v času prometno najbolj obremenjenih ur zunaj sploh ne morejo pogovarjati, ker je hrup takšen, da se med seboj ne slišijo. Zvok tovornjakov, ki drvijo po »po-murki«, pa je še posebej glasen v nočnih urah, zato hišna okna ostajajo zaprta. Na težave, ki jih imajo zaradi prometa, so se obrnili na Dars, prepričani, da bi jih lahko vsaj omi- Občani se vse bolj pritožujejo zaradi hrupa, ki ga povzročajo kolone vozil. Te niso moteče samo v središču mesta, pač pa tudi na njegovem obrobju, ob pomurski avtocesti. Kjer pa Dars prekomernega hrupa ne zaznava... lila protihrupna zaščita. V skladu z veljavno zakonodajo, so jim pojasnili v družbi, ki upravlja slovenske avtoceste, so dolžni izvajati tako imenovane obratovalne monitoringe hrupa, kar počno na vsakih pet let. Nazadnje so meritve v Lenartu in okolici opravili v letih 2018 in 2019, obenem pa izdelali tudi strateške karte hrupa in pripravili operativne programe varstva pred hrupom. Rezultati meritev so takrat pokazali, pravijo na Darsu, da na Le-narškem »ni bilo s hrupom preobremenjenih stavb«, zato območje tudi ni bilo vključeno v prioritetna območja, na katerih načrtujejo protihrupne ukrepe. To konkretno pomeni, da naselij Lenart, Spodnja Voličina in Sveta Trojica ni najti v osnutku Operativnega programa varstva pred hrupom in ne bodo dobili protihrupne zaščite. Bodo pa zaradi novih podatkov o prometni obremenjenosti v roku enega leta naročili nov obratovalni monitoring hrupa, katerega rezultati bodo znani čez leto dni. SD petek • 8. decembra 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Ponovno preigravanje variant za dodatna parkirna mesta Spet najbolj aktualen garažni plato pri Blagovnici? Nesporno dejstvo je, da je center Ptuja treba še bolj oživiti. A dokler ne bo zagotovljenega zadostnega števila parkirnih mest, bo to misija nemogoče. Relativno majhne spremembe, kot je selitev nekaterih služb (banke in pošte) na novo lokacijo, so v tem delu mesta povzročile še dodatne, že tako velike težave s parkiranjem. Slišati je, da prav zato na občini spet razmišljajo o novi oz. stari lokaciji za gradnjo garažnega platoja. Najpogostejši izzivi za izvedbo investicij so po navadi povezani s pomanjkanjem finančnih sredstev. Včasih pa se zadeve zavlečejo oziroma so težko izvedljive zaradi zapletenih pogojev pri pridobivanju potrebne dokumentacije. Eden takih primerov je načrtovana gradnja garažnega platoja na Ptuju. Na parkirišču na Potrčevi cesti, ki je v lasti Cestnega podjetja Ptuj, je praviloma še nekaj prostih mest. A v kratkem, če bo lastnikom uspelo v svoji nameri za gradnjo večsta-novanjskih objektov, bo težava s parkiranjem še veliko večja. Na občini se tega zavedajo in mrzlično iščejo rešitve. Zdi pa se, kot da vsaka pade v vodo, ker ni po godu nekaterim pristojnim službam. Doslej v igri že štiri lokacije V zadnjih letih je bilo v igri več variant. Vse je že prejšnje in tudi aktualno vodstvo občine preigra-valo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS. Pripravljene so bile idejne zasnove za gradnjo za avtobusno postajo, pa v Ulici heroja Lacka, za upravno enoto in pri Blagovnici v centru mesta ter na Novem trgu. Prav slednja lokacija naj bi bila ponovno med najverjetnejšimi opcijami, ki jih bodo skušali izvesti. Slišati je, da MO Ptuj ne bo več čakala na milost oziroma nemilost pristojnih na mariborski enoti ZVKDS in se bodo osredotočili na gradnjo pri Mercatorjevi trgovini v centru mesta. Tej varianti naj bi bili zaposleni na ZVKDS tudi bolj naklonjeni kot gradnji v Ulici heroja Lacka. Umestitev platoja tam bi bila absolutno dobra rešitev, upoštevajoč dejstvo, da je na tej lokaciji edina živilska trgovina v centru mesta, po novem pa tudi poslovalnica banke in pošte. Garažni plato v Ulici heroja Lacka ali na Novem trgu? Na vprašanja o tem, ali drži, da so plane spremenili, na MO Ptuj niso odgovorili prav nič konkretne- Foto: Biro Žveplan Od ideje do ... ideje S selitvijo banke in pošte ter ob dejstvu, da so v neposredni bližini številne službe in institucije, je parkirišče na Novem trgu že dolgo premajhno za vse potrebe. ga, razen, da rešitve še iščejo: »Javne službe Ptuj imajo v upravljanju kar nekaj parkirišč na Ptuju, na voljo je tudi večje parkirišče Cestnega podjetja Ptuj, zavedamo pa se, da v občini v zadnjih letih manjka parkirnih mest, zato tudi iščemo najprimernejšo, racionalno rešitev. V tem trenutku končne rešitve še nimamo, saj smo kot zgodovinsko mesto podvrženi strogim kulturno-varstvenim pogojem, ki jih je treba uskladiti. Žal je to proces, ki traja.« Pred dobrimi štirimi leti je bila z vidika občine najprimernejša lokacija za gradnjo parkirne hiše v Ulici heroja Lacka, za pošto oz. minoritskim samostanom, ki pa je po mnenju ZVKDS od vseh ponujenih variant najbolj sporna. Dejansko se razen idejne zasnove oz. vizualizacije, kako naj bi bil plato videti, ni zgodilo popolnoma nič... Številni Ptujčani so prepričani, daje ta priložnost celo zamujena, saj naj bi bilo parkirno hišo najbolj smiselno umestiti pod mestno tržnico. Jasnega odgovora, katera varianta je trenutno bolj verjetna, gradnja platoja v Ulici heroja Lacka ali na Novem trgu, na občini še nimajo. Načrte namreč še vedno usklajujejo s kulturnovarstvenimi zahtevami, ki bojda še zdaleč niso enostavne. Katerakoli bo obveljala, bo boljša od obstoječega stanja. Tudi če izpostavljamo trajno- stno mobilnost, je dejstvo, da brez tega, da bo zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, napredka in razvoja centra Ptuja enostavno ne bo. Za stališče o tem, katera varianta je z njihovega vidika boljša in zakaj, smo zaprosili tudi pristojne na ZVKDS, a do zaključka redakcije odgovora niso podali. Dženana Kmetec Foto: CG Promocijsko sporočilo Trajnostni razvoj na osnovi krožnega gospodarstva za kakovost življenja dr. Klavdija Rižnar, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Za uspešno reševanje naj-resnejših problemov, s katerimi se soočamo, kot so rast populacije, omejenost virov, obremenjevanje okolja, moramo ubrati pot trajnostnega razvoja. Čeprav so podnebne spremembe najresnejše odstopanje, moramo pozornost nameniti tudi omejenosti virov. Viri vode, energije, hrane in surovin se vse hitreje izčrpavajo. Številni kemijski elementi so redki in bodo kmalu izčrpani. To ni le resen izziv za trajno dostopnost virov različnim industrijam v prihodnosti, temveč tudi priložnost za njihov preporod s pristopom krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo je ključnega pomena, da se Zemlja reši odpadkov. Neustrezno reševanje problemov, ki je privedlo do netrajnostne Zemlje, je potrebno nadgraditi s sistemskimi pristopi in krožno gospodarstvo postaja osrednji del trajnostnega razvoja. V ta namen v okviru znanstvenoraziskovalnega dela v ZRS Bistra Ptuj izvajamo raziskovalni program (P2-0414) v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Mariboru. Osrednja tema raziskav obsega več sklopov in jih v nadaljevanju predstavljamo le nekaj. Obnovljivi viri, čista in učinkovita raba energije in vode Razvoj učinkovitih metod za analizo krožnih snovnih tokov, s katerimi odkrivamo možnosti za ponovno uporabo in recikliranje raznovrstnih snovi ter njihovo medsebojno odvisnost. Posebno pozornost namenjamo zmanjšanju rabe primarnih virov. Prehod na obnovljive vire energije je ključnega pomena za doseganje ciljev energetske strategije 2030. Tako bomo raziskali možnost presnove odpadnih snovi (biomase, bioplina in plastike), ki jih ni mogoče reciklirati, v (bio)sintezni plin (CO, CO2, H2) in biosintezni plin v številne uporabne bio-proizvode. Glede na opozorila o pomanjkanju pitne vode je nujno, da znižamo naš vo- dni odtis in nadzorujemo kakovost vode. Osredotočamo se na specifična onesnaženja vode in separacijske tehnike za učinkovito recikliranje odpadne vode. Tako povrnemo iz odpadne vode komponente, kot so kovine ali celo dušik in fosfor. Glavni cilj "zelene" kemijske tehnologije je načrtovanje produktov in procesov z minimalno porabo energije in proizvodnjo nevarnih snovi. Zato je pomembna uporaba katalizatorjev, ki omogoča izrabo omejenih virov na okoljsko odgovornejši način. Zato so raziskave usmerjene v nove "zelene" ka-talitske sisteme, ki postajajo vse pomembnejši zaradi problematike izkoriščanja naravnih virov in omejene okoljske vzdržljivosti. Funkcionalni materiali Ta del raziskav se izvaja na razvoju zahtevnih funkcionalnih materialih, ki omogočajo rešitve na področju recikliranja, okolja, hrane, krme, farmacije in mnogih drugih. Konkretneje se osre-dotočamo na razvoj bioo-glja, funkcionalnih gnojil, različnih kompozitov na osnovi biooglja za izboljšanje rasti biomase, eko-remediacije in reševanje problemov onesnaževanja. V raziskavah se osredotočamo tudi na tehnologije za uporabo in predelavo odvečne biomase (npr. mulji) v okolju prijazne izdelke z izboljšanim okoljskim odtisom. Sledijo raziskave novih materialov, pridobljenih iz bi-omase in predelave ostankov odpadkov, kot je bio-bitumen ali asfaltne komponente, ki omogočajo vzpostavitev krožne gospodarske verige. Prenos znanja in tehnologij Prenos rezultatov industrijskim partnerjem je sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela, prav tako prilagoditev razvitih poslovnih modelov krožnega gospodarstva. Izpostaviti velja interdisciplinarnost naše program- ske skupine in sposobnost za celovito izvedbo razisko-valno-razvojnih projektov za gospodarstvo, tj. od laboratorijskih raziskav, preko pilotnega merila in preliminarnega načrtovanja procesov v industrijskem merilu do optimizacije z upoštevanjem ekonomike, okoljskih in družbenih vplivov. Vpliv raziskav na kakovost življenja ljudi Pri raziskavah je zelo pomembno, kakšen vpliv imajo rezultati na družbeni razvoj in kakovost življenja ljudi. Razviti postopki zmanjšujejo onesnaženost vode in zraka, kar ima pozitiven učinek na zdravje ljudi. Nove analitske metode za merjenje zelo nizkih koncentracij onesnaževal prispevajo k boljšemu nadzoru kakovosti vode in zraka. Traj-nostna optimizacija procesov z načeli krožnosti spodbuja razbremenitev industrije za okolje, kar prispeva k zmanjšanju odpadkov. Izboljševanje in razvijanje novih tehnologij za obdelavo in izrabo odpadkov razbremeni okolje z vidika izrabe neobnovljivih virov surovin, porabe energentov, emisij toplogrednih plinov itd. Pomembno je tudi sodelovanje pri razvoju človeških virov na področju krožnega gospodarstva. Na osnovi razvitega znanja se oblikujejo kompetence zaposlenih na vseh poklicnih ravneh, ki so potrebne za širšo uveljavitev krožne ekonomije v družbi. Doseženi rezultati so nastali v okviru raziskovalne dejavnosti ZRS BISTRA Ptuj (1421), financirane po pogodbi, sklenjene z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (evidenčna številka raziskovalnega programa P2-0414). Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije 6 Štajerski V središču petek • 8. decembra 2023 Majšperk • Petletna upravno-pravna bitka o razlastninjenju zaradi ureditve ceste Priselil seje zaradi miru, odselil zaradi prometa Dolgoletni poklicni šofer Milan Pepelnik, utrujen od cest, cestnega vrveža in hrupa, je pred 20 leti iskal parcelo oz. nepremičnino, ki bi mu nudila mir. Odločil seje za nakup hiše v tretji gradbeni fazi na Ptujski Gori ob javni poti sv. Rok-Sevce. Pred dvema desetletjemaje makadamska cesta vodila le do njegove hiše, nato pa je občina obstoječo pot podaljšala. Na lastno pest in na črno, pravi Pepelnik. S tem je občina ustvarila bližnjico s Ptujske Gore do glavne ceste proti Lovrencu, poslabšala kakovost življenja tamkajšnjim vaščanom in ogrozila prometno varnost, je prepričan. Pepelnik je takšni ureditvi nasprotoval, prejel kazen, del ceste pa še vedno vodi čez njegovo zemljišče. Na občini vse očitke zavračajo in poudarjajo, daje bil v dogovore glede modernizacije ceste vpet tudi Pepelnik. Upravno-pravna bitka teče že peto leto. Milan Pepelnik danes ne živi več na Ptujski Gori. Odselil se je, ravno zaradi prometa. Hiša namreč stoji tik ob cesti, a v svoj bran Pepelnik pravi, da nekdaj ni bila obljudena. »Naprej od hiše je bil vrisan travnik, sosedje so pot do svojih hiš uporabljali ob ustnem dogovoru, takratna županja pa je zagotovila, da ceste ne bo podaljšala v dolino, saj da za to nima možnosti zaradi varovalnih pasov.« S tovrstnimi zagotovili, pa tudi na podlagi skic iz zemljiških načrtov, kjer je bila jasno vrisana le cesta do njegove parcele, se je odločil za nakup nepremičnine. S sosedi je celo zbiral prispevke, da se je del ceste, ki je vodila do njega in drugih sokraja-nov, asfaltiral. Leta 2018 pa se je začela upravno-pravna bitka. In sicer svetniki so februarja 2018 na mize prejeli gradivo s predlogom sklepa o ugotovitvi javne koristi in razlastitvi zemljišč več parcelnih številk, vse k. o. Podlože. »Občina Majšperk je upravljavec javne poti ceste iz Selc (Podlož) na Ptujsko Goro pri kapeli sv. Roka. Če obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki niso v lasti občine, temveč v lasti drugih oseb, se lah- ko lastninska pravica odvzame ali obremeni v posebnem postopku razlastitve. Po sprejetju tega sklepa bo občina lastnikom poslala ponudbo za odkup nepremičnin in nato na upravno enoto na Ptuju vložila vlogo oz. zahtevo za uvedbo razlastitvenega postopka,« je bilo zapisano v gradivu. Na razlastitev Pepelnik ni pristal in tako je še sedaj šest kvadratnih metrov ceste v njegovi lasti. V vmesnem času si je prislužil tudi kazen, ker naj bi postavil opozorilni steber preblizu ceste. »Steber sem postavil na svojem zemljišču, ker so se mi ljudje tedensko vozili po pragu in mi uničevali ploščice. A prejel sem kazen v višini 600 evrov. Nato smo domačini postavili na cesti tudi zapornico, ki je onemogočala, da bi ljudje našo cesto uporabljali za bližnjico v dolino in dve leti je stala brez problema, saj je bila na zasebnem zemljišču.« Toda Pepelnik, kot pravi, se je vdal. Kajti promet je bil prevelik, sin, ki si je nameraval v mansardi urediti stanovanje, se je odločil, da gre na mirnejšo lokacijo, odselil se je tudi sam. Še vedno pa ga žuli dejstvo, da je občina lah- ko cesto uredila, ne da bi lastniki zemljišč s tem soglašali, in jo uredila tudi tam, kjer ni bila nikoli vrisana. »To lahko potrdita tudi edina domačina na tej relaciji, zakonca Černešek s Podlož, ki ju je v okviru upravnega postopka tudi povabil kot priči.« Slovenija, Podravje • Afriška prašičja kuga - obroč okoli nas se vse bolj stiska »Crknilo bo še tisto malo domače prašičereje« Afriška prašičja kuga (APK), ta za prašiče usodna virusna bolezen, zoper katero za zdaj ni ne cepiva ne zdravila, zadnja leta grozi zlasti iz vzhoda, zato morajo vsake toliko tudi slovenski rejci poostriti preventivne ukrepe. Pa vendar gre zlasti sreči pripisati dejstvo, da pri nas še nismo zabeležili primera APK, čeprav trenutno o okužbah poročajo iz tako rekoč vseh sosednjih držav. Po podatkih iz sistema Evropske unije za prijavo bolezni ADIS, ki jih objavlja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so letos v Evropi odkrili 4.451 okužb z APK pri domačih in 7.122 pri divjih prašičih. Pri slednjih je do začetka decembra daleč največ primerov na Poljskem (2.491), sledijo pa države v neposredni bližini Slovenije: Italija z 903 primeri okuženih divjih prašičev, Slovaška s 512, Hrvaška s 364 in Srbija z 204 primeri. Še bolj skrb vzbujajoča je statistika pri okužbah domačih prašičev, saj je na prvem mestu Bosna in Hercegovina, kjer je za APK zbolelo 1.486 živali, na Hrvaškem 1.123, v Srbiji 977, v Romuniji pa 721. Samo še 50 kilometrov od meje S hrvaškega vzhoda zadnje dni prihajajo novice o shodih prašiče-rejcev, ki protestirajo zaradi strogih ukrepov in množičnih usmrtitev njihovih živali. Od avgusta do konca oktobra so v Osiješko Baranjski in Vukovarsko Sremski županiji zaradi APK zaklali okoli 44.000 prašičev, Evropska komisija pa je nato Hrvaški naložila, da jih mora v okuženih območjih zaklati še 50.000, če njihovi lastniki medtem v hlevih ne bodo povečali biovarnostnih pogojev. Slavonski rejci prašičev so zdaj zaradi te situacije že več dni na cestah, s traktorji jih protestno blokirajo in omejujejo tudi prehode čez nekatere mejne prehode z BiH. Na hrvaškem ministrstvu za kmetijstvo vztrajajo pri doslednem upoštevanju še tako krutih ukrepov; če je cilj ustavitev epidemije, milosti namreč ni, kar pomeni, da okužba enega samega prašiča na kmetiji pomeni smrt za vse. Rejcem evtanaziranih živali naj bi hrvaška država na osnovi zahtevkov doslej izplačala že za okrog sedem milijonov evrov nadomestil. Ker se obroč okoli Slovenije vse bolj stiska, enega od potrjenih primerov na Hrvaškem so namreč zabeležili tudi na območju Karlov-ške županije, torej približno 50 kilometrov od meje, je samo še vprašanje časa, kdaj bo k nam prišel prvi okuženi divji prašič. Zaradi povečanega tveganja za vnos APK v obrate z gojenimi prašiči je od začetka oktobra na območju celotne države obvezna postavitev ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer gojijo prašiče. Te morajo biti postavljene tako, da preprečujejo stik gojenih prašičev z divjimi prašiči. Inšpektorji zahtevali dve ograji Svoje prašiče ima Janez Golob iz Zlatoličja ograjene na približno hektar velikem zemljišču. »Pa so prišli z inšpekcije in rekli, da ena ograja ni dovolj, ampak da moram postaviti dve, ker bodo to eno divji prašiči podrli. A dveh pa ne bodo? Sem jim povedal, da ne bom pos- .■ v Foto: MB Pretresljivi prizori iz vasi Andrijaševci pri Vinkovcih: na desetine zaradi afriške prašičje kuge evtanaziranih prašičev leži kar ob cesti, kjer jih nato pobirajo tovornjaki Agroproteinke. tavljal nobene dodatne ograje in so odšli. Kar tako postavljati dodatne ograje ni enostavno, še manj poceni. Doslej najbrž tudi ni nihče pomislil, da bi tisto ograjo, ki jo je država podirala na južni meji, podarili rejcem, da bi z njo zaščitili svoje živali.« Situacijo z APK spremlja, mnoge tamkajšnje rejce osebno pozna, saj je bil vse življenje aktiven v kmetijski politiki, tudi v časih nekdanje skupne države, poleg tega je dolga leta vodil Zvezo združenj rejcev prašičev Slovenije. »Razumem gnev hrvaških rejcev, evtanazirali so jim več tisoč zdravih prašičev, poznam človeka, ki je bil ob 450 živali, analiza pa je kasneje pokazala, da ni bila nobena pozitivna na APK. Zdaj so na cestah, ker jim je država obljubila pomoč, ki pa naj je, tako pravijo kmetje, ne bi dobili, zato so v stiski in prepuščeni sami sebi.« Protokol je jasen: usmrtitev vseh prašičev Zakonodaja, tako na nivoju Evropske unije kot nacionalna, določa ukrepe, ki se ob sumu in kasneje potrditvi APK odredijo na okuženem gospodarstvu ter območju z omejitvami, pojasnjujejo na Upravi za varno hrano. »Ko je APK potrjena na gospodarstvu z domačimi prašiči, uradni veterinar petek • 8. decembra 2023 V središču Štajerski 7 Občina: »Pepelnik je bil glavni pobudnik za asfaltiranje« Na občini navajajo povsem drugo zgodbo in zagotavljajo, da cesta na tej lokaciji obstaja, že odkar ljudje pomnijo, saj da so si jo naredili sami za dostop do svojih hiš. »Leta 1998 je v skladu s takratnim zakonom o cestah Občina Majšperk prevzela vse obstoječe ceste, ki so jih ljudje naredili sami, v kategorizacijo in posledično vzdrževanje. Pepelnik je hišo tik ob obstoječi cesti na naslovu Ptujska Gora 62 kupil leta 2003 in se vanjo preselil. Cesta je bila v makadamski izvedbi, zato je bil ravno Pepelnik glavni pobudnik (skupaj z ostalimi občani) za modernizacijo in asfaltiranje. Dogovor občanov s takratno županjo je bil, da občina zemljišča odmeri, cesto uredi tudi lastniško ter jo asfaltira, občani pa bodo po odmeri prenesli ta zemljišča pod cesto v last občine. Torej na zaupanje tam živečih je občina izpeljala vse postopke in cesto ljudem asfaltirala. Pri prenosu zemljišč je šlo vse gladko do gospoda Pepelnika, ki 6 m2 zemljišča ni želel prenesti v javno dobro,« je občinsko plat medalje predstavil sedanji župan Sašo Kodrič. V bran občine in dokaz, da je bil Pepelnik o delih obveščen, je župan dodal tudi dve pobudi za ureditev ceste. Prva pobuda je bila za Milan Pepelnik je hišo na Ptujski Gori kupil, da bi užival v miru, brez prometnega vrveža. ureditev ceste Sevce do stanujo-čih Brunčičevih, druga ureditev zgornjega cestnega odseka (ki je že od nekdaj vrisan v zemljiški kataster). Pri obeh pobudah je bil med podpisniki tudi Pepelnik, ki pa je že pred desetimi leti zaprosil občino tudi, da preuči ukrepe za umiritev prometa, saj da je pot postala priljubljena bližnjica okoličanov, ki se požvižgajo na omejitve hitrosti in varnost tamkajšnjih prebivalcev. Toda Pepelnik ostaja neomajen. Pravi, da cesta, ki je sedaj zgrajena, nikoli prej ni bila vrisana kot javna pot ter da je bila cesta narejena brez predhodno urejenega lastništva, kar v odgo- voru priznavajo tudi na občini, saj so najprej cesto asfaltirali, nato pa se lotili pridobivanja zemljišč. Ne more tudi mimo dejstva, da se je z ureditvijo spodnjega in zgornjega dela ceste ter povezavo med odsekoma povečal promet, kar je bil vzrok za prodajo nepremičnine. Nezadovoljstvo tako ostaja, prav tako pa še ni zaključen postopek razlastitve. Bajnega zaslužka za šest kvadratnih metrov ne pričakuje, želi si le priznanje, da je bila cesta zgrajena na črno ter da se kazen v višini 600 evrov, ki jo je prejel za postavitev stebrička, odpiše. Mojca Vtič Slavonski prašičerejci zaradi strogih ukrepov in množičnih usmrtitev njihovih živali že več dni s traktorji blokirajo ceste. na podlagi zakonodaje in sklepov Državnega središča za nadzor bolezni gospodarstvo proglasi za okuženo ter odredi usmrtitev in neškodljivo odstranitev vseh prašičev na tem gospodarstvu. Če je v okviru epidemiološkega poizvedovanja ugotovljeno, da bi se bolezen lahko razširila še na druga gospodarstva, lahko uradni veterinar odredi usmrtitev vseh prašičev tudi na teh, tako imenovanih kontaktnih gospodarstvih. Rejci so v skladu z Zakonom o veterinarstvu upravičeni do odškodnine za živali, ki so bile ubite ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili pri tem poškodovani, pokvarjeni ali uničeni. Odškodnina se rejcu izplača na podlagi njegovega zahtevka in cenitve uradnega cenilca.« Na izbruh APK nismo pripravljeni Sliši se sicer premišljeno in dorečeno, a Golob je prepričan, da na izbruh APK sploh nismo pripravljeni. »Ne govorimo več le o možnostih, da se bolezen pojavi, ampak samo še o tem, kdaj se bo. In ko se bo, bo crknilo še tisto malo domače prašičereje, kolikor je še sploh imamo.« Letos se je tudi sam pridružil številnim drugim kmetom, ki so zaradi odnosa kmetijske politike do prašičereje nad njo obupali - rejo je zmanjšal za 70 odstotkov in je obdržal le še toliko, kolikor je potrebuje za delovanje turistične kmetije in za nekaj rednih strank. »Posebej nevaren za okužbe je prav sedanji čas, ko se ohladi, divji prašiči pa se začnejo seliti. Zato kmetje ob južni meji že trepetajo za svoje živali. Za nekdaj paradno prašičerejo, ki je danes povsem podcenjena, že tako ni več velikega zanimanja kmetov, morebitne usmrtitve zaradi okužbe pa bodo od reje nepovratno odvrnile tudi najbolj vztrajne. Odškodnine pa, vemo, niso nikdar enakovredne nastali škodi. Že pred davnimi leti sem predlagal ustanovitev nekega rizičnega sklada za primere epidemij; klavnice bi pri obračunu odvedle določen znesek po prašiču, ki bi se nalagal v ta sklad. A klav-ničarji tega predloga niso sprejeli, zato namenskega kriznega denarja nimamo.« Senka Dreu Ptuj • Sprememba imena Glasbene šole Karola Pahorja Glasbena šola že na novi lokaciji S1. decembrom so upravo in del programa Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj preselili na novo lokacijo, in sicer v Raičevo ulico 12, v nekdanjo vrtčevsko enoto Narcisa. To naj bi bila sicer začasna rešitev, a na Ptuju takšne rešitve zelo pogosto postanejo stalne. Uprava in del dejavnosti so odslej na novi lokaciji, pod gradom. Velika večina učencev je z novo lokacijo bolj zadovoljna. Ker je objekt v Raičevi ulici 12 dovolj velik, so vanj umestili še upravo. Ravnatelj Štefan Petek pravi: »Upamo, da je to začasna rešitev, da bomo kmalu dobili primeren, dovolj velik objekt, ki bo predstavljal trajno rešitev, da bomo vsi pod eno streho. Sam se za to borim že več kot 20 let. Vsekakor pa je nova lokacija za starše in učence boljša od tiste v Puhovi ulici, tudi prostori za upravo so bistveno boljši kot v Dravski ulici. Preselili smo vse službe uprave, kar se tiče programov, pa smo preselili tiste, ki so doslej bili v Puhovi ulici.« Čeprav želijo v ta objekt umestiti tudi del programov, ki jih izvajajo v Dravski ulici, to za zdaj še ni mogoče. Nekateri prostori v novi stavbi so za dejavnost glasbene šole preveliki, zato upajo, da jih bodo lahko primerno preuredili. Vse učilnice na novi lokaciji so že polne. Čeprav so se preselili, ponekod še potekajo zadnja dela. Treba jih je namreč prilagoditi za potrebe glasbenega pouka, predvsem z vidika zvočne izolacije. Objekt v Raičevi ulici je velik, meri skoraj 800 m2 površine. Zadovoljni so tudi, ker imajo dovolj parkirnih mest za zaposlene in druge. »Čeprav smo se tudi v Puhovi navadili, je dejstvo, da je nova lokacija boljša. Selitev je bila smotrna in ekonomsko upravičena, zato nismo imeli pomislekov,« dodaja Petek. Mesečna najemnina znaša okrog 3.100 evrov, deli se med 11 občin ustanoviteljic. Zaradi selitve bodo na naslednji seji mestnega sveta, nato pa še tudi v drugih občinah soustanoviteljicah, spreminjali odlok o ustanovitvi. Sočasno bodo spremenili tudi ime glasbene šole, dodana bo beseda »baletna« šola. Program baleta, ki ga sicer izvajajo že leta, ostaja v telovadnici OŠ Olge Meglič, ker so tam še vedno najboljši pogoji za to dejavnost. Dženana Kmetec SUPERNOVAPTUJ Foto: CG Foto: MV Foto: FB 8 Štajerski Podravje petek • 8. decembra 2023 Ptuj • Ravnateljico Jasno Brec čaka reševanje prostorske stiske »Nujno bi potrebovali novo jedilnico in nekaj učilnic« Osnovna šola Breg ima od prvega novembra novo ravnateljico. Na to funkcijo so imenovali učiteljico razrednega pouka Jasno Brec, kije bila zadnjih šest let pomočnica ravnatelja. V svojem prvem mandatu si bo prizadevala za dobre medsebojne odnose tako med učenci, zaposlenimi kot starši. Eden izmed večjih izzivov pa bo prav gotovo reševanje prostorske stiske, s katero se soočajo že zadnjih nekaj let in se očitno še bodo, saj občina nima denarja za prenovo oz. dogradnjo, še manj pa za novogradnjo šole. Jasna Brec sprva ni nameravala kandidirati za ravnateljico, saj je to po njenih besedah izjemno zahtevna in odgovorna funkcija, ki s seboj prinese tudi veliko dodatnega dela, usklajevanja in organizacije, prav tako je treba slediti smernicam, ki se v šolstvu nenehno spreminjajo. »To je bila zame zelo težka odločitev. Po tehtnem premisleku pa sem se vendarle odločila sprejeti ta izziv in se preizkusiti še v tej vlogi. V prvi vrsti bom nadaljevala delo mojega predhodnika Milana Fakina, ki je šolo vodil zadnjih 15 let,« je povedala Brečeva in pojasnila, da bo Fakin do upo- kojitve v funkciji pomočnika ravnateljice. »Zelo dobro sodelujeva, si pomagava in vsak njegov nasvet je zelo dobrodošel.« Določene vsebine bodo pod njenim vodstvom nadgradili, učencem pa ponudili čim bolj kakovostne dejavnosti v okviru razširjenega programa. Nova ravnateljica je med drugim naklonjena uvedbi obveznega drugega tujega jezika v zadnjo triado, čemur se je šolsko ministrstvo sedaj odpovedalo. Njihov paradni konj tudi v prihodnje ostaja robotika, po kateri je šola prepoznavna tako v Sloveniji kot svetu. Edina šola, kjer otroci še malicajo v razredu Največji izziv v prihodnjih letih pa bo reševanje prostorske problematike. Na šoli bi v prvi fazi nujno potrebovali večjo jedilnico, nekaj učilnic in večje prostore za administracijo. V povprečju je vsako leto na šoli okoli 300 učencev, v jedilnici pa je prostora samo za 60 otrok. »Naše kuharice vsak dan skuhajo in med otroke razdelijo okoli 240 kosil, zato imamo precejšnje težave z organizacijo. Prizadevamo si, da otroci ne bi predolgo čakali, potem »Smo verjetno edina šola, na kateri imajo učenci malico še v učilnicah, nekateri oddelki pa tudi kosilo,« pravi ravnateljica. Jasna Brec, nova ravnateljica OŠ Breg so vezani še na avtobusni prevoz in ostale dejavnosti. Smo verjetno edina šola, na kateri imajo učenci malico še v učilnicah, nekateri oddelki pa tudi kosilo, ker drugače ne gre,« je dejala Brečeva. Nujno bi potrebovali več učilnic, predvsem zaradi manjših učnih skupin v zadnji triadi. V teh primerih se učitelji znajdejo tako, da koristijo učilnico za tehniko, računalništvo ali gospodinjstvo, včasih pa tudi kakšen drug manjši prostor, v lepšem vremenu so lahko zunaj. Premajhni so tudi zbornica, pa prostori za tajništvo in telovadnica. Knjižnica je v majhnih kletnih prostorih, ki prav tako niso najbolj primerni za to dejavnost. Brečeva si želi, da bi jih v naslednjih treh letih uspelo pridobiti vsaj novo jedilnico in nekaj učilnic, po katerih je trenutno naj- večja potreba. Ostalo pa bi potem lahko urejali postopoma oz. v več gradbenih fazah. Okoli šole je dovolj prostora za širitev, prav tako obstaja možnost nadzidave. V kuhinji je za zdaj še dovolj prostora za pripravo obrokov. Če pa bodo morali čez nekaj let brezplačno kuhati kosila za vse učence, pa bodo ponovno naleteli na težave. Kljub prostorski stiski pa si v prihodnje želijo povečati število učencev. V letošnjem šolskem letu imajo dva oddelka prvih razredov, v petem in sedmem razredu pa samo po enega. Po mnenju Brečeve bi lahko kakega otroka več pridobili tudi na račun pravičnejše razdelitve šolskih okolišev v ptujski občini. Posameznim mestnim šolam bi lahko okoliše nekoliko zmanjšali, njim pa povečali. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Na tržnici OŠ Mladika zbrali 2.200 evrov Navdušili izdelki iz lesa Učenci OŠ Mladika so letos starše, dedke in babice ter vse druge povabili na praznično tržnico. Na lepo okrašenih stojnicah v šolski telovadnici so razstavljali najrazličnejše izdelke, ki so jih ob pomoči učiteljev izdelali sami. Učenci OŠ Mladika so letos izdelali veliko zanimivih in inovativnih izdelkov. Vsak izdelek so ovrednotili, plačilno sredstvo pa so bili boni, ki so jih poimenovali mladikarji. V okviru tehničnega dne so učenci izdelali različne izdelke. Po oceni obiskovalcev so bili letos izjemno posebni in inovativni. Prevladovali so razni okrasni predmeti iz naravnih materialov in lesa, kot so lesene jaslice, okraski za smreko, svečniki, adventni venčki, novoletne voščilnice. Lotili so se tudi peke božičnega peciva, ki so ga nato lično zapakirali v posebej za to izdelane škatlice. Po besedah Viktorije Bezjak, pomočnice ravnatelja, so se učenci letos zelo potrudili in izdelali lepe, lične in unikatne izdelke, svojo stojnico so imeli tudi najmlajši učenci. Odziv staršev in vseh drugih obiskovalcev je bil izjemen, saj se je nabralo za okoli 2.200 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo namenili za šolski sklad. Dogodek, s katerim so spodbujali ustvarjalnost otrok, je bil hkrati namenjen tudi osvajanju osnovnih veščin prodaje in trženja, hkrati pa so učenci imeli možnost tako svojim staršem kot širši javnosti pokazati svoje talente in sposobnosti. Šola se preko tovrstnih dogodkov povezuje tudi z lokalno skupnostjo in skrbi za prijetno praznično vzdušje. Do konca leta pripravljajo še prireditev ob dnevu šole z naslovom »Že diši po praznikih«. Učenci bodo za dedke in babice nastopili v torek, 19. decembra, ob 12. uri, za starše in vse ostale pa v sredo, 20. decembra, ob 17. uri. Estera Korošec Ormož • Pravljična dežela Severolandija odprla vrata Drsanje do sredine januarja S prižigom lučk, Ledeno pravljico OŠ Ormož in odprtjem drsališča seje v Ormožu začel praznični december. Foto: OS Ormož Odprtje Severolandije in slovesnega prižiga prazničnih lučk se je udeležila množica Ormožanov. Glavnina prireditev letošnje Severolandije bo kot običajno potekala na prostem pred Grajsko pristavo, dogaja pa se tudi na drugih prizoriščih, kot so dom kulture, knjižnica, telovadnica gimnazije, glasbena šola, športna dvorana Hardek. V programu so gledališki večeri, razni koncerti, bazarji, že 45. tradicionalni koncert pripravlja Pihalni orkester Glasbene šole Ormož. Otroke je že obiskal Miklavž, konec meseca pričakujejo še Božička, posebej veselo pa bo tudi silvestrovanje na prostem, na katerem bodo Ormožani v novo leto zaplesali ob zvokih ansambla Srčni muzikanti. Drsanje na drsališču bo možno vse do 14. januarja, in to ob delavnikih med 14. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 11. in 20. uro. Bogat pa je tudi spremljevalni program. V avli občinske stavbe v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ves december poteka dobrodelna prodajna razstava likovnih del za šolski sklad OŠ Stanka Vraza, v domu kulture bodo nastopali slovenski glasbeni izvajalci, 22. decembra pa bo tam tudi proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V Beli dvorani Grajske pristave bodo imeli dva koncerta učenci glasbene šole, v knjižnici pripravljajo pravljične urice, v mladinskem centru pa potopisno predavanje ter peko božičnih piškotov in lego delavnico. Glavni organizator prazničnega decembra, v katerem sodelujejo tudi vse ormoške šole, je Javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož. SD petek • 8. decembra 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Markovci • Na kmetiji Cimerman nadaljujejo tradicijo poljedelstva in prašičereje Tomaž in Rok sta prepoznala potencial domače kmetije V zadnjih letih je veliko kmetij na območju Spodnjega Podravja zaprlo svoja vrata. Obdelovanje zemlje in pridelava hrane se več ne izplača, zato mladi iščejo zaposlitev v drugih panogah. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je povprečna starost slovenskih kmetov okoli 60 let. Drugače pa je na živilsko usmerjeni kmetiji Cimerman v Stojncih, ki je v zadnjih šestih letih doživela skokovito rast. Pred petimi leti sta vodenje kmetije prevzela sinova Tomaž in Rok ter se usmerila predvsem v predelavo svinjskega mesa. Za družino Cimerman je najpomembnejše načelo »od njive do mize«, zato celovito verigo izvajajo sami. To pomeni lastno pridelavo krmnih rastlih in vzrejo živali, sodelujejo pa tudi z lokalnimi kmetijami. Prav tako so pred leti investirali v izgradnjo sodobno opremljene klavnice, prostorov za predelavo mesa in manjše trgovine. Trenutno je na kmetiji zaposlenih 15 ljudi, od tega je pet družinskih članov. Oče Milan in mama Brigita sta še vedno intenzivno vključena v delo, rada pa pomagata tudi z nasveti. Pred leti se jim je pridružila tudi Tomaževa žena Maruša, ki je sicer diplomirana medicinska sestra, vendar se je raje zaposlila v družinskem podjetju. Delo so si med seboj razdelili po posameznih področjih, starejši brat Rok je prevzel predelavo mesa, Tomaž prodajo, Maruša pa je povsod malo, vodi pa tudi račune in drugo dokumentacijo. Po besedah Tomaža brez medsebojnega razumevanja in sprejemanja kompromisov prav gotovo ne bi mogli vsak dan delati skupaj, tudi rast bi verjetno bila počasnejša. V začetku so nekoliko več časa vložili v promocijo, svoje izdelke so po- Tomaž Cimerman z ženo Marušo in mlajšim bratom Rokom nujali na sejmih, tržnicah in drugih dogodkih. Njihove stojnice z zelenjavo so nadomestili z najrazličnejšimi mesnimi izdelki. Dolga leta so namreč na kmetiji pridelovali zelenjavo, prevladovali so krompir, čebula in paprika. V naslednjih letih so registrirali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot so peka kruha, slanega peciva, pridelava bučnega olja, predelava mesa. Tomaž, Rok in njuna mlajša sestra Tea so že kot otroci pomagali pri vseh opravilih, vendar starši nikoli niso od nobenega pričakovali, da bi nadaljeval družinsko tradicijo. Po tehtnem premisleku je leta 2016 Rok postal prevzemnik kmetije, leto kasneje se mu je pridružil še Tomaž, ki je uspešno zaključil študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer živilstvo. Takrat so v celoti ukinili Cimermanovi so pred nekaj leti investirali v posodobitev poslovnih prostorov v Stojncih. zelenjadarstvo, ki je bilo na kmetiji osnovna dejavnost okoli 20 let, po drugi strani pa so povečali proizvodnjo bučnega olja in predelave mesa. »Začelo se je s salamami, ki so bile ljudem všeč, nato smo začeli izdelovati še domače klobase za kuhanje, zaseko, ocvirke, meso iz tunke ... Vse bolj so šli v promet tudi naši narezki. Prodaja se je skokovito povečala, zato smo bili primorani povečati prostore za pridelavo. Adaptirali in posodobili smo hlev v Markovcih, kjer na leto vzredimo med 2.000 in 2.500 prašičev, zgradili smo tudi klavnico in tako prihranili precej časa, ki smo ga prej izgubili zaradi prevoza živali. Mama in oče sta prvega mesarja zaposlila v letu 2013, nato pa smo število zaposlenih iz leta v leto povečevali,« je povedal Tomaž. Lani so imeli zaposlenih že več kot 20 ljudi, tudi iz sosednje Hrvaške, mesarje je namreč vse težje dobiti. Med drugim imajo v lasti 20 hektarjev zemlje, na kateri pridelujejo predvsem krmne rastline. Tudi svinjina je lahko kul -čips iz svinjskih kožic Tomaž Cimerman, živilski tehnolog, je že dlje časa razmišljal, da bi ustvarili nov, inovativen izdelek, po katerem bi bili prepoznavni in drugačni od drugih. In tako je nastal čips iz ocvrte svinjske kožice Spoof. »Želeli smo biti ekološki in izkoristiti vse dele živali ter približati prigrizek iz svinjine širši populaciji. Naše babice so v nekaterih delih Slovenije podobne izdelke že pripravljale in jih imenovale »izpuhnjenci«. V svojo ponudbo smo ob bučnih semenih želeli vključiti mesni prigrizek, ki bi ga bilo mogoče servirati pri sobni temperaturi,« je pojasnil Tomaž. Čips iz svinjskih kožic je sicer zelo priljubljen na Portugalskem, v Španiji in Franciji, pa tudi v Ameriki in Aziji. Pot od ideje do izdelka je bila zelo dolga in zahtevna, saj so morali razviti izdelek, oblikovati embalažo, prilagoditi postopek izdelave, da so dosegli želeno konsistenco in okus (hrustljavost, pravilno slanost itd.). Trenutno so razvili samo dva okusa, klasičnega in pikantnega, so pa že v razvijanju novih okusov, kijih bo mogoče preizkusiti v naslednjem letu. Prednosti čipsa iz svinjskih kožic je po besedah Tomaža zelo veliko, je prehransko zelo bogat, saj ima najvišjo vsebnost beljakovin, ne vsebuje ogljikovih hidratov, glutena in konzervansov. Nekateri ga dodajajo v solate, tortilje ali pa ga pomakajo v razne omake. »Seveda imajo posamezniki še vedno predsodke zaradi svinjske kože, ko pa čips poizkusijo, so navdušeni. Zelo jim je všeč mešanica okusa med smokiji in čipsom, hrustljavost in okus po ocvirkih,« je dodal Tomaž, ki izdelek trenutno oglašuje v okviru projekta Štartaj Slovenija. S prvimi odzivi in prodajo so zelo zadovoljni. V kratkem bodo izdelek prodajali v novi embalaži in se tako po količini kot ceni nekoliko bolj približali klasičnim prigrizkom. V v • i •• v času epidemije so cez noč ostali brez več kot 60 odstotkov prometa Skupaj so si začrtali cilje in iskali ideje, na kakšen način so lahko drugačni od drugih. Poudarek so dali lokalni in sveži pridelavi mesa ter pridobili certifikat za izbrano kakovost svinjine. »Do epidemije smo se širili in povečevali prodajo, nato pa nam je čez noč promet upadel za okoli 60 odstotkov. V enem tednu smo morali najti nove prodajne poti in nekako priti do kupcev. Začeli smo se prijavljati na javne razpise, povečali sodelovanje z gostinci, še dodatno smo odprli dve manjši trgovini, kar se je izkazalo kot zelo dobra odločitev. V največji meri pa nas je rešilo intenzivno sodelovanje s trgovskim podjetjem Spar,« je povedal sogovornik. To težko obdobje jim je uspelo prebroditi s skupnimi močmi, novimi idejami in sposobnostjo prilagajanja. Trenutno so s poslovnimi rezultati zadovoljni, svoje izdelke prodajajo na treh prodajnih mestih, in sicer na domačem naslovu, v Celju na mestni tržnici, imajo pa tudi potujočo trgovino. Veliko pozornosti namenjajo optimizaciji delovnih procesov in razvoju novih izdelkov. Tudi v prihodnje bodo skrbeli za promocijo lokalno pridelane hrane. Njihova želja je, da bi ljudje prepoznali, kako pomembna je pridelava domače hrane. »Veliko se govori o tem, naredi pa bolj malo. Število kmetij se namreč zmanjšuje, trgovskih centrov pa iz leta v leto povečuje.« Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Slovenske gorice • Nova pridobitev Saubermacherja Digitaliziran center za odpadke V lenarškem obratu Saubermacherja, ki stoji v Spodnjem Porčiču, so dogradili center za ravnanje z odpadki in zbirni center. Kot je povedal eden od direktorjev Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, z novo pridobitvijo izpolnjujejo zavezo, ki so jo dali v podjetju pred dvema letoma, da bodo zgradili sodoben in povsem digitaliziran center, v katerega bodo lahko občani odlagali odpadke, ne da bi jih pri tem kdo spremljal. Zbirni center, v katerem zbirajo okoli 45 različnih vrst odpadkov, je namenjen uporabnikom iz občin, ki spadajo pod lenarško upravno enoto. V lenarškem obratu Sauberma-cherja v Spodnjem Porčiču so za štiri milijone evrov dogradili center za ravnanje z odpadki in zbirni center. 400.000 evrov pa je stala naložba, ki so jo zagnali že sredi septembra. S solarnimi paneli na strehi obrata naj bi proizvedli 470 megavatnih ur elektrike, s čimer naj bi pokrili vse potrebe na lokaciji v Lenartu in si zagotovili finančno neodvisnost od cen na trgu. Uvedba novih, zeleno naravnanih tehnologij je sicer med glavnimi usmeritvami podjetja s sedežem v Avstriji, ki je svoj prvi slovenski obrat postavilo prav v Lenartu. Že pred več kot tremi desetletji je namreč Saubermacher v Lenartu začel uvajati ločeno zbiranje odpadkov po sistemu BioPa - ločeva- nje odpadkov na biološke, papir in steklo. »V devetdesetih letih so bili gozdovi in druge površine veliko bolj polni črnih odlagališč. Slovenija je v zadnjih nekaj letih zelo napredovala na področju varovanja in zaščite okolja. V Saubermacher-ju smo gotovo postavljali številne standarde na področju ustreznega ločevanja odpadkov, največji izziv pa je v začetku predstavljal omenjeni način ravnanja z odpadki BioPaS. Sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja je bil z vidika investicij najracionalnejši in je terjal aktivno vključitev vseh povzročiteljev. Ob- Po letošnji postavitvi sončne elektrarne so v lenarškem Saubermacherju dogradili še center za odpadke. čani so ta sistem sprejeli zelo hitro. Rezultati so bili zelo dobri in tako smo imeli vse osnove za nadaljeva- nje naših prizadevanj, za uvedbo sistema zbiranja kosovnih odpadkov in na koncu tudi nevarnih od- padkov,« se je začetkov Horvat. spomnil SD Foto: SS 10 Štajerski Kultura petek • 8. decembra 2023 Knjigarnica AGENCIJA ZA DUHOVE Z nezadržno hitrostjo se bližajo tisti praznični dnevi, ko bodo največkrat omenjeni decembrski dobri možje. Zato je tu prva Knjigarnica z namigi zanje. Saj veste, knjiga je darilo, ki največ pove o darovalcu in tudi o obdarjeni osebi. Današnje priporočilo velja tistim, ki bodo zavijali knjižna darilca za učence okoli desetega leta. Priznam, da me na prvi pogled naslov Primer srhljive sence ni ravno pritegnil, saj nisem ljubiteljica srhljivk. A vseeno sem izostrila pogled in moje navdušenje ni naraslo ob na-dnaslovu Agencija za duhove. Aha, torej je to zbirka, nanizanka zgodb z zaželeno tematiko mladih in tudi najmlajših bralcev. Oho, avtorica je čislana med bralskim občinstvom, nagrajevana in tudi pri nas dobro brana švedska pisateljica Kristina Ohlsson (1979). Njene kriminalke za mlade bralce Stekleni otroci (2019), Srebrni deček (2021) in Kamnita družina (2022) so odlične in po njih z veseljem segajo tudi starejši. Sem pa ostala navdušena po branju te kratke, dinamične, napete, a hkrati prijetno poučne zgodbe za osnovnošolce. Avtorica pripoveduje jasno in zanimivo, dialogi med glavnimi junaki so stvarni in prijetni ter ravno prav začinjeni z mero neverjetnosti. A najlepše so, če se lahko tako izrazim, pozitivne vibracije, prijetna energija, ki mehča zaplet, da še tako občutljivega mladega bralca ne spreletava grozeči srh, ali pa bi mu branje povzročalo moraste sanje. Hvalevredno je tudi povezovanje, sodelovanje med glavnimi knjižnimi junaki. Zbirka Agencija za duhove ne bo delala preglavic tudi tistim, ki imajo težave z branjem ali pa so bolj knjigomrznih navad. Ilustracije, ki jih je poznavalsko ustvarila Moa Wallin, odlično dopolnjujejo zgodbe, ki so knjižno prijazno, bralsko natančno in vabljivo oblikovane. »Halo! Je kdo doma? Pomagajte mi! Prosim!« Neznani moški vpije. Njegov glas je hripav in prestrašen. Močno razbija po vhodnih vratih. Elza in Kale dvigneta pogled. Ves dan že pospravljata pisarno Agencije za duhove. Pisarna je na vrhu edinega stolpa, ki ga ima Rumeni grad. Zunaj je mrzlo in deževno. Jesen je in ves grajski vrt je poln rumenega in rdečega listja. Človek bi najraje ostal v hiši, pil topel kakav in jedel kolačke. Prav to med pospravljanjem počneta tudi Elza in Kale. Po grajskih vratih spet močno zabobna... Tako začenja prvo od enajstih kratkih, naslovljenih poglavij: Mi lahko pomagate?, Luč se prižge in ugasne, Senca straši, Senca na oknu, Duh je tu!, Nisem bila jaz!, Na Vranji vrh, Vse mi povej-ta!, Zapornica številka 132, Kako grozno darilo!, Sara lahko neha strašiti. Glavni literarni junaki so s portretno ilustracijo prikazani na veznih listih, tako bralec takoj osvoji nastopajoče osebe. Agencijo za duhove tvorita sestrica Elza in bratec Kale, njun vrhovni, oziroma »ta glavni«, ki pa je svoje delo predal vnukoma, je dedek Nikodemus. Naslednja stran prikazuje portrete akterjev, ki tudi nastopajo v tej zgodbi: Franci Frank, Sindi, ki je hišna ljubljenka - mala pujsa, hišnik Alfonz, Brigita Božič, Deja, ki je direktorica zapora. Dedkova vloga je pomembna, a ne odločujoča za zgodbo, ki ji daje pomembnost modrosti izkušene starosti ter ljubezni do podmladka. Zatopljen je v poslušanje starih plošč v svoji knjižnici, ob tem pa pleše in bere hkrati. Franci Frank je sveže priseljen v mesto in v njegovem novem stanovanju ne more spati. Venomer se prižigajo in ugašajo luči in videl je neko senco. Tako je neprespan in obupan, da razmišlja o odselitvi. Upa, da bo našel pomoč v Agenciji za duhove. Seveda jo najde, a ni vse tako preprosto. Je pa ponekod prav ljubko in duhovito, kako otroka, mlada detektiva pristopata k rešitvi in kako ju dedek pri tem podpira. Primer srhljive sence (109 strani) je prevedla Mita Gustinčič Pahor za založbo Miš, kjer najdete še Primer sladkorne pošasti in druga imenitna branja za mlade bralce. Prijazne, tudi bralske dni želim Liljana Klemenčič Markovci • Pihalna godba obeležuje že 100 let delovanja Godbenike združuje neizmerna ljubezen do glasbe Pihalna godba občine Markovci letos praznuje svoj 100. jubilej igranja, medgeneracijskega povezovanja in razveseljevanja domače publike ter publike onstran meja. Pohvali se lahko s številnimi uspehi in priznanji, ki pričajo o kakovostnem in kontinuiranem delovanju ter bogatem talentu. Njihova želja ob jubileju je, da bi še naprej uspešno sodelovali ter utrjevali dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, ki seje v teh letih stkalo med člani. Foto: Pihalna godba občine Markovci Pihalna godba občine Markovci na enem izmed nastopov Stoletnica z Miklavževim koncertom Pihalna godba občine Markovci bo 100-letnico delovanja obeležila s tradicionalnim Miklavževim koncertom, že dvajsetim po vrsti. Glasbeni dogodek bo to nedeljo, 10. decembra, ob 17. uri v večnamenski dvorani v Markovcih. Gostje večera bodo Alfi Nipič in njegovi muzikanti, program bo povezovala Jasna Kuljaj. Organizatorji pa napovedujejo še veliko glasbenih presenečenj ter prijeten in zabaven glasbeni večer. Zgodovina markovske pihalne godbe se je začela pisati leta 1923 v Stojncih. Po prvi svetovni vojni je ljubezen do glasbe združila peščico vaških fantov, ki so začeli skupaj nastopati. Ustanovni zbor je bil na Mez-naričevi domačiji v Stojncih, prvi dirigent pa je bil domačin Josip Kegl. Godbeniki so nato delovali vsa leta z nekaj vmesnimi prekinitvami. Janko Kelenc, najstarejši član, se je godbi priključil leta 1973, takrat je bil star 16 let, muzikant pa je bil tudi njegov oče. »Takrat nas je bilo okoli 20, igrali pa smo na skoraj vseh prireditvah in raznih dogodkih, tudi na pogrebe smo hodili. Mladi fantje smo bili seveda veseli, da smo lahko kam šli in kaj zanimivega doživeli.« Vaje so že takrat imeli ob petkih in to tradicijo so ohranili vse do danes. Večina članov je iz občine Markov-ci, največ iz Stojncev, kjer se je tudi začela tradicija godbeništva v teh krajih. V vseh teh letih so s svojo glasbo razveselili množice, hkrati pa se lepo imeli. »Veliko je zanimivih zgodb, ob katerih se nasmejimo. Ko smo pred veliko leti igrali v Cirkulanah, se je našemu bobnarju odpel boben in odkotalil po hribu navzdol, včasih je kateri izmed glasbenikov pozabil, kam je odložil svoj instrument - to je bilo smeha,« se spominja Kelenc, ki se je trobento naučil igrati sam. V tistih letih je bila večina godbenikov samoukov, note so sicer poznali, učili pa so se doma. Ena izmed pomembnejših prelomnic so bila devetdeseta leta, ko je po nekaj letih premora pihalna godba ponovno začela delovati. Pobudniku Mirku Janžekoviču je uspelo zbrati zadostno število glasbenikov, vodenje pa je prevzela Helena Bezjak, ki je izboljšala kakovost godbe. Po desetih letih jo je nasledil Peter Gojkošek. Z njegovim prihodom se je strokovna in umetniška pot godbe strmo dvignila, saj je osvežil tako repertoar kot tudi zven pihalnega orkestra. V zadnjih letih se je godbi pridružilo veliko mladih V tistih letih se je godbi pridružil Stanko Kelenc, ki je skupaj z Jankom Kelencem igral v znani glasbeni zasebni Prerod: »Igranje v godbi mi pomeni veselje, sprostitev in prijetno druženje. Delujemo kot ena velika družina, veliko igramo in pri tem neizmerno uživamo. Zelo me veseli, da je vse več mladih članov, ki so glasbeno izobraženi in imajo veliko novih idej, so zagnani in motivirani.« Število godbenikov je skozi zgodovino nihalo, trenutno jih je več kot 50. Veliko imen se je v 100 letih menjalo, a številne je ljubezen do igranja v godbi zaznamovala za celo življenje. Ni jih malo, ki so pri godbi začeli kot kratkohlač- niki in vztrajali vse do svoje smrti; nepisano pravilo pa je tudi pri njih, da iz ene družine v godbi igra več članov. Ena izmed njih je družina Meznarič, oče Milan je trobentač že več kot 30 let, po nekaj letih sta se priključili še obe hčerki in zet. »Naša družina ima glasbo v genih, saj se je v hiši mojega dedka vse skupaj tudi začelo. Najlepše nam je pri srcu in duši, ko skupaj zaigramo in si polepšamo dan z glasbo,« je dodal Meznarič. Njegov zet Boštjan Arbeiter je pred šestimi leti prevzel funkcijo predsednika, sicer pa je član godbe že 21 let. Skozi vse leto so zelo dejavni, v povprečju imajo okoli 45 vaj ter od 20 do 25 nastopov. Zelo radi se udeležujejo gostovanj v sosednjih državah, nastopali so že na Hrvaškem, v Srbiji, Črni gori in Avstriji. Izjemno ponosni so na veliko število mladih glasbenikov, ki prihajajo k njim iz glasbenih šol. Po besedah Arbei-terja pri njih ostajajo predvsem zaradi prijetnega vzdušja in pozitivne energije. »Steber naše godbe so starejši člani, ki imajo modrost in izkušnje. Mladi pa smo tisti, ki vse to vzdržujemo in peljemo naprej.« Dirigentsko funkcijo je pred nekaj leti prevzel Damjan Kolarič. Estera Korošec Ptuj • Miklavževanje v ptujskih župnijah Miklavž prinesel prva darila za pridne otroke Miklavževanje je star običaj, ki ga na Slovenskem poznamo že skoraj 200 let. Foto: Črtomir Goznik Z miklavževanja v župniji sv. Petra in Pavla Ptuj Šesti december je Miklavžev dan ali praznik sv. Miklavža, ki označuje obletnico smrti katoliškega svetnika iz 3. stoletja. V nekaterih okoljih organizirajo tudi javna miklavževa-nja, še ne tako dolgo so potekala tudi na Ptuju pred Mestno hišo. Danes potekajo v glavnem v župnijah. Tako je bilo tudi letos na Ptujskem. Miklavž je kot prvi decembrski dobri mož pridne otroke obdaril na večer pred svojim godom. V treh ptujskih župnijah je obdaril skoraj 300 otrok, spremljali pa so ga angeli. Prinesel jim je pobarvanke oz. knjige, primerne njihovi starosti, igrice, barvice, sladkarije in seveda miklavža. Šib tudi letos ni delil, pa tudi parkeljnov ni bilo na spregled. MG petek • 8. decembra 2023 Kultura Štajerski 11 Ptuj, Podravje • Ta veseli dan kulture z žalostnim odsevom realnosti »V kulturi se že 30 let poraja elitizem najvišje vrste« Osrednja prireditev Območne izpostave JSKD Ptuj je tudi letos potekala na predvečer ta veselega dneva kulture v Narodnem domu na Ptuju. To je tudi dan, ko se poklanjamo ljubiteljski kulturi s priznanji sveta OI JSKD Ptuj, ko pregledujemo dejavnost tekočega leta in načrtujemo aktivnosti v novem letu. V našem okolju bolj ali manj aktivno deluje več kot 70 društev z okrog 130 skupinami, 30 posameznikov, v okviru osnovnih in srednjih šol pa še okrog 110 skupin. Nekatere med njimi se lahko tudi letos pohvalijo z lepimi dosežki v državnem merilu. V imenu IVI O Ptuj je na letošnji osrednji slovesnosti govoril podžupan Boštjan Šeruga. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so pripravljeni delovati in sodelovati na področju ljubiteljske kulture, čestital je prejemnikom priznanj. Poudaril je, da nas ljubiteljska kultura ohranja in zaznamuje že stoletja, na mnogih področjih vidimo, kaj pomeni pro-stovoljstvo in odrekanje za neko družbeno korist. Nujna je kulturna vzgoja vseh generacij, še posebej mladih Slavnostna govornica je bila Branka Bezeljak. Doslej je imela na kulturniških slovesnostih že veliko govorov, zato se je tudi vprašala, kaj novega lahko pove letos glede na že znane razmere v kulturi. „Lahko bi govorila o težkih časih. Toda kdaj za slovensko kulturo v zgodovini niso bili težki časi?! Pa o uničevanju kulturne dediščine, o financiranju, letnih razpisih, cen- tralizaciji v slovenski kulturni politiki, zgrešenih investicijah v javnih kulturnih prostorih, o vrhunskih umetnikih, ki živijo na socialnem robu naše družbe itd. Ker je med dobitniki priznanj letos tudi osnovna šola, povzemam tudi svoje razmišljanje o mentorstvu, katerega vrednost, ne le v denarju, je največkrat spregledana. Vse svoje delovno obdobje sem na različnih ravneh v svojih javnih nastopih opozarjala, da kulturne dobrine niso enako dostopne za državlja- ne. Umetniška produkcija postaja vse bolj skoncentrirana v Ljubljani, večjih mestih, dostopna le premožnim. Zaradi tega bi morali vsem generacijam, še posebej mladim, omogočiti dostop do najvišjih umetniških dosežkov doma in v tujini. Žal je prav za ta del premalo denarja. V kulturi se že 30 let poraja elitizem najvišje vrste. Mladi ostajajo doma, ko bodo odrasli, ne bodo upali prestopiti pragov kulturnih ustanov. Denarja ni, to pa ne pomeni, da kulture ni, da nima- Foto: Difera, Mojca Kozel Najvišja priznanja sveta 01 JSKD Ptuj so letos prejeli štirje dolgoletni ljubiteljski kulturniki: Stanislav Gole (na fotografiji z Zdenko Golub), Miran Skok, Anica Hebar in Edvard Kupčič, prejemniki, ki se niso udeležili slovesne podelitve, bodo priznanja prejeli na občinskih prireditvah ob kulturnem prazniku v letu 2024. mo umetnosti. Kulturen je lahko vsak, ustvarjalen tudi. Umetnik pa ne more biti vsak, čeprav ima vsa ustrezna šolska spričevala. Potrebna je kulturna vzgoja vseh generacij, še posebej mladih. Omogočiti jim moramo spoznavati najvišje oblike umetnosti, ustvarjalne procese in umetniške veščine, dostop do vseh kulturnih ustanov, da se ne bodo bali razumeti sodobne in klasične umetnosti, da se bodo s širokim znanjem in poznavanjem zgodovine lahko uprli manipulacijam s skrajnimi ideologijami in lažnim domoljubjem," se je v svojem govoru zavzela Branka Bezeljak. 1 t • •• • Štiri priznanja in naziv kulturna šola 2023 OŠ Mladika se je na letošnji osrednji slovesnosti ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture razveselila naziva Kulturna šola 2023. Uporablja ga lahko od dneva podelitve za obdobje štirih šolskih let. Iva Brajovič, vodja OI JSKD Ptuj, je naziv svečano podelila ravnatelju Bogomirju Širovniku. Dejal je: „Ta naziv je delo 400 učencev, 60 zaposlenih, pa vseh staršev, starih staršev, skratka vseh nas." Podpredsednica sveta OI JSKD Foto: Difera. Mojca Kozel Branka Bezeljak, slavnostna govornica: „V kulturi se že 30 let poraja elitizem najvišje vrste." Foto: Difera, Mojca Kozel Prejemnica naziva „Kulturna šola 2023" je OS Mladika. Na fotografiji ravnatelj OS Mladika Bogomir Sirovnik in podeljevalka Iva Brajovič, vodja 01 JSKD Ptuj. Ptuj Zdenka Golub je na slovesnosti podelila le eno od štirih letošnjih priznanj sveta, Stanislavu Golcu iz KD Cirkulane za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. Trije, Miran Skok iz KD Žetale, prejemnik priznanja sveta 01 JSKD Ptuj za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, Anica Hebar, KD Cirkulane, za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, in Edvard Kupčič, KUD Vitomarci, za razvijanje novih oblik in vsebin dela ter za področje kulturne vzgoje in izobraževanja, bodo priznanja prejeli na slovesnostih ob kulturnem prazniku v občinah, kjer živijo in ustvarjajo. Z glasbenimi utrinki so v koncertnem delu slovesnosti navdušili člani vokalne skupine Elinor, ki jo vodi Robert Feguš. Prireditev pa je vodila Kaja Čelan. MG Veseli dan kulture, ki to ni bil Ta veseli dan slovenske kulture, 3. december, bi moral biti veseli dan. Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu OI JSKD Ptuj, 2. decembra v Narodnem domu na Ptuju, pa je bila vse prej kot vesela, kot se temu dnevu in poklonu ljubiteljski kulturi in njenim dosežkom pritiče. Le nekaj nad dvajset ljudi nas je bilo, ki smo seje udeležili. Nekateri med njimi zaradi takšne ali drugačne dolžnosti, le ščepec pa je bilo tistih, ki so prišli, da bi se veselili skupaj s prejemniki priznanj, z neizčrpnim virom ustvarjalnosti in s predanostjo ljubiteljski kulturi, sodelovanju in povezovanju. Le kje so bili tisti, ki so jih vsakodnevno polna usta takšne ali drugačne kulture?! V soboto prav gotovo niso bili na strani ljubiteljske kulture, ki takoj za gasilci povezuje in združuje največ ljudi, sicer bi v Narodnem domu na Ptuju moralo zmanjkati sedežev za vse tiste, ki prihajajo iz kulturnih društev in skupin iz 16 občin, območja delovanja OI JSKD Ptuj. „Manjkali" so tudi predstavniki občin. V zadregi pa je bila tudi odlična vokalna skupina Elinor, v kateri so prav gotovo pričakovali, da jim bo prisluhnilo več tistih, ki cenijo kakovostno pesem. Ptuj • Razstava učencev Zavoda Dornava Ko nas bogati drugačnost Hodnik ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj je bogatejši za razstavo učencev Zavoda Dornava z naslovom To sem jaz, to smo mi, ki bo na ogled nekaj mesecev. Gre za del večjega Unescovega projekta Drugačnost nas bogati. „Veliko ustvarjamo, za razstavo smo izbrali le en delček res krasnih del, ki nastajajo v naših prostorih. Tema je bila prosta. Vsak je izbral, kar je želel, naslikal avtoportret, družino, tudi kakšen abstraktni motiv. To je ravno poanta tega projekta, da smo drugačni in da se lahko takšni, kot smo, tudi pokažemo v širši skupnosti. Razstavo sestavlja 21 posameznih del in eno skupno, kjer smo združili šest avtoportretov učencev. Skupaj pa je 27 avtorjev," je povedala učiteljica Sara Ferčič v Zavodu Dornava. ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj in Zavod Dornava tesneje sodelujeta že nekaj let. Orkester učiteljev je pri njih že nekajkrat nastopil. Letos so jih povabili tudi na ogled razstave ob 70-letnici Zavoda v občinski stavbi v Dornavi, ko so se tudi dogovorili za pričujočo razstavo, ki bo obogatila prostore glasbene šole in vsakega posame- znika posebej, ki si jo bo ogledal. „Vsak dan pa na svoj način nagovarja tudi vse naše učence, da bodo znali sprejemati drugačnost, jo ceniti," je povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Z glasbo so odprtje razstave pospremili: Ajda Meglič na citre, Iva Tement na klavir, Ema Kafel in Iza Korez, klavir in flavta, ob spremljavi učiteljice Angelike Lajh, ter Ela Matjašič na violini. MG I_I Foto: Črtomir Goznlk Na hodniku ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla so odprli razstavo likovnih del učencev Zavoda Dornava. Na fotografiji so avtorji razstavljenih del. 12 Štajerski Črna kronika petek • 8. decembra 2023 Podravje • Nestrpnost do kmetov na podeželju Kmetje deležni žaljivk in prijav Kmetom je že dobro znana informacija, da je letos razvoz gnojevke dovoljen do 15. decembra. A ta informacija ni dosegla podeželanov, ki budno bdijo nad spoštovanjem predpisov in rokov za kmetijska opravila. Kmetje so tako deležni verbalnih žaljivk, žaljivih kretenj posameznikov, redke pa naj ne bi bile niti prijave, je bilo slišati na seji ptujske območne enote KGZS. SSi- ''-A -Foto: KGZS Kmetstvo na podeželju postaja tujec. Vedno na očeh in presoji vseh - mimovozečih, mimohodečih. »Pridelava hrane je postala najbolj moteča dejavnost na Slovenskem, kmete obtožujejo smradu, blata na cestah. Vsi nam sledijo, nas gledajo, fotografirajo, dajejo fotografije na javna omrežja, medtem ko mi ali drugi nimamo oz. nimajo pravice, da bi brez povabila stopili v proizvodnjo podjetij in tam fotografirali in dajali posnetke na facebook, kot se dogaja nam kmetom,« je dejala kmetovalka Mateja Cveček z Bistriškega. Kmetovanje na podeželju pa omejujejo tudi lokalne skupnosti. »Zadnje čase se pojavljajo omejitve vožnje s kmetijsko mehanizacijo. Kmetje se zavedamo, da so nekatere ceste ozke, vendar kmetije se povečujejo, še posebej specializirane, sledijo trendom razvoja kmetijske mehanizacije. Omejitve pa onemogočajo kmetovanje ali spravilo pridelkov,«je izpostavil Alojz Herga, predsednik ptujske območne izpostave KGZS, ki poziva lokalne skupnosti, da kmetijstva in s tem gospodarske dejavnosti svojih občanov ne omejujejo. Kot v uvodu omenjeno je kmetijsko ministrstvo na pobudo kme-tijsko-gozdarske zbornice podaljšalo obdobje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, in sicer do 15. decembra. Razlog za podaljšanje so bile obilne padavine v drugi polovici oktobra in v prvem tednu novembra, ki so še dodatno povzročile veliko razmočenost tal in nasičenost z vodo, posledično tla niso bila primerna za razvoz organskih gnojil. Prepoved razvažanja tekočih gnojil pa bo od 15. decembra trajala do 1. marca. Mojca Vtič Sp. Podravje • Nezakoniti prevozi migrantov Prijeli Srba in Gruzijce Policisti so v začetku tega tedna na območju Zgornjega Gruškovja prijeli srbskega voznika osebnega avtomobila, ki je v Slovenijo na nezakonit način pripeljal štiri državljane Rusije. V noči na torek so pri enakem ravnanju prijeli tri Gruzijce, v sredo pa še voznika vozil avstrijskih in romunskih oznak. Foto: J Zauneker Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, so v ponedeljek med nadzorom ugotovili, da je državljan Srbije prevažal štiri ruske državljane, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo. Srbu so zato zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države odvzeli prostost. V torek so ga privedli pred ptujskega preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil sodno pridržanje, državljani Rusije pa so zaprosili za mednarodno zaščito. Na mariborski policiji še vedno zbirajo obvestila in nadaljujejo preiskavo kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje, ki so ga osumljeni trije državljani Gruzije. Te so na območju Gorišnice in Podlehnika obravnavali v noči na torek, ko so izsledili pet državljanov Turčije, ki so jih odpeljali v azilni dom. Gruzijce bodo s kazensko ovadbo prav tako privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju. Na območju Vidma pri Ptuju pa so v sredo zjutraj obravnavali dva voznika osebnih avtomobilov avstrijskih in romunskih registrskih oznak, v katerih je bilo 12 državljanov Sirije in trije državljani Romunije. Postopki s tujci še potekajo, so še sporočili z mariborske policijske uprave. Podravje, Slovenija • Prazniki tudi v znamenju pirotehnike Poziv policije in zdravnikov k varni rabi Ljubitelji pirotehnike se njeni uporabi med prazniki enostavno ne morejo odreči. Medtem ko so petarde in rakete za številne moteče, je na drugi strani peščica, ki te izdelke naravnost obožuje in komaj čaka praznični čas, ko je njihova uporaba dovoljena. Rokovanje s pirotehniko pomeni tudi tveganje. Znani so primeri, ko so zaradi raket pogoreli objekti, strehe, drevesa ali žive meje. Pokanje je za živali, zlasti pse, zelo moteče, pravzaprav mučno. Še najbolj pa je vse skupaj nevarno zaradi morebitnih poškodb na telesu, ožganin ali pa celo izgube rok, vida, sluha, poškodb na obrazu ali drugih delih telesa. S ciljem, da bi tveganje omejili in bi bilo neljubih dogodkov kar se da malo oziroma nič, se vsako leto z javnim pozivom oglasijo policisti in zdravniki. „Vsi si želimo in prizadevamo, da bi bili praznični dnevi varni, žal se vsako leto znova tako zdravstveni delavci kakor policisti srečujemo s kršitvami in poškodbami zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, in kar je še huje - te so žal prisotne tudi med otroki. Da bi prazniki minili prijetno in varno, predvsem pa brez nepotrebnih poškodb, pozivamo k pravilni in uvidevni rabi pirotehnike. Še zlasti je pomembno, da se ljudje začnejo zavedati posledic nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov in ravnati v smeri čim večje splošne varnosti," je povedala Anita Kovačič iz Policijske uprave (PU) Maribor. Poškodbe ob uporabi pirotehnike so pogoste tudi pri otrocih in mladostnikih. Dodala je, da so v času lanskih praznikov na območju policijske uprave obravnavali 19 kršitev v zvezi s pirotehniko in predlani 24. V skoraj polovici primerov so bili kršitelji mladoletni. „Na starše ponovno apeliramo, da z opozarjanjem na nevarnosti in lastnim zgledom najbolj pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Tiste, ki se rabi pirotehničnih sredstev ne morejo odreči, pozivamo k varni in uvidevni rabi." Groza in kriki, ko starši zagledajo poškodovanega otroka Poškodbe s pirotehniko lahko pripeljejo do resnih zdravstvenih stanj ali okvar. Zdravnik iz maribor- Kaj praui zakonodaja Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije Fl, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra. Uporaba je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. Uporaba ostalih pirotehničnih izdelkov (kot so rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, tortne fontane, čmrlji...) ostaja dovoljena skozi celo leto. Pirotehničnih izdelkov kategorije Fl, katerih glavna značilnost je pok, ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (gre predvsem za petarde različnih oblik in moči), je prepovedana. Prav tako je prepovedana lastna izdelava ali predelava pirotehničnih sredstev. Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomenijo prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Številni uporabe pirotehnike ne podpirajo, za nekatere pa je to prava strast. ske urgence Metin Omerovič je poudaril, da želijo starše obvarovati pred grozo, stisko in obupom, ko vidijo svojega poškodovanega otroka. Srečanje s poškodbami zaradi pirotehnike je za starše zelo dramatično. „Res bi želeli, da bi bilo teh krikov čim manj, da starši tega ne bi nikoli doživeli. Zato vsako leto opozarjamo, naj bo uporaba pirotehnike varna in premišljena. Prosim, pamet v roke, te stvari so nevarne, število poškodb narašča. Pazite nase." Podobno je dejal zdravnik z oddelka za plastično kirurgijo UKC Maribor Bojan Šparaš. „Takšne poškodbe se nikoli popolnoma ne pozdravijo. Lani smo na oddelku obravnavali deset bolnikov s poškodbami zaradi pirotehnike, to je podatek za celo leto, saj pride do poškodb tudi med velikonočnimi prazniki. V glavnem so to hujše poškodbe rok, opekline, raztrganine, ko je treba izvesti celo amputacije," je navedel in dodal, da vsi pacienti, ki nosijo trajne posledice ali so zaradi poškodb s pirotehniko invalidi, svoja dejanja obžalujejo. Žal jim je, da je uporaba pirotehnike sploh dovoljena. Tudi dr. Šparaš je potrkal na vest staršev ter izpostavil, da so sodelavci na oddelku, kjer dela, enotnega mnenja, da bi morala obveljati absolutna prepoved pirotehnike. MZ Kakršen adventni most, takšen post. Danes bo dopoldne še pretežno jasno, po nižinah in tudi ob morju bo precej nizke oblačnosti ali megle. Popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala. Jutranje temperature bodo od -8 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne v notranjosti od -1 do 4, na Primorskem od 7 do 10 °C. OBETI: V soboto bo večinoma oblačno, zjutraj in dopoldne bodo možne rahle padavine, v notranjosti kot rahel sneg. Napoved za Podravje pretežno oblačno E53EE3 Nedelja 10.12. pretežno oblačno Ponedeljek 11.12. pretežno oblačno SPUTPI Vir: ARSO Rokomet Sprememba na klopi ptujskega ženskega kolektiva Stran 14 Strelstvo Zmaga za Vento, v finale tudi Stojak in Kuharičeva Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 18. krog tednik BD Ranca Ptuj Jubilej obeležili s slavnostno akademijo Stran 16 Kegljanje Zmaga in poraz za zaključek jeseni Stran 15 iPoilulajti nai na ivitovntm. íjÁlu! RADIOPTUJ tea ¿feletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Delavci za pohvalo, igralci za pozabo Aluminij - Domžale 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 Krstovski (15.), 0:2 Šturm (29.), 0:3 Šturm (47.), 0:4 Bo-baric (67.), 0:5 Šturm (92.). ALUMINIJ: Pridgar, Jovan (od 79. Kosi), Šubaric, Zeljkovic, Pečnik (od 54. Katuša), Schaubach, Jagic, Kljun, Gorenak (od 79. Brkljača), Jovanovic (od 68. Maružin), Matic (od 68. Sus-so). Trener: Robert Pevnik. DOMŽALE: Tratnik, Mutavčic (od 68. Husmani), Hempt, Offenbacher, Bobaric, Markuš, Pišek (od 76. Bapo), Perc (od 76. Tolic), Šturm, To-palovic (od 68. Marasovic), Krstovski (od 76. Černe). Trener: Dušan Kosic. Z odpovedjo tekme v Rogaški Slatini v prejšnjem krogu so imeli Kidri-čani več časa za počitek od svojih tekmecev iz Domžal, a se je to prej izkazalo za slabost (pomanjkanje tekmovalnega ritma) kot prednost. Gostom je na drugi strani uspelo nadaljevati niz zmag, v šumi so dosegli četrto zaporedno, kar jim je nazadnje uspelo novembra 2017, v sezoni 2017/18 (takrat so na koncu zasedli 3. mesto, za Olimpijo in Mariborom). Domača vrsta je dvoboj odigrala brez kapetana Tina Martica, ki je proti Kopru v prejšnjem krogu dobil sedmi rumeni karton v sezoni. Naloge kapetana je tokrat prvič opravljal Tomislav Jagic, ki je obenem odigral Nogomet • 1. SNL jubilejno, 50. srečanje v rdeče-belem dresu. Po poškodbi sta se v postavo vrnila dva igralca: vratar Samo Pridgar med vratnice, napadalec Daniel Skiba pa na klop. Na drugi strani sta se v rumenem dresu v Kidričevo vrnila nekdanja šumarja: Danijel Šturm (v lanski sezoni se je po poškodbi kot posojeni igralec Maribora znova vračal na igrišča) in Lucas Hempt. Pred tekmo so delavci domačega kluba res odlično očistili sneg z igralne površine, za kar si resnično zaslužijo vso pohvalo. Igrišče res ni bilo v idealnem stanju, a glede na razmere so bili pogoji za igro sprejemljivi v največji možni meri. Na začetku tekme so domačini prevzeli pobudo, a si kakšne obetavne situacije za vodstvo niso pripravili. Gostje so prežali na protinapade, prvega pa dočakali v 15. minuti in nemudoma povedli. Mario Krstovski je od Piška prejel uporabno žogo v prazen prostor, njegovega ne posebej močnega strela pa Pridgarju ni uspelo odbiti v kot - 0:1. Četrt ure zatem je svoj šov začel Daniel Šturm. Topalovic mu je lepo podal žogo v prazen prostor, nekdanji nogometaš Aluminija pa je z natančnim strelom meril v polno - 0:2. Z remijem Kopra in Maribora največ pridobila Celje in Olimpija ... Zadnji krog druge četrtine sezone je že v uvodnih treh tekmah postregel s 15 zadetki, kar je več kot v številnih zadnjih krogih v celoti. Gostje so bili zelo uspešni, zmagi Celja in Domžal pa visoki in zasluženi. Vodilnim Celjanom v prvem polčasu ni uspelo zlomiti odpora Kalcerja, v drugem pa jim je vendarle steklo. Ob tem so še enkrat več obranili svojo mrežo nedotaknjeno, za kar ima znova veliko zaslug vratar Matjaž Rozman. Maribor si je v Kopru nadvse želel potrditve zmage iz prejšnjega kroga z Olimpijo, a je tokrat naletel na tekmeca, ki se mu je zoperstavil z isto taktiko, kot se je sam prejšnji teden lotil Ljubljančanov. Koprčani so bili v tem uspešni, tako da so bili varovanci trenerja Anteja Šimundže skorajda celotno tekmo v zaostanku. Pri Mariboru so pogrešali vratarja Juga in štoperja Watsona, njuni zamenjavi - Bergsen in Mitrovič - pa nista bili na običajnem nivoju ... Še posebej je v oči padla zamenjava Marka Božica, ki ga je nezadovoljni Šimundža menjal le slabe pol ure po vstopu ob polčasu. To je zagotovo jasna napoved reza v zim- sklepu redakcije. 1. CELJE l7 l3 2 2 2. OLIMPIJA l7 l0 3 4 3. KOPER l7 8 6 3 4. MARIBOR l8 8 4 6 5. BRAVO l7 7 4 6 6. DOMŽALE l8 7 2 9 7. MURA l7 5 4 8 8. KALCER RADOMLJE l8 4 4 l0 9. ALUMINIJ l7 4 3 l0 10. ROGAŠKA l6 3 2 ll 38:l2 33:22 29:l9 28:2l 23:23 29:27 l7:26 l6:30 l9:3l l2:33 Težava Aluminija: Jovanovic v padcu forme Aluminij ima v tem delu sezone v napadu evidentno težavo v tem, da je Sandro Jovanovic nekoliko padel v formi, posledično je manj njegovih uspešnih preigravanj ena na ena. Tako najboljše priložnosti Aluminija ne prihajajo iz igre, ampak le iz prekinitev (proti Domžalam v prvem polčasu npr. iz kotov). V končnici prvega dela je imel Aluminij dve priložnosti za znižanje zaostanka: v 38. minuti je Schaubach skem premoru, kjer bo moral športni direktor zaradi dosedanjih katastrofalnih napak popiti kar nekaj pelina (beri: rešiti se nekaterih premalo kakovostnih igralcev za Maribor in pripeljati boljše) ... REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Domžale 0:5 (0:2); Koper - Maribor 3:3 (2:2); strelci: 1:0 Omladič (4., z 11 m), 1:1 Jakupovic (14.), 2:1 Ankrah (29.), 2:2 Soudani (41.), 3:2 Vešner Tičic (65.), 3:3 Iličic (86., z 11 m); Kalcer Radomlje - Celje 0:4 (0:0), strelci: 0:1 Zec (52.), 0:2 Svetlin (56.), 0:3 Edmilson (76.), 0:4 Popovic (94.). Tekmi Mura - Rogaška in Olimpija - Bravo sta bili odigrani v četrtek, po Rokomet • Jeruzalem Ormož, Liga NLB Kar tri tekme v tednu dni 4l 33 30 28 25 23 l9 l6 l5 ll JM Leto 2023 se počasi izteka, pred rokometaši Jeruzalema pa so ostale še tri pomembne preizkušnje, s Celjem, Mokercem in Gorenjem. „Za slovo od uspešnega leta 2023 nas v tednu dni čakajo tri zelo pomembne tekme. V tem trenutku razmišljamo le o nedeljskem gostovanju v celjskem Zlatorogu, kjer nas čaka udeleženec Lige prvakov Celje Pivovarna Laško. Pivovarji so še v četrtek v Barceloni igrali tekmo Lige prvakov, a bodo kljub utrujenosti še vedno v tekmo vstopili kot izraziti favoriti. Na zadnji domači tekmi so Celjani naleteli na močan odpor Škofle-ločanov in tudi sami si želimo v Zlato-rogu prikazati največ, kar zmoremo v tem trenutku. Kakšen rezultat bo to prineslo, pa bomo videli v nedeljo zvečer," je pred gostovanjem v Celju razmišljal Sebastijan Vincek, eden od glavnih stebrov ormoške igre v obrambi. V ekipi Celja, ki je daleč od stare slave, igra nekaj zanimiv mladih igralcev. V prvi vrsti je to Mitja Janc, ki je na vrhu strelcev Lige prvakov. Pomembno vlogo imata tudi vratarja Rok Zaponšek in Gal Gaberšek. Od igralcev, ki v celjskem dresu ponujajo nekaj več, je treba še omeniti Tima Cokana, Anteja Ivankoviča, Tadeja Mazeja in Stefana Žabiča. Nazadnje so Pivovarji na domači tekmi imeli velike težave s Škofleločani (34:32), ki sta jih pri popolni senzaciji zaustavila kar precej pristranska - v prid Celjanov - sodnika Uroš Nahtigal in Vili Knez. Tekma med pivovarji in vinarji bo odigrana v nedeljo, 10. decembra, ob 18. uri. Glede na trenutno vreme bi na tekmi bolj prijalo kuhano vino kot pivo ... Upamo, da bodo v Celju vroči tudi ormoški rokometa-ši, ki trenutno zasedajo odlično 4. mesto. Lahko šumarji še v tretje presenetijo Celjane? Najlepše zgodbe v letošnji sezoni šumarji pišejo proti ekipam iz vrha lestvice. Prav na vrhu te so Celjani, ki bodo v soboto naslednji tekmeci Aluminija. V dveh dosedanjih medsebojnih tekmah so šumarji prišli do štirih točk. „Ne smemo se zanašati na to, da nam tekmeci iz vrha ležijo, tekmeci iz dna pa ne. Tukaj ni vprašljiva borbenost in kakovost naših igralcev, moramo pa biti dosledni v izvedbi taktičnih zamisli in igri za dobrobit ekipe. Če nam to uspe, smo lahko znova konkurenčni tudi Celjanom," je kratko in jedrnato napoved podal trener Pevnik. Znova bo lepo na stadionu v Kidričevem pozdraviti nekdanje šumar-je, kar so v preteklosti iz vrst Celja bili Matjaž Rozman, Matic Vrbanec, Nino Milic, Vid Koderman in Lovro Bizjak. Najbolj standardna izmed teh sta v tem trenutku vratar Rozman, ki je po krajši odsotnosti znova v odlični formi, stalni član ekipe je tudi Milic. V rdeče-belem dresu pa bosta dodatno motivacijo imela nekdanja grofa Artem Biljy in Tin Matic - oba sta na izposoji. 1. SNL, 19. krog: Aluminij - Celje (v soboto ob 15.00 v Kidričevem). Medsebojni tekmi v sezoni: 1. krog: Aluminij - Celje 2:2 (1:0); Jovanovič, Katuša; Matko Bobičanec; 10. krog: Celje - Aluminij 1:3 (1:0); Kvesic; Jagic, Baskera, Jovanovic. Foto: Črtomir Goznik Danijel Šturm (Domžale, desno) je v tej sezoni dosegel šest zadetkov, od tega je kar štiri zabil svojemu nekdanjemu klubu ... zgrešil žogo, v nadaljevanju napada pa jo je Jagic poslal visoko preko gola, v 44. minuti pa je Tratnik ubranil strel Kljuna. Dva gola minusa ob polčasu trenerja Pevnika še nista prepričali v kakšno menjavo. „Načrt je bil, da poskušamo hitro doseči gol, nato pa z dvema menjavama v 60. minuti še dvignemo ritem," je dejal Pevnik. Načrt se mu je izjalovil že na samem uvodu drugega polčasa, ko je dvojec Topalovič-Šturm znova brezhibno izvedel protinapad za nov gol gostov - 0:3. Kanček svetlobe za domačine so bile priložnosti v 49., 56. in 58. minu- ti, a jih dvakrat Šubariču in rezervistu Katuši ni uspelo realizirati. Branilec Šubarič je v 58. minuti ob podaji iz kota zadel celo prečko... Zadnje upanje je ugasnilo v 67. minuti, ko je Belmin Bobarič po podaji iz kota neoviran zadel z glavo s približno osmih metrov - 0:4. Danijel Šturm je že v sodniškem dodatku dopolnil svojo najboljšo strelsko tekmo v zadnjih letih s tretjim golom - 0:5. Gostje so bili izjemno uspešni v realizaciji, od svojih osmih strelov na gol so jih kar pet spravili za hrbet vratarja Pridgarja. Za Aluminij je to najvišji poraz v sezoni in obenem izenačenje najvišjega v vseh dosedanjih 30 medsebojnih tekmah z Domžalami; z izidom 6:1 se je končala tekma v Domžalah marca 2018 . Robert Pevnik, trener Aluminija: „Agresivnost in voljni moment pri igralcih nista bila vprašljiva, manjkala pa je doslednost v izvedbi nalog. Domžale so to izkoristile na izjemen način in iz sedmih ali osmih strelov na gol dosegle pet zadetkov. Če igramo svojo igro, potem smo konkurenčni vsem, če pa začnemo izstopati iz taktičnih formacij, pa smo hitro kaznovani. Za taktiko sem odgovoren sam in prevzemam krivdo, za izvedbo pa morajo svoj del prevzeti tudi igralci. Iz tega poraza ne želim delati tragedije, jasno pa je, da se bomo z igralci pogovorili in jih poskušali kar najbolje pripraviti na sobotno srečanje s Celjem. Glede treh golov Šturma? Nisem jezen nanj, sem pa vesel, da smo mu v lanski sezoni pomagali pri vrnitvi na velika vrata v 1. ligo. Bili smo pripravljeni nanj, a nam ga ni uspelo ustaviti - pokazal je kakovost." Dušan Kosič, trener Domžal: „Naša zmaga je zaslužena, do nje smo prišli z zelo disciplinirano igro vseh igralcev, ki so stopili na igrišče. Odlično smo se prilagodili na razmere, obenem pa smo izkoristili veliko večino priložnosti, ki so se nam ponudile. Do konca jesenskega dela nas čakata še dve tekmi, tudi proti Muri in Bravu bomo poskusili nadaljevati zmagovalni niz." Jože Mohorič Po tekmi v Celju že v sredo, 13. decembra, ob 20.00 Ormožani gostujejo na Igu pri 1. B-ligašu Mokercu. Slednji trenutno zaseda visoko 2. mesto in je kandidat za napredovanje v elitno ligo. „O Mokercu bomo začeli razmišljati v nedeljo zvečer po tekmi v Zlatorogu. Ogledali smo si njihovo tekmo proti Veliki Nedelji in smo mnenja, da v tekmo ne smemo vstopiti podcenjevalno. Če bomo zaigrali kot znamo in obenem tudi kot zmoremo, potem bi morali napredovati med osem najboljših ekip v pokalnem tekmovanju," je še nekaj besed o pokalni tekmi na Igu spregovoril trener Saša Prapotnik. Omenjena tretja tekma v tednu dni pa bo gostovanje Gorenja na Hardeku. O tej tekmi se za zdaj v Ormožu sploh še ne razmišlja . Uroš Krstič 14 Štajerski Šport petek • 8. decembra 2023 Rokomet • ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož Futsal • 1. SFL, 10. krog Sprememba na klopi ptujskega ženskega kolektiva Specialisti za dramatične IV« • •• I koncnice... in remije! Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Matej Bračič Neno Potočnjak Ženski rokometni klub Žiher hiše Ptuj-Ormož že vrsto let nastopa v najmočnejši slovenski ligi. V zadnjih letih - od leta 2017 - so se na mestu trenerja zvrstili Nikola Bistrovič, Ivan Hrupič, Robi Krasnič in Matej Bračič. Slednji je na trenerski klopi ptujskega ženskega kolektiva vztrajal najdlje - tri leta in pol. V tem tednu pa se je znova potrdilo nepisano pravilo, da morajo imeti trenerji kovček vedno pripravljen ... „Eno od glavnih meril so vedno rezultati, teh pa v zadnjih tekmah ni bilo ustreznih - doživeli smo namreč šest zaporednih porazov. Začetek sezone je bil naravnost sanjski, s prvenstveno zmago v Novem mes- tu proti Krki in pokalno izločitvijo celjske Z'dežele smo odlično odprli poglavje 2023/24. Nato so rezultati nerazumljivo padli, sledila je serija porazov, ki je Mateju enostavno ni uspelo zaustaviti. Nekaj smo morali narediti in v takšnih primerih najkrajšo vedno potegne trener," je razloge za zamenjavo na klopi ŽRK Ptuj naštel predsednik Robi Krasnič in nadaljeval: „Mateju se zahvaljujemo za opravljeno delo v teh skupnih letih in za ves trud, ki ga je vložil v napredek kluba. Želimo mu vse dobro na njegovi nadaljnji poti, morda pa se naše poti nekoč znova prekrižajo." Hitro so stekli pogovori z morebitnimi nasledniki, izbor pa je na koncu padel na Nedeljka Potočnjaka. Ta je v ptujskem ženskem rokometu pred leti že sodeloval, tudi v enem najbolj cvetočih obdobij (2003-2006), ko je klub nosil ime Mercator Tenzor. Po-točnjak je zadnjih pet let in pol vodil ekipo Arconta Radgone v 2. moški ligi, s katero se je razšel šele pred slabim mesecem. Ponudba iz Ptuja je tako res prišla v pravem trenutku, čeprav je imel na mizi še kakšno ... Neno Potočnjak: »Najprej se moramo dobro spoznati, zato nam reprezentančni premor zelo ustreza« „V vsakem kolektivu po nekaj letih skupnega sodelovanja pride do določenega zasičenja, to je povsem normalen proces in tudi v mojem primeru v Radgoni je bilo tako. Dva zaporedna minimalna poraza sta bila znak, da kemija ni več ista in je bilo treba nekaj ukreniti. Tako kot se je tam končalo, se sedaj tukaj na Ptuju začenja. Zares je bilo vmes polno naključij, sedaj pa že razmišljam o izzivih, ki so pred mano z ŽRK Ptuj," je začel Neno, ki se je dopoldan dogovoril za sodelovanje s predsednikom Krasničem, popoldan pa je že vodil trening. O prvih vtisih in ciljih je povedal: „Punce so delovne in zagnane, že pri prvih postavitvah sem opazil, da želijo aktivno sodelovati. Vidi se, da imajo trdno rokometno podlago, treba pa jim bo najti ustrezne vloge na igrišču in jih povezati v kompaktno celoto, da bi skupaj prišli do višjega nivoja igre. Vse ekipe, ki sem jih do sedaj treniral, so bile poznane po hitri igri in po povezani igri 'z repom in glavo' - to bo tudi moj cilj tukaj. Jasno je, da se moramo najprej dobro spoznati, zato nam sedanji reprezentančni premor zelo ustreza. Vmes bodo sicer prazniki, kar bo zagotovo zmotilo ritem dela, a bomo poskušali tudi v teh dneh narediti čim več treningov in v začetku januarja odigrati dve prijateljski tekmi." Prvenstvo se bo predvidoma nadaljevalo v sredini januarja. Jože Mohorič Strelstvo • Mednarodno tekmovanje 47. »Trofej mladosti« Zagreb Zmaga za Vento, v finalu tudi Stojak in Kuharičeva Majda Raušl brez finala Prvi konec tedna v decembru je bil v Zagrebu tradicionalno rezerviran za izvedbo 47. mednarodnega tekmovanja z zračno puško in pištolo na 10 m, na katerem so zelo uspešno nastopili tudi slovenski in spodnje-podravski strelci. Slavje Ormožana Vente pred Mikcem, Stojak osmi V moški tekmi s pištolo sta v kvalifikacijah dobro streljanje pokazala Ptujčan Sašo Stojak, ki je dosegel šesti najboljši rezultat (571 krogov), in ormoški strelec Kevin Venta (570), ki je nastopal za hrvaški klub Straho-ninec. V konkurenci odličnih strelcev iz sedmih držav je bil pričakovano najboljši v kvalifikacijah srbski olim-pijec s slovenskimi koreninami Da-mir Mikec (578). V finalu se je nato kot prvi poslovil Sašo Stojak, ki je v prvih dvanajstih strelih zadel le štiri desetice, ob tem pa si je privoščil tudi dve večji napaki, s sedmico in osmico, kar je bilo v izostreni konkurenci premalo natančno za preboj višje. Jože Čeper je s tekmovanjem končal na končnem 6. mestu. Z odličnim finalnim streljanjem pa je navduševal Kevin Venta, ki je prevzel vodstvo pred Mikcem in madžarskim olimpijcem Miklosem Tatraiem. Po naslednjih dveh strelih je sicer odlični Mikec prevzel vodstvo, a se je nato tudi njemu roka zatresla. S serijo odličnih desetic pa je nadaljeval Venta in pred zadnjima dvema streloma znova prevzel vodstvo. Le-to je ohranil tudi v zaključku, vodstvo pred Mikcem je povečal na 1,3 kroga, in se veselil velike zmage v Zagrebu. V ženski konkurenci s pištolo je kanček športne sreče tokrat zmanjkalo Ptujčanki Majdi Raušl, ki je s 556 krogi osvojila končno 9. mesto in finalno osmerico izgubila po slabšem številu notranjih desetic (12:10:3) proti Slovenki Klari Ivanc in hrvaški strelki Matei Omazic, ki sta dosegli enak rezultat s 556 krogi. V finale se je med Slovenkami uvrstila tudi odlična mladinka iz Gorenje vasi Manja Slak s 561 krogi, najboljši rezultat kvalifikacij pa je dosegla prav tako odlična madžarska mladinka Sara Rahel Fabian s 573 krogi. Slednja je slavila tudi končno zmago, Foto: Strelski klub Ptuj Ptujski strelci so imeli v Zagrebu finalista s Sašem Stojakom s pištolo, lanskoletna drugouvrščena Majdi Raušl je bila tokrat deveta. Trener Zlatko Kostanjevec je bil zadovoljen s strelsko formo svojih varovancev. MeteorplastŠICbar-Siliko 3:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Vesel (4.), 0:2 Tušar (6.), 1:2 Alen Ruis (14.), 2:2 Trstenjak (26.), 2:3 Durič (27.), 3:3 Matan (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Aljaž Ruis, Lipovšek, Šnofl, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič. SILIKO VRHNIKA: Berzelak, Kostanjevec; Jandrič, Nartnik, Durič, Ciuha, Frank, Bjelčevič, Janež, Vesel, Muratagič, Tušar. Trener: Milivoje Simeunovič. Okoli 100 gledalcev je v prleški prestolnici spremljalo izjemno zanimiv in razburljiv obračun vodilne ekipe lige z Vrhnike in tretjeuvršče-nega Meteorplasta ŠIC bara. V obeh vrstah najdemo številne igralce, ki so tik pod vrhom lestvice najboljših strelcev (na vrhu je Patrik Pasariček iz Dobovca, 14 golov) v letošnji sezoni: Alen Ruis (11), Ante Matan (10), Adrijan Trstenjak (9) pri domačih in Nikola Jandrič (10), Uroš Durič (9) in Max Vesel (7) pri gostih. Gostje so odlično začeli dvoboj in po veliki premoči dvakrat zadeli v polno. Strelca za varovance trenerja Milivoja Simeunoviča sta bila repre-zentanta Max Vesel (17 nastopov za A-reprezentanco) in Benjamin Tušar (19 nastopov) - 0:2. Gostitelji so si hitro nabrali pet akumuliranih prekrškov, zato so v drugi polovici prvega polčasa igrali manj agresivno, česar pa gostje niso izkoristili. V 14. minuti so si celo privoščili napako, ki jo je kaznoval Alen Ruis in znižal zaostanek na 1:2. V drugem delu so domačini dvignili raven svoje igre, a še naprej so imeli rahlo terensko premoč Vrhni-čani. Njihove odlične priložnosti za povišanje vodstva pa je z izvrstnimi obrambami preprečeval domači vratar Tjaž Lovrenčič. V 26. minuti so Ljutomerčani izvedli akcijo za 1. SFL REZULTATI 10 KROGA: Mete- orplast Šic bar - Siliko Vrhnika 3:3 (1:2), Oplast Kobarid ■ - THE Nutrition Extrem 3:0 (1:0), Sevnica - ■ Dobre- polje 3:2 (1:0). Tekma Bronx Škofije - Dobovec je bila preložena. 1. SILIKO VRHNIKA 10 8 1 1 51:24 25 2. DOBOVEC 8 7 0 1 51:12 21 3. METEORPLAST ŠIC 10 3 5 2 48:45 14 4. OPLAST KOBARID 9 4 2 3 27:28 14 5. SEVNICA 10 4 1 5 25:32 13 6. T. N. EXTREM 10 2 3 5 25:39 9 7. BRONX ŠKOFIJE 9 1 3 5 27:52 6 8. DOBREPOLJE 10 1 1 8 27:49 4 izenačenje, ko je reprezentančnega vratarja Nejca Berzelaka premagal Adrijan Trstenjak - 2:2. A veselje v domačem taboru ni trajalo dolgo, saj je že v naslednji minuti napako v domači vrsti izkoristil še eden izmed članskih reprezentantov v vrstah Silika Uroš Durič (10 nastopov) in svojo vrsto znova ponovno popeljal v vodstvo - 2.3. V zadnjih nekaj minutah so gostitelji zaigrali s petim igralcem v polju. Najprej je izenačenje po strelu Aljaža Goznika preprečila vratnica, v izdihljajih tekme pa je nezbranost v vrstah gostov izkoristil Ante Matan in ljutomerski ekipi priigral točko. »Pričakovano težka tekma. Po igri je bil Siliko boljši, kar pa smo mi nadomestili z veliko borbenostjo. Nismo še 'tapravi', zato smo s to točko zelo zadovoljni,« je po dvoboju povedal igralec gostiteljev Rok Šnofl. Meteorplast ŠIC bar bo naslednjo tekmo odigral v petek, 8. decembra, ko bo gostoval v Sevnici. Prvi letošnji dvoboj med omenjenima ekipama so v Ljutomeru s 3:2 dobili Prleki. Sevničani so od takrat nanizali štiri zmage in so z le eno točko zaostanka za Meteorplastom na visokem 5. mestu. V januarju se bosta ta dva nasprotnika na dveh tekmah merila tudi za vstop na zaključni turnir pokala Terme Olimia. NŠ le osem desetink kroga pa je do novega odličja zmanjkalo Manji Slak, ki je osvojila končno četrto mesto. Urška med finalistkami V ženski konkurenci s puško sta se v finale uvrstili Ormožanka Urška Kuharič s 627,3 kroga na 6. mestu in Rušanka Urška Hrašovec s 626,8 kroga na 8. mestu. Najboljši rezultat je v kvalifikacijah dosegla Madžarka Gitta Bajos (630,7). V izenačeni prvi polovici finala je Urška Kuharič z enakim rezultatom za šesto mesto razstreljevala s Hrvatico Valentino Gustin Šipek, ki je bila boljša, in Kuharičeva je tako osvojila končno 7. mesto. Takrat pa je zanesljivo vodila Rušanka Urška Hrašo-vec in si z dobrim streljanjem vse do konca pristreljala veliko zmago. Drugo mesto je osvojila Madžarka Reka Toma pred Bolgarko Tanyo Rizovo. Preostali Ormožanki, mladinka Eva Petek in Nuša Žnidarič, sta s 621,0 in 619,2 kroga osvojili 24. in 32. mesto. Petkova je bila v posebni razvrstitvi pri mladinkah deseta. Nadaljevanje serije mednarodnih tekem Serija mednarodnih turnirjev z zračno puško in pištolo se bo nadaljevala že ta konec tedna v Beogradu, nato še v Osijeku, po novem letu pa sledita mednarodni tekmovanji v Trzinu in nato še ISSF Velika nagrada v Rušah. Udeležba strelk in strelcev bo usmerjena v uspešne priprave na letošnji zimski vrhunec sezone, evropsko prvenstvo na 10 m v madžarskem Gyoru. Simeon Gonc Foto: Črtomir Goznik Ljutomerskim nogometašem (na totografiji Alen Ruis) je v tesni končnici uspelo odščipniti točko favoriziranim Vrhničanom. Planinski kotiček Alpinistična šola 14. 12. 2023 Alpinistični odsek Ptuj pod okriljem PD Ptuj razpisuje Alpinistično šolo, ki se bo začela 14. 12. 2023. Vabljeni vsi, ki želite spoznati svet navpičnih sten, in vsi tisti, ki si želite le znanja za varnejše gibanje v zahtevnejšem in brezpotnem gorskem svetu. V gorah nam lahko marsikdaj pridejo prav tako znanje kot izkušnje iz alpinistične tehnike. Z alpinistično šolo boste naredili prvi korak k varnejšemu obiskovanju gora v vseh razmerah in letnih časih, hkrati pa boste dobili izkušeno in preverjeno družbo za vaša nadaljnja gorska in plezalna doživetja. petek • S. decembra 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Kegljanje • KK Drava Ptuj Zmaga in poraz za zaključek jeseni Boks • Slovenska liga Šest zmag BK Ring v Kamniku mm Moška ekipa Kegljaškega kluba Drava Ptuj Radenska - Drava 8:0 (2987:2686) DRAVA: Tjaša Kramberger 401, Nada Fridl 471, Lidija Hrenko 431, Milena Štamfer Golob 432, Melita Krušič 493 , Marina Kramberger 458 Ženska ekipa Drave je v zadnjem krogu prvega dela 1. B državne lige vzhod nastopila v Radencih proti Radenski, ki je na sedmi tekmi sezone še sedmič zmagala. Ptujčankam ob sila skromni igri ni uspelo osvojiti niti točke. Nobeni kegljačici ni uspelo priti preko meje 500 podrtih kegljev, še najboljša je bila Melita Krušič z rezultatom 493. Pri domačinkah je bila najboljša Cvetka Štibrc s 518 podrtimi keglji. Izpostaviti velja, da za Radensko še vedno nastopa tudi legendarna Marika Kardinar, najboljša slovenska kegljačica vseh časov, ki je v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja sodila v sam svetovni vrh ženskega kegljanja. 1. B SKL - vzhod (ž) 1. RADENSKA 7 7 0 0 48:8 14 2. ŠOŠTANJ 7 6 0 1 34:22 12 3. SLOVENJ GRADEC 7 5 0 2 40:16 10 4. CERŠAK 7 3 0 4 29:27 6 5. DRAVA Ptuj 7 3 0 4 24:32 6 6. LENDAVA 7 2 0 4 16:40 2 7. REMOPLAST 2 7 1 0 5 13:43 2 8. FUŽINAR 7 0 0 7 12:44 0 Rudar 2 - Drava 1:7 (3243:3359) DRAVA: Janez Krajnc 541, Bojan Krušič 550, Uroš Krušič 557, Boris Premzl 576, Robi Golob 566, Mitja Kramberger 569 Po bledi predstavi v prejšnjem krogu na domačem kegljišču Deta Centra, ko so kegljači Drave izgubili proti Pergola hišam iz Radelj, so Ptujčani na gostovanju v Hrastniku zaigrali kot prerojeni in domači Rudar 2 premagali s kar 7:1. Očitno je, da je kegljišče v Hrastniku, ki je bolj „mehko" in vedno odlično pripravljeno ter tako „bolj radodarno s podrtimi keglji", Dravašem pisano na kožo, saj so bili tam uspešni tudi lani (takrat je zablestel Janez Krajnc, ki je podrl odličnih 605 kegljev). Letos Krajnc sicer ni bil tako uspešen, saj je s 541 keglji prepustil edino točko domačinom, zato pa so ostali Dravaši podrli 550 ali več kegljev. Največ, 576, jih je podrl najstarejši v ekipi, veteran Boris Premzl. Skupni rezultat 3359 kegljev (povprečje 559,8, op. a.) je rekord sedanje generacije ptujskih kegljačev. Najboljši 3. DKL - vzhod (m) 1. PERGOLA HIŠE 2 2. LENDAVA 3. KRILATO KOLO 4. DRAVA Ptuj 5. PREPOLJ E 6. PIVOVARNA LAŠKO 8 7. HRASTNIK 2 8 8. MIKLAVŽ 8 9. LOKOMOTIVA 2 8 Mini rokomet • 2. Fagus GIS regijski festival Ormož 2023 Mini rokometni direndaj na Hardeku V organizaciji Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, Rokometne zveze Slovenije in Gozdarskega podjetja Fagus GIS je v Ormožu potekal 2. Fagus GIS regijski mini rokometni festival Ormož 2023. Na turnirju so nastopili klubi iz naše regije: Jeruza- lem Ormož, Velika Nedelja, Moška-njci Gorišnica, Rače, Maribor Branik, Millenium Sveti Jurij ob Ščavnici in Arcont Radgona. Na treh igriščih hardeške trdnjave si je nove izkušnje nabiralo več kot 150 otrok. Pravico nastopa so imela Foto: arhiv Kegljaškega kluba Drava Ptuj Ringovci s trenerjem Ivanom Puckom ml. Foto: arhiv Boks kluba Ring Ptuj skupni rezultat doslej (3411 kegljev) je Drava dosegla tudi na tem kegljišču, in to že pred šestnajstimi leti, natančneje 3. februarja 2007, ko je še nastopala v 2. državni ligi. Tudi takrat je domačine premagala s 7:1 in zanimivo, da je edino točko domačinom takrat s kar 581 keglji „podaril" Janez Čuš, ki je bil sicer za osem kegljev boljši od domačina (poraz 3:1 v setih, op. a.). Drava bo tako z 10 osvojenimi točkami na 4. mestu čakala na drugi del prvenstva, ki se nadaljuje sredi januarja prihodnje leto. Ptujčani imajo samo dve točki zaostanka za vodilnima ekipama Pergola hiše iz Radelj in Lendave ter točko za mariborskim Krilatim kolesom. Majhne razlike obetajo zelo napet in negotov boj za 1. mesto do konca sezone. B 0 2 42:22 12 B O 2 4O:24 12 5 1 2 34:3O 11 5 O 3 3T:2T 1O 4 O 433.5:3O.5 8 3 1 4 32:32 T 2 1 5 23:41 5 2 O B24.5:39.5 4 1 1 B 22:42 3 David Breznik Boksarska zveza Slovenije je zaključek slovenske lige 2023 postavila v Kamnik, kjer je potekal tudi 4. Pokal Kamnika v boksu. Organizatorji in gledalci so lahko bili zelo zadovoljni s kakovostjo prikazanega boksa in množično udeležbo - tekmovalo je kar 106 boksarjev! V ringu so se v 53 dvobojih predstavili tekmovalci vseh kategorij, od najmlajših do članov. V sedmih dvobojih so nastopili tudi člani Boks kluba Ring Ptuj, ki so v Kamniku tokrat zabeležili šest zmag in en poraz. Med kadetinjami se je Ajda Kopše pomerila v kategoriji do 70 kg z Elo Černe Butenko (Golden Gloves Gym). To je bil njen tretji dvoboj, v katerem je začela suvereno in odločno ter je borbo zaključila s prekinitvijo v tretji rundi. Debitant v ptujski ekipi Gašper Plavec je nastopil v kadetski konkurenci v kategorij do 75 kg, nasproti mu je stal Patrik Petrovski (ŽBK Maribor). Šlo je za zelo izenačen in napet dvoboj vse do konca, Plavec je odločilno prednost naredil v prvih dveh rundah. v tretji rundi pa je borbo suvereno pripeljal do konca. Svojo kakovost je v kadetski kategoriji do 66 kg vnovič dokazal Florijan Brojaj, saj je Gašperja Stadina (Knockout LJ) premagal s knockoutom v 2. rundi. S tem je dokazal, da je v zelo dobri formi in da se razvija v res odličnega borca. Do predčasne zmage je med mladinci v kategoriji do 57 kg prišel še en član BK Ring Ptuj Tine Jakomini. Na dvoboju je Lenartu Miselju (BK LJ) v začetku 3. runde zadal nekaj močnih in natančnih udarcev, kar je privedlo do situacije, da je sodnik v ringu zaradi popolne dominance Jakominija dvoboj predčasno prekinil. Naslednji ptujski zmagovalec je bil Andi Gerdellaj, ki je boksal med mladinci v kategoriji do 67 kg. Njegov nasprotnik Igor Šaberl (ŽBK Maribor) je bil za dve težnostni kategoriji težji nasprotnik in je tudi aktualni državni prvak. Andi je v 2. in 3. rundi našel svojo distanco in je s silovitimi udarci pretehtal dvoboj na svojo stran. Šesto zmago je za varovance trenerja Ivana Pučka ml. prinesel Shpetim Caraku. Ta je boksal med mladinci do 71 kg proti Filipu Jurši-niču (Direkt Celje). Naš mladi boksar je nadzoroval dvoboj na distanci in je z zelo dolgimi serijami direktov onemogočal nasprotniku, da bi mu prišel blizu. Stopnjeval je tempo iz runde v rundo in je suvereno dobil dvoboj. Zmago si je v Kamniku želel tudi Vid Derviši, za katerega je bil to prvi nastop med člani do 71 kg. Novinec je dvoboj končal s porazom, a se je zelo dobro boril, dal je vse od sebe, ampak sodniki tokrat niso bili na njegovi strani. Za BK Ring je tako zelo uspešen nastop, saj so na 4. Pokalu Kamnika zasedli med ekipami skupno 2. mesto. Po tem tekmovanju so razglasili tudi tri najuspešnejše ekipe slovenske lige za leto 2023: 1. mesto je osvojil BK Knockout Ljubljana, 2. Železničarski boksarski klub Maribor in 3. BK Ring Velenje. V ligi so letos tekmovali trije ptujski klubi: BK Ring Ptuj, BK Dejan Zavec Boxing in BK Ptuj. David Breznik dekleta, rojena leta 2013 in mlajše, ter dečki, rojeni leta 2014 in mlajši. Na mini rokometnih turnirjih v okviru Rokometne zveze Slovenije se rezultati ne beležijo. „Najprej čestitke za znova odlično organizacijo turnirja domačemu Foto: Špela Stajnko Utrinek z mini rokometnega festivala, ki je bil ob velikem navdušenju zbranih izveden v Ormožu. klubu in sponzorju Fagus GIS, ki je za vsakega otroka pripravil nagrado. Ta je zajemala vrečko za športno opremo, Fagus vodo, čokolado, družabno igro in bon za Baby center. Na turnirju se rezultati ne beležijo, poskuša se čim več igrati brez kontakta, da je igra čim bolj čista in dostopna prav vsem otrokom. Ormoški klub je poskrbel tudi za kosilo za vsakega otroka, sodnika in trenerja, ki je potekalo na OŠ Ormož. Tisto, kar največ šteje po takšnem turnirju, pa je seveda zadovoljstvo vseh otrok, sodnikov, trenerjev, staršev - skratka vseh vpletenih. Ena največjih atrakcij za otroke je bila maskota Roko, katere nalogo je odlično opravil Matjaž Bedrač Čiko. Za nami je res prelep športni dogodek," je zadovoljno pripovedoval Rok Košak iz RZS, ki mu pripadajo zasluge, da je v zadnjih dveh letih spet postavil mini rokomet na trdne temelje. Prav z organizacijo takšnih turnirjev po celotni Sloveniji se bistveno pripomore k promociji slovenskega rokometa, ki je v preteklosti veljal za ekipni šport številka 1 v državi. Danes rokomet gleda v hrbet nogometu, odbojki, košarki in mogoče še kakšnemu športu ... „Res je, v preteklosti je bil rokomet izjemno popularen in posledič- no s tem tudi uspešen. Tudi državna prvenstva v mini rokometu so se v preteklosti organizirala, kjer je sodelovalo ogromno šol po vsej Sloveniji. Prav po odličnem mini rokometu smo bili zelo znani tudi v Ormožu. Mini rokomet je osnova za kasnejše igranje velikega rokometa. Z izpeljavo regijskega turnirja smo zelo zadovoljni: na igriščih je vse potekalo po planu, tudi obisk in obnašanje staršev je bilo odlično. V klubu smo enostavno zaradi pritiska drugih športov primorani iti čim prej v akcijo in otroke privabiti na rokometna igrišča. Tako se lahko pohvalimo tudi s prvim rokometnim vrtcem v državi. Naš klub sodeluje z ormoškim vrtcem, ki deluje po programu Mednarodne rokometne zveze EHF. Sicer se mini rokomet igra od 1. do 4. razreda osnovne šole. Trenutno deluje krožek mini rokometa na OŠ Ormož, OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Ivanjkovci," je še nekaj zanimivosti glede delovanja kluba ter mini rokometa povedal predsednik RK Jeruzalem Ormož Mladen Grabovac. V decembru v klubu ob sodelovanju z Gozdarskim podjetjem Fagus GIS pripravljajo še eno veliko prireditev. V petek, 15. decembra, z začetkom ob 16.30 bo na Hardeku potekalo veliko božično praznovanje, kjer bo ob zanimivem programu obdarjenih več kot 150 otrok, ki po šolah ali v klubu trenirajo mini rokomet. Uroš Krstič 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • S. decembra 2023 50 let Brodarskega društva Ranca Ptuj Jubilej obeležili s slavnostno akademijo Skupinska slika prisotnih nagrajencev na slavnostni akademiji 50 let je lepa doba in to uspešno dobo delovanja Brodarskega društva Ranca Ptuj so obeležili s slavnostno akademijo na ptujskem gradu. Člani uspešnega ptujskega športnega društva so ob jubileju pripravili izbran program, med katerim so goste nagovorili direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Jadran Klinec, generalna sekretarka Jadralne zveze Slovenije Eldina Domazet, županja MO Ptuj Nuška Gajšek (društvu je izročila sta-tuo MO Ptuj, op. a.), župan občine Markovci Milan Gabrovec in predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Emil Mesarič se je v govoru na kratko ozrl na zgodovino društva, Foto: Črtomir Goznik Ob 50-letnici delovanja BD Ranca Ptuj je izšel bogat zbornik. Šolski šport • Rokomet, učenci Odličen lokalni finale v prid Velike Nedelje V športni dvorani Velika Nedelja je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v začetku decembra potekalo območno tekmovanje v rokometu za učence letnika 2009 in mlajše. V dveh polfinalnih obračunih ekip iz ptujskega in ormoškega območja sta bili uspešni slednji. V finalnem srečanju sta OS Velika Nedelja in OŠ Ormož prikazali odlična predstava z obeh strani. Ormožani so v 1. polčasu že vodili za pet zadetkov, na odmor (tekma se igra dvakrat 12 minut) pa so odšli s prednostjo dveh (8:10). V drugem delu so domačini zmogli preobrat in so slavili 17:16. Oba finalista sta se uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja. Rezultati: polfinale: OŠ Velika Nedelja - OŠ Gorišnica 16:7, OŠ Ljudski vrt - OŠ Ormož 8:20; tekma za 3. mesto: OŠ Gorišnica -OŠ Ljudski vrt 19:11; tekma za 1. mesto: OŠ Velika Nedelja-OŠ Ormož 17:16. Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja 2. OŠ Ormož 3. OŠ Gorišnica 4. OŠ Ljudski vrt UR Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja za učence letnika 2009 in mlajše - OŠ Velika Nedelja Darko Skok. Ta je v ta veliki in obsežen projekt vložil ure in ure dela, saj zbornik zajema 240 strani in okrog 400 fotografij. Gre za pravi presek delovanja društva skozi pet desetletij in v njem so kronološko zabeleženi vsi pomembni mejniki. Na slavnostni akademiji so se z izvodom zbornika posebej zahvalili 17 posameznikom, ki so s svojim delom dali poseben pečat k uspešnemu delovanju društva. Na prireditvi, ki jo je spremljal odličen kulturni glasbeni program - v njem so nastopili člani Moškega pevskega zbora KD Rogoznica pod vodstvom dirigenta Gregorja Lačna in instrumentalistki Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj -, se je zbralo veliko bivših in sedanjih članov BD Ran-ca Ptuj, ki so po slavnostni akademiji na sproščenem druženju obujali spomine in tkali načrte za prihodnost. David Breznik Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Pet perutninarjev do dvojnih stopničk Foto: Črtomir Goznik podal je pogled na aktualno stanje, delno pa je izpostavil tudi izzive za prihodnost: „Z 2. decembrom in slavnostno sejo smo dali piko na i našemu slavnostnemu letu, v katerem smo pripravili različne dogodke, ki so bili posvečeni temu jubileju. Največji poudarek te slavnostne akademije je bil v predstavitvi zbornika, kjer je zajeta vsa zgodovina našega društva od leta 1973 do 2023, prav tako pa tudi del zgodovine dogajanja ob reki Dravi skozi zgodovino." Zbornik ob 50-letnici delovanja BD Ranca Ptuj je lepemu številu obiskovalcev slavnostne akademije predstavil član uredniškega odbora Kaja Adam (KK Perutnina Ptuj) Konec tedna je v Tropovcih (med Radenci in Mursko Soboto) potekalo naslednje tekmovanje zimske lige v ciklokrosu. Kolesarski klub (KK) Perutnina Ptuj je zastopala peterica kolesarjev. Najuspešnejši je bil z osvojenim drugim mestom Maj Bohak med mlajšimi mladinci (U-17), premagal ga je le Vanja Kuntarič Žibert (Pogi team UAE). V isti kategoriji sta Luka Lupša in David Adam (oba KK PP) osvojila 4. in 6. mesto. Med starejšimi mladinci (U-19) je Nik Golob zasedel 5. mesto, Kaja Adam pa je osvojila 3. mesto med deklicami U-15. M Ekipa OŠ Ormož je osvojila 2. mesto. Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Aluminij - Celje; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Rogaška; OB 15.00: Koper - Olimpija; OB 17.30: Mura - Domžale; V PONEDELJEK OB 17.30: Kalcer Radomlje -Maribor. Mladinska liga 18. krog: Koper - Aluminij (v soboto ob 14.00 v Kopru). Rokomet • NLB liga RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 18.00: Slovenj Gradec - Krka, Gorenje Velenje - LL Grosist Slovan; OB 19.00: Dobova - Urbanscape Loka, Riko Ribnica - Škofljica, Ljubljana - Trimo Trebnje, Koper - SVIŠ Ivančna Gorica; V NEDELJO OB 18.00: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož. 1. B SRL (m) 13. krog: Velika Nedelja - Kočevje (v petek ob 19.00), Moškanjci-Go-rišnica - Herz Šmartno (v petek ob 19.30). Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 8. krog: Celje - ŽOK Ptuj (v soboto ob 18.30 v Celju). Futsal • 1. SFL RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 20.00: Sevnica - Meteorplast Šic Bar, THE Nutrition Extrem - Bronx Škofije; OB 20.30: Dobovec -Siliko Vrhnika, Dobrepolje - Oplast Kobarid. Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Veterani +50 RAZPORED 1. KROGA, V NEDELJO OB 14.00: Hajdina - Hajdoše; OB 14.40: KMN Tomaž - Ormož; OB 15.20: ŠD Selan - Club. 2. KROG, V NEDELJO OB 16.00: KMN Tomaž - Hajdina. Ljutomer • Sejem zimske športne opreme Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer pripravlja vsakoletni sejem zimske športne opreme. Ponudba rabljene smučarske in druge opreme za zimske športnorekreativne aktivnosti bo na voljo v nedeljo, 10. decembra, od 9. do 12. ure v ljutomerski športni dvorani ŠIC. Jože Mohorič, NŠ petek • 8. decembra 2023 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA piščančji paprikas, testenine, zelena solata NEDELJA gobova juha z ajdovo kašo, gov. zrezki v gorčični omaki, krompirjevi svaljki, motovilec v solati, sočne orehove kocke PONEDELJEK kisla repa, matevž, pečenica TOREK brokolijeva kremna juha, porova pita s slanino, zelena solata SREDA ■v , «vv rižota s piščancem in zelenjavo, stročji fižol v solati ČETRTEK čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir PETEK prežganka z jajčko, ocvrt file osliča, krompirjeva solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Porova pita s slanino testo: • 200 g moke • 1/3 žličke soli • 100 g masla • 5 žlic hladne vode • 1 rumenjak nadev: • 200 g slanine • 2 srednje velika pora • 500 g ricotta sira • 100 g mascarpone sira • 2 jajci • sol po okusu • poper po okusu Moko dajte v skledo, dodajte ji sol, na kocke narezano maslo, vodo in rumenjak ter ugne-tite testo, lahko si pomagate s kuhinjskim robotom. Pekač za pito namastite in potresite z moko. Testo razvajajte v obliki kroga, ki je malo večji kot premer pekača. Testo s pomočjo valjarja dajte v pekač, pokriti naj bodo tudi robovi, nato ga dobro prepikajte z vilicami in pecite 15 minut pri 180 °C. Medtem ko se testo peče, pripravite nadev. Por narežite na tanke kolobarje in ga na maslu malo popražite, da se zmehča. Slanino narežite na trakce in jo popražite, da rahlo porjavi. V skledo dajte ricotto, mascarpone in jajci ter sol in poper. Dobro premešajte, nato pa dodajte por in slanino. Delno pečeno testo vzemite iz pečice in nanj dajte nadev. Vrnite v pečico in pecite še približno 30 minut, da na vrhu rahlo porjavi. Sočne orehove kocke biskvit: 2 lončka zdroba 2 lončka mleka 2 lončka sladkorja 2 lončka mletih orehov 1 jajce 1 jabolko 0,5 lončka olja 0,5 lončka kakava 1 žlička pecilnega praška 1 vanilijev sladkor krema: 300 g mascarponeja 300 ml sladke smetane 2 žlici sladkorja v prahu 1 žlička vanilijeve paste Lonček naj bo velikosti približno 200 ml. Zdrob zalijte z mlekom in pustite stati 5 minut, da se napne. Nato dodajte vse ostale sestavine za biskvit in z mešalnikom dobro premešajte. Pripravljeno maso vlijte v pomaščen pekač in pecite 25 do 30 minut na 180 °C. Ko je pecivo pečeno, ga vzemite iz pečice in dobro ohladite. Za kremo trdno stepite sladko smetano z vanilijevo pasto in ji nežno primešajte mascarpone ter sladkor. Premažite pecivo in ga po vrhu potresite s kakavom. Cirkulane • Društvo za oživitev gradu Bori ohranja tradicionalne prireditve v kraju Barbarno - veselo druženje in semanji dan V Cirkulanah že vrsto let obeležujejo god Sv. Barbare (4. december), kije farna zavetni-ca tamkajšnje župnijske cerkve in župnije. Minulo nedeljo so tako ponovno organizirali tradicionalno prireditev Barbarno, kije v center kraja privabila veliko obiskovalcev. Iz gradu Bori sta se s kočijo pripeljala tudi grof in grofica Sauer. Osrednje dogajanje je vsako leto na trgu pred cerkvijo. Grof in grofica Sauer sta se v spremstvu častne garde udeležila svete maše, nato pa nagovorila potomce svojih nekdanjih podanikov, sprejela »gorni-no« od vinskega pridelka in druge dajatve ter sprejela plemenite goste. Prav tako sta se sprehodila med stojnicami s pestro ponudbo prazničnih izdelkov in dobrot. Kot veleva tradicija, so na barbarno skoraj zmeraj organizirali semanji dan. »Tudi letos se nam je pridružilo ne- kaj lokalnih ponudnikov, prišli so tudi prodajalci suhe robe in lecta, na stojnicah pa so svoje praznične izdelke predstavljali učenci OŠ Cirkulane-Zavrč in predstavniki domačih društev,« je povedala Mira Petrovič, predsednica Društva za Grof in grofica Sauer s častno gardo pred cerkvijo sv. Barbare v Cirkulanah. Lokalni ponudniki so se z veseljem odzvali in prišli na Barbarno v Cirkulane. ohranitev gradu Bori, ki je skupaj z občino in drugimi društvi organizator tega družabnega in turističnega dogodka. Obiskovalci so lahko doživeli, kako se je včasih vozila gospoda Letos so z obiskom zelo zadovoljni, služilo pa jim je tudi vreme. Zjutraj je še rahlo naletaval sneg, nato pa je trg obsijalo sonce in ljudje so z velikim veseljem hodili od ene do druge stojnice, si ogledovali izdelke in drug drugega pozdravljali. Člani Kulturnega društva Cir-kulane so skozi dopoldne zaigrali nekaj kratkih komičnih prizorov, ki so prikazovali predvsem odnos meščanstva do svojih podložnikov. Poskrbeli so tudi za otroško animacijo in brezplačne vožnje s kočijo. »Zelo smo veseli, da smo lahko po- novno organizirali Barbarno v polnem obsegu, prejšnja leto smo bili omejeni zaradi korone in vremena, letos pa nam je bila sreča naklonjena in ponovno smo se lahko družili ob godu naše farne zavetnice,« je povedala Petrovičeva. Med stojnicami se je sprehodila tudi županja Antonija Žumbar in pohvalila zelo dobro organizacijo dogodka in pestrost ponudbe. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. decembra 2023 Kidričevo • Koncert MoPZ Talum z gosti Venček otroške razigranosti in odrasle modrosti Moški vokal, še posebej v vokalni skupini ali zboru, vedno prevzame. Tako je bilo tudi na nedavnem koncertu v kidričevski dvorani Pan, kjer so nastopili pevci moškega pevskega zbora (MoPZ) Talum Kidričevo. Dvorano Pan v Kidričevem je prvo nedeljo v decembru napolnilo ubrano petje moškega pevskega zbora Talum Kidričevo. Zbor vodi zborovodja Gregor Lačen. Na koncert so povabili tudi goste, najmlajše pevce iz OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc. Njihov nastop je navdušil, zapeli so pevci otroškega pevskega zbora in zaigrali člani šolskega benda „brez imena". Oboji so se predstavili samostojno in skupaj z MoPZ. Medtem ko so člani MoPZ zapeli resnejše in zahtevnejše pesmi (Čej so tiste stezice, Lahko noč, Micika f pungradi rouže bere, Stedenček, Triglav, priredbo Marko skače, Orkester in druge), se je učiteljica Liljana Krošl z mladimi pevci odločila za lahkoten repertoar. Enako je bilo tudi z nastopom šolskega benda OŠ Kidričevo, ki je brez imena. Rock my soul, Ko dvigneš me in Sreča na vrvici so bile pesmi, s katerimi so se predstavili. Na koncu koncerta je sledil skupni nastop vseh nastopajočih, izbrali so dve lepi slovenski pesmi - Vem, da danes bo srečen dan in Naj živi ljubezen. V MoPZ Talum Kidričevo deluje okoli 20 pevcev, zborovodja je Gregor Lačen. Člani prihajajo iz različnih krajev, nekaj jih je Talumovcev, se pravi zaposlenih ali nekdanjih zaposlenih v kidričevski tovarni, po kateri zbor, ki deluje 75 let, nosi ime. „Ohranjamo tradicijo zbora, vadimo, se družimo, nastopamo in se tudi poveselimo. Združuje nas veselje do petja. Koncert v decembru je naš tradicionalni dogodek. Vaje imamo enkrat tedensko, pred pomembnejšimi nastopi tudi večkrat. Nastopov skozi leto zabeležimo kar nekaj - v kidričevski ob- čini, v sosednjih občinah in tujini. Letos smo nastopili v Budimpešti, prejšnja leta pa v Pragi, Draču, Slavoniji, Ohridu ... Redno se udeležujemo revij pevskih zborov," je dejal podpredsednik MoPZ Talum Kidričevo Marko Šori. „Večinoma pojemo slovenske pesmi, včasih zajadramo po Jadranu, lotimo se tudi kakšne tuje skladbe. Za letošnji koncert smo izbrali večinoma slovenske pesmi, tako se nam je zdelo najbolj primerno. Decembrski koncerti so naša tradicija že več kot desetletje. Veseli nas dober obisk, to daje vedeti, da je med ljudmi še posluh za slovensko pesem in ubrano petje. Bi pa bili veseli, če bi lahko vrste pomladili in bi se nam pridružili novi pevci." MZ Promocijsko sporočilo Po najlepša darila v Qcenter Ptuj Največje nakupovalno središče na Ptuju, Ocenter v Puhovi, je pravi kraj za praznične nakupe. Nakupovalne ulice vas bodo očarale s praznično podobo, v prodajalnah pa boste našli prav vse, da bodo prazniki za vas in vaše najdražje čarobni. Če ne veste, kakšno darilo kupiti vašim najdražjim, izberite darilne bone Qcentra Ptuj - ti so zmeraj prava izbira! Popolno darilo obstaja! Vrednostni bon Qcentra Ptuj! Boni 5rirt vpljo v ArbddakaibiJ ©.ocenter V prodajalni Obi boste našli vse, kar potrebujete za čarobno okrasitev doma. Kot pravijo v Obiju - naj se lov za najlepšo kavkaško jelko prične zdaj! Pri njih boste našli jelke v velikostih, ravno pravšnjih za vaš dom. Košate veje, temno zelena barva iglic in srebrn lesket dajejo odlično podlago za okrasitev. Kljub toplim in ogrevanim prostorom iglice ne bodo začele hitro odpadati, ne pikajo ter otrokom in živalim niso nevarne.Pričarajte si praznično vzdušje kot iz pravljice, ki bo vam in vašim najdražjim risalo nasmehe na obraz in prebudilo najlepše spomine na otroško veselje. Pridite po božično zvezdo v Obi in odenite svoj dom v živahne odtenke praznikov, ki jih prinaša ta priljubljeni praznični cvet. V Obiju pa najdete tudi okraske, lučke in vse druge praznične izdelke, s katerimi bo vaš dom zasijal v najlepših prazničnih barvah. V prodajalni Bags&More / Of-fice&More imajo prav posebno akcijo - vse igrače in darila 2 + 1 gratis. Opazovati otroško navdušenje in iskrice v očeh ob odpiranju daril je vsakič posebno doživetje. Podarite najmlajšim igrače, ki jim bodo prinesle nešteto razigranih uric zabave in veselja! V poslovalnici Bags&-More I Office&More ves praznični december nakupujte darila za majhne in velike z odličnimi prihranki v akciji 2 + 1 gratis -plišaste igrače Niči, lesene in didaktične igrače, družabne igre, sestavljanke in raznovrstne ustvarjalne komplete, kozmetične komplete, skodelice, dišeče sveče, odeje, dodatke za dom in dekoracijo pa še kaj. Akcija velja od 28.11.2023 do 3.1.2024. VOcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO! Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke potic - pridružite se nam v soboto, 16. decembra, ob 9.30 in pokažite, zakaj je vaša potica najboljša! Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno domačo potico ter nagradila tri najboljše. Prijave zbiramo do 14. decembra, za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov: marjan. nahberger@radio-tednik.si. Vas, obiskovalci Ocentra Ptuj, pa vabimo, da se oglasite in poskusite najboljše potice izpod rok naših izjemnih gospodinj. Naj bo december pravljičen, poln drobnih presenečenj in najlepših daril - s Ocentrom Ptuj. Spodnje Podravje • Prostovoljki Eva in Zala sta v Gambiji poučevali otroke Kljub revščini so ljudje za^ Študentje imajo danes veliko možnosti, da pridobijo tako študentske kot delovne izkušnje kje v tujini. Večina jih na izmenjave odpotuje v države Evropske unije, nekateri pa se odpravijo tudi kam dlje. Med njimi sta tudi Ptujčanki Eva Petrovič in Zala Vogrinec, ki sta se kot prostovoljki odpravili v Gambijo, eno najrevnejših afriških držav. Tam sta tri tedne pomagali v lokalni mali šoli. Eva in Zala sta v Gambijo odpotovali preko slovenskega društva Za otroke sveta, predvsem zaradi lažje organizacije in večje varnosti. Nekaj mesecev pred odhodom so imeli s predstavniki organizatorjev več delavnic in pogovorov o tem, zakaj si sploh želita tja. Pripravili so ju tudi na morebiten kulturni šok - življenje tam je namreč precej drugačno kot v Evropi. Že ob prihodu na gambijsko letališče sta ugotovili, da to vsekakor drži. Kot prostovoljki sta sicer bivali v luksuzni vili z bazenom, kar je bilo sprva nekoliko čudno. Po večini namreč lokalni prebivalci živijo v zelo skromnih prebivališčih, brez elektrike, vode, pohištva, stranišče pa je ena velika luknja na prostem. Tudi v vili pa razmere niso bile ravno luksuzne, saj tam posteljnino in brisače še vedno perejo na roke, gospodinja pa je hrano pripravljala na odprtem ognju pod milim nebom. Če je deževalo, se nihče ni obremenjeval, ogenj se je zakuril takrat, ko se je zjasnilo, večerja pa je bila priprav- ljena pač malo kasneje, kot so bili vajeni. Do službe sta se skupaj z drugimi prostovoljci vozili s kom-bijem. Mladi študentki socialne pedagogike in predšolske vzgoje sta bili šokirani tudi nad tamkajšnjim šolskim sistemom oz. načinom poučevanja. »Lokalne učiteljice so triletne otroke učile pisati, in ker jim ni uspevalo, so jih tudi teple. Skušali sva jim dopovedati, da oni še niso fizično sposobni pisati, saj še pisala ne zmorejo držati, vendar naju niso hotele slišati. V razredu so namreč ot- Foto: osebni arhiv Šolski prostori so skromni, v stavbi ni vode in elektrike. Ptuj • Sprejem prostovoljcev za leto 2023 Ko ljudem pomagaš, se tu V času, ko so materialne stvari pogosto močno precenjene, je pomoč sočloveku toliko bolj pomembna in potrebna vrednota. Prostovoljci so nepogrešljiv segment družbe na različnih področjih. Na ptujski občini so za najzaslužnejše tudi to leto pripravili sprejem in šesterici podelili priznanja. Nekateri med njimi so prostovoljci že 20 let ali več in temu letno posvetijo velik del svojega prostega časa. S tem pa napolnijo dušo sebi in tistim, ki jim pomagajo. »Prostovoljka sem od leta 2005 naprej. To priznanje občine mi pomeni nov zagon za naprej. Aktivna sem na mnogih področjih, tudi v svojem okolišu. Veliko je starejših, onemoglih. Pogosto ne potrebujejo veliko, le lepo besedo. Peljem jih na sprehod, se z njimi pogovarjam, jim naklonim prijazne besede. Vsak človek potrebuje komunikacijo. Rada priskočim na pomoč, če le lahko. Da je to prav, čutim v srcu in to me žene naprej,« pravi ena izmed prejemnic priznanja za prosto-voljstvo Jelka Trafela. V letu 2023 je opravila 200 ur prostovoljnega dela. Od leta 2007 sodeluje pri Župnijski karitas, kjer pomaga pri razdeljevanju in nudenju pomoči, opravlja redna tedenska dežurstva in sodeluje pri različnih akcijah. Za prostovoljstvo se je odločila, ko je izgubila službo in spoznala, da mora in želi delati nekaj dobrega. Potrebein želje starostnikov niso velike Med letošnjimi prejemniki priznanja je tudi Elizabeta Vidovič, ki je letos opravila več kot 400 ur Prostovoljstvu namenil skoraj 400 ur svojega časa Marjan Koser je letos opravil neverjetnih 386 ur prostovoljnega dela. Od leta 2017 deluje pri društvu Ars Vitae, aktiven je na več njihovih programih, počne ogromno stvari, pogosto se znajde v vlogi hišnika, vodovodnega inštalaterja, pleskarja... »Je izredno srčen človek, ki ob znanju premore tudi toplino. Vsako opravljeno delo izvaja z natančnostjo in zavzetostjo, ki izvira iz srca in s tem lahko posredno pomaga uporabnikom društva. Je zanesljiv, natančen, prilagodljiv. Vedno najde rešitev,« pravijo v društvu. Prostovoljstvu seje pridružil po bolezni, saj gaje zadel infarkt. »Boljše je, če ljudem pomagaš, tudi ti se počutiš dobro,« je razloge za prostovoljstvo zelo enostavno, a zgovorno strnil Koser. Foto: MZ petek • 8. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 i • • i • v« i« • dovoljni in polni življenja Foto: osebni arhiv Veselo druženje z otroki in lokalnimi učiteljicami roci različno stari in določeno snov obravnavajo vsi, ne glede na svoje sposobnosti,« sta povedali sogovornici. Prav nobene pozornosti ne posvečajo utrjevanju snovi, veliko je tudi učenja na pamet. Cilj obiskovanja šole sicer je, da se vsi naučijo čim boljše govoriti angleško. Učiteljica ima namesto šibe v roki leseno kačo Največji šok za Evo in Zalo je bilo fizično kaznovanje otrok, ki ga pri nas obsojamo, hkrati pa je tudi zakonsko prepovedano. Tam je učiteljica hodila po razredu z leseno kačo v rokah in z njo udarila tistega otroka, ki je bil morebiti preglasen ali ni poslušal. Fizično kaznovanje otrok je sicer tudi pri njih prepovedano, vendar je še vedno preveč ukoreninjeno v navadah ljudi, zato ga sprejemajo kot nekaj normalnega. »Vse to sva težko dojemali, vendar si moraš po nekdaj dnevih prestrukturirati misli in si reči, da nisi prišel zato tja, da bi tamkajšnjim ljudem vsiljeval svoj sistem, navade in razmišljanje. To, kar imamo mi, tudi ni vedno najboljše,« je dodala Eva. Marsikateri starš bi se zgrozil tudi nad šolsko stavbo, ki ima samo tri učilnice, pregradnih sten ni, vse je odprto, prav tako ni elektrike in vode. Otroci zjutraj pridejo v šolo, zapojejo svojo in nato še slovensko himno, se postavijo v vrsto, nato pa sledi umivanje rok, vodovodno cev pa si podajajo drug do drugega. Po tem vsakodnevnem obredu sledi 4 do 5 ur pouka, ki je fleksibilen, prav nič ni vnaprej določeno, v največji meri je vse od- visno od trenutnega razpoloženja in volje učiteljic ali pa od vremena. Otroci morajo priti vi • • v šolo urejeni, uniforme so obvezne Prav tako morajo otroci priti v šolo lepo urejeni, uniforme so obvezne, nogavice bele, deklice morajo imeti spete lase, fantje pa na kratko postrižene. Otroka, ki ni primerno oblečen in počesan, učiteljice pošljejo kar domov. Šolo, ki so jo zgradili slovenski prostovoljci, je skupno obiskovalo okoli 100 otrok, starih med 3 in 7 let, prav vsem so šolanje omogočali botri iz Slovenije. S 30 evri na mesec lahko tam preživi celotna družina, ta denar pa zadostuje tudi za nakup uniforme in malico. Eva in Zala sta med dru- gim poudarili, da so tam otroci veliko bolj glasni, imajo več energije, pretepanje in suvanje je bilo včasih najboljše kar spregledati. Je pa v šoli veliko več petja in plesa, tudi učiteljice znajo biti zabavne, včasih se obnašajo celo otročje. Ptujski prostovoljki sta v Gambiji preživeli tri tedne, v tem času sta si ogledali veliko zanimivosti, tudi muzejev, v katerih je poudarek na temni plati evropske zgodovine - suženjstvu. Obiskali sta tudi tržnico, ki je bila zanju prav tako velik kulturni šok; ljudje so precej vsiljivi, veliko je barantanja, prav tako je veliko smradu in nečistoče. Ribe so na primer pometane kar po tleh, ljudje pa jih kupijo, odnesejo domov in pripravijo za večerjo. Kljub pomanjkanju so po besedah Eve in Zale ljudje tam zelo veseli, zadovoljni, polni življenja, plešejo, pojejo, prav no- Foto: osebni arhiv Študentki Eva Petrovič in Zala Vogrinec sta povedali marsikaj o njuni izkušnji v Gambiji. benemu se nikamor ne mudi, sredi tržnice si vzamejo čas za ples, so izjemno odprti in prijazni. Mlajše generacije je že oplazil duh evropskega razmišljanja, saj si ne želijo imeti več žena in kopice otrok. Za njihovo deželo je značilno tudi, da je povsod treba čakati, da prav nič ne funkcionira, kot bi moralo. Na morebitno nerganje turistov odgovarjajo: »This is Africa«! Estera Korošec Foto: osebni arhiv Eva Petrovič in Zala Vogrinec sta med otroki v Gambiji preživeli tri tedne. di ti počutiš bolje... Prostovoljce je v ptujski Mestni hiši sprejela županja Nuška Gajšek. prostovoljnega dela. Je prostovoljka v programu Starejši za starejše na območju četrtne skupnosti Ljudski vrt, v tem programu deluje od leta 2005. Vidovičeva obiskuje 24 starejših občanov. Ponosna je, da ji je uspelo z vsemi njimi opraviti anketo, iz katere so razvidne njihove potrebe in želje. V sklopu programa Starejši za starejše je zelo aktivna tudi Ana Os- terman, ki se je izobraževala tudi na področju nasilja nad starejšimi. Je tudi mentorica, ki izobražuje nove prostovoljke v programu Starejši za starejše. V tem je skoraj 20 let, obiskuje starejše osebe in jim glede na njihove potrebe ter želje omogoča kakovostnejše življenje. Tudi Slavica Horvat je prostovoljka z vsem srcem. Letos je opravila 94 ur prostovoljnega dela. Deluje v Društvu upokojencev Grajena že več kot 15 let. Letos je opravila 111 obiskov pri 46 starejših osebah na domu. Podobno kot Trafelova je tudi njo do prostovoljstva pripeljala izguba službe. Po 20 letih delovne dobe je postala tehnološki višek, kot vdova s tremi otroki je iskala različna priložnostna dela in spoznala, da starejši potrebujejo pomoč in družbo. Področja, na katerih nudijo pomoč, so izjemno raznolika Ignac Habjanič je dobro znano ime. Že 12 let vodi projekt zbiranja plastičnih zamaškov za humanitarne namene. Upa, da bo to skupaj z vsemi, ki mu pri tem pomagajo, lahko počel še dolgo. Aktiven je tudi v društvu Sonček. Več kot sto ur prostovoljnega dela je letos opravila Erika Krajnc, ki več kot deset let vodi skupino pevk Stezice. Pevke veliko nastopajo, petje pa vidijo kot obliko izražanja in način povezovanja ter ustvarjanja občutka skupnosti. Prav tako na kulturnem področju si priznanje za prostovoljno delo zasluži Franc Simonič, mentor likovne sekcije Društva upokojen- Prostovoljstvo v zatonu ... Mednarodni dan prostovoljstva obeležujemo 5. decembra, prav na ta dan se jim je za plemenito poslanstvo s priznanji in sprejemom zahvalila ptujska županja Nuška Gajšek: »Gre za ljudi, ki imajo res posebno mesto v skupnosti. Brez njih marsikaj ne bi bilo narejeno, izboljšajo številna življenja. Zdi se, daje v zadnjem obdobju prostovoljstvo nekoliko v zatonu, mlajše generacije pogosto ne vidijo potrebe, da bi prispevali dodano vrednost k skupnosti. Zato je treba takšne stvari še bolj nagrajevati in obeleževati mednarodni dan prostovoljstva. Potrebujemo drug drugega, ker le skupaj zmoremo več.« cev Optimisti Ptuj. Že več kot 19 let člane spodbuja k ustvarjalnosti in organizira razstave. Z risanjem njihova življenja dobivajo lepše barve. Dženana Kmetec Foto: CG 20 Štajerski Za kratek čas petek • S. decembra 2023 ZAČIMBA ZA PICO REŽISER RUSSELL POLITIK PAS OSVALDO ARDILES NASA TEKAČICA KROSA (LUCIJA) DIRIGENT MIRSKI JANEZ TRDINA ANGLOAM. UTEŽNA ENOTA AZIJSKA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM BlSKEK DEJAVNIK TUNJE MESO GIBLJIVA PRIPRAVA NA VRATIH FINSKI TEŽKO-METALCI ODPRTINA V STENI SL. PESNICA (MAJDA) ULTRAKRATKI VALOVI UŽITNE GOBE, SAMPINJONI NORDIJSKI EPI Španska plavalka (justes) SLOVANSKI ZLI DUH opoldan. počitek (Spanj "prazna" srečka NEKDANJI POLITIK (TOMAS IRIDIJ HITER, KRATEK MOČEN GIB POŠKODBA Z REZILOM SEČNJA AZORSKI OTOKI RAVNI DEL LONCA OTROŠKA ČREVESNA GLISTA PREGRADA POTI PRED „.„«„,« ŽENINOM KAKIJEVCA BARVA KOŽE VZBOKLINA OD PRITISKA ROMARSKE CERKVICE VROSAL-NICAH STARI OČE DRAMA-TURGINJA RATEJ OČIŠČENJE Z VODO ZAŠČITNI PREMAZ presustnik {narečno} KRČEVITA JEZA TV VODITELJICA ŽNIDARSlč ZASAVSKI "TRIGLAV" DAN V TEDNU PRIPRAVA ZA REŠEVANJE V GORAH POPOTNIK NEKDANJI IN JAP.SMUČ. VODITELJ SKAKALEC KLEMENČIČ (NAOTO) NEIL ARTHUR IGRALEC ELLIOTT kurir FRANC USENIK 'igralec' orjaški in režiser amharski (kevin) »«l"«« Leto 2020 bo obdobje, ko boste dosegali odlične poslovne rezultate, a boste morali vložiti veliko truda. Ne bo veliko prostega časa, posebej če vodite lastno podjetje. Če ste zaposleni v podjetju, boste zasuti z delom, a bodo v sredini leta razmere nekoliko lažje, saj boste dobili ustrezno pomoč. Če niste zaposleni, boste primerno službo dobili ob koncu leta. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. S. - 20. 4.) Ji Mh Naredili boste neke zaključke in se pravilno odločili, kaj vam je pomembno in naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umirjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Znašli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride. ~ BIK (21. 4. - 20. 5.) Ljudje, ki vam bodo hodili naproti, vam bodo v veliko pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi oseba nasprotnega spola, ki vam daje upanje. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Omenjeno bo lahko neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnašate močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni in stvari se bodo odvijale mnogo hitreje. Počasi se tudi daleč pride. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Vaše življenje bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste to srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam podari neko ljubezen in pokaže pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stanje bo podobno gugalnici. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Pred vami je energičen čas in našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo treba vajeti usode vzeti v svoje roke. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bosta izplačali, kajti v življenju so in bodo pomembni tudi detajli. ERTA ALE - aktiven vulkan na sz. Etiopije, ob meji z Eritrejo, KRKOČ, Lucija - slovenska tekačica krosa, SARAI, Justes -španska plavalka Ormož • Še ena nagrada Knjižnici Franca Ksavra Meška Najboljša med vsemi knjižnicami v državi Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je novembra, na dan splošnih knjižnic, prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt splošnih knjižnic 2023, ki na poseben in inovativen način zbližuje knjige in bralce. Na razpis je prispelo 14 projektov trinajstih knjižnic in strokovna komisija je ormoški knjižnici za projekt Evropskega izziva „Kulturno vključevanje brez meja in omejitev" podelila vse možne točke. V letu 2022 so se na območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž priselili 103 ukrajinski razseljenci. Zavedanje, da njihova stiska ni le ekonomska, saj so s selitvijo izgubili domače socialne stike in stik z lastno kulturo ter se dnevno srečevali s povsem novim okoljem, jezikom in kulturo, je knjižnico spodbudilo k ukrepanju. Z željo, da živimo v vključujoči in strpni družbi, smo skozi projekt Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev, ki smo ga začeli izvajati v letu 2022, spodbujali strpen dialog med različnimi akterji, priseljenci, begunci in domačini ter si prizadevali za njihovo enakopravno aktivno udeležbo v različnih sferah družbenega življenja. Pobudo za čim hitrejšo in čim lažjo integracijo v lokalno okolje sta prevzeli Knjižnica Ormož in Ljudska univerza Ormož, sprva vsaka s svojimi programi in načini. Medtem ko je Ljudska univerza poskrbela za jezikovni tečaj, obenem pa priseljencem nudila pomoč z osnovnimi informacijami o pridobivanju začasnega prebivališča in pri drugih postopkih, jih je knjižnica naslovila z dvojezičnim dogodkom Noč knjige - ukrajinski večer, ki smo ga pospremili še s humanitarno noto in predstavitvijo knjižnice mlajšim generacijam prišlekov. V knjižnici smo skozi leto izvedli še veliko delavnic in srečanj, v katere so na različne načine vključevali in povezovali domačine in ukrajinske priseljence. Navezali smo stike z lokalnimi organizacijami, ki pomagajo beguncem pri vključevanju v družbo (Rdeči križ, Center za socialno delo, občina, vrtci, osnovne šole), tudi s tukaj živečimi Ukrajinci, ki so pomagali prišlekom, ter z begunci samimi. Prek družbenih omrežij smo jih nagovarjali k obisku knjižnice in udeležbi na različnih aktivnostih, zato smo z njimi navezali osebne stike ter jih povabili k sodelovanju in skupnemu iskanju načinov obogatitve njihovega prostega časa z različnimi aktivnostmi. Na vse prireditve smo vabili tudi naše krajane na spoznavanje in druženje z novinci. MK H \ RAK (21. 6. - 22. 7.) Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Istočasno je resnica ta, da vam bodo ljudje, ki vas obdajajo, učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupih. Letos boste imeli pri tem srečno roko. "fi ■> LEV (2S. 7. - 22. B.) V rokah boste imeli škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete z vsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Nalagali si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite prijetno knjigo. DEVICA K (23. 8. - 22. 9.) V tem tednu se boste nekoliko bolj sprostili in harmonično pogledali naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni in energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko bolj hitri in drzni. Odpirajo se vam nova področja. Vendarle si vzemite tudi čas zase. ^Si) vodnar (21. 1. - 18. 2.) Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. Vsekakor se bo v tem tednu izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti na osebni in duhovni rasti. Zavedali se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo treba pretirane trme. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa preživite v tujini in najdete v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, a počasi se daleč pride. petek • 8. decembra 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 o >40 o NI o [ol JABOLKA ZLATI DELISES1 PRODAJA NA ZABOJ AMCIJAVEUA 00^11.00 22.122023 oz. do razprodaje zalog! Iz naših kmetfiv JABOLKA LAFLAMBOATE PRODAJA NA ZABOJ PONUDBAH— vFRANŠIZNDi trgovini zadružnik m OSTALIH j^veo** prodajalnah KZFTOJ- V VASI IZBRANI PRODAJALNI SPREJEMAMO NAROČILA ZA OZIMNICO. V Qcentru Ptuj bo dišalo po prazničnih poticah in praznikih. Izbirali bomo NAJ POTICO! Kmečke žene, gospodinje, društva in vsi domači mojstri peke potic - pridružite se nam v soboto, 16. decembra, ob 9.30 in pokažite zakaj je vaša potica najboljša! Ocenjevalna komisija bo izbrala najlepšo in najbolj slastno domačo potico ter nagradila tri najboljše. Prijave zbiramo do 14. decembra. Za prijave in informacije je na voljo elektronski naslov: marjan.nahberger@radio-tedniki.si KROMPIR 10 KG n^OCITE STAJERSKITEDNIK BITEJRIVLAČNO rtAGRARO PRIDO "i t v r* t Fotografije so simbolične iT/F' i Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. decembra 2023 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 112. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO PRODAM svinje domače reje od 180 do 250 kg, cena po dogovoru. Tel. 031 674 424. PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel. 070 896 108. PRODAM traktorsko škropilnico, 330 l. Tel. 02 755 23 21. PRODAM tri bikce, stare 3 m. Tel. 041 893 594. PRODAM svinjo ali prašiča domače reje, težka od 240 do 250 kg. Tel. 031 440 253. PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 NEPREMIČNINE UGLJAN-PREKO, kamnito nadstropno hišo, starejšo, potrebna obnove, tloris 71 m2, 70 m od glavne plaže, elektrika na hiši, voda kanalizacija na ulici, prodam, cena 55.000 EUR. Tel. 070 270 130. PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južna stran. Z lepim pogledom na morje, cena 12.000 EUR. Tel. 070 270 130. PRODAMO - Markovci pri Ptuju, hišo K+P+M, 270m2, letnik 1963, ter 2.506m2 zemljišča, Cena: 139.000 Eur. Priporočam! Kontakt: 070 826 220 02/620 88 16 'mi RF/MAX ▼ POETOVIO www. re-max. si/Poet ovio RAZNO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM bikce in teličke, ČB, stare od 7 do 13 mesecev, in koso z gnetilni-kom SIP, disc 300fcs, rabljeno samo 1 1 0 ha. Prodajam zaradi opustitve. Tel. 051 368 302. KUPIM traktor, priključke in moto kultivator Gorenje muta. Tel. 041 540 364. PRODAM kamp prikolico Hobby exclusive, večjo, stacionirano na Viru, cena 3.000 EUR. Tel. 070 270 130. POCENI prodam 4 kuhinjske stole, tapecirane. Tel. 041 915 368. ZAMENJAM rabljeni vodovodni material za drva. Tel. 041 692 040. IMA kdo za podariti manjšo krožno žago in les za kurjavo? Tel. 041 692 040. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, si-2250 Ptuj Rova Reha www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com 2 GLASBO DO »CA Bodite i/Marjanovi družbi i'sako sredo z ¡¡q med 20. in 2t. uro ^^ na radiu Ptuj. VeUKA boŽiČNA doDROaElNA AkcijA Vi. uda SažiČKO o(amo< na/ YSafy cfcanl Pošlji SMS z besedo y fcneio ^B L^m prtjijtcljirv I L mhiiiiH! I LJubljana I Štajerski :radioPTUI NADLANIALI * NADLANI5 NA 19 Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj. Informacije na 030 33 55 55* HvaIa! S Tvojo pOMOČjO bo dAliilo Tudi NA TÍSTÍ dlANi, kjER SÍCER ne bi bilo. 19 Pridružite se nam na stojnicah u Qcentru Ptuj ob sobotah, 9., 16. in 23. decembra, ali pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en euro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet eurou. Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega. PROGRAMSKI NA PO V EDM K PETEK, 08. december 00:00 Video strani 08;00 Jutranja telovadba OS: 30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Katrejino v Gorišnid 10:00 70 let Jurovskega okteta 11:35 Naj javno stranišče 2023 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert Karitas na Ptuju 21:50 Astro- v živo 23:00 Video strani SOBOTA, 09. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Kronika fz občine Markovci 10:00 Utrip Ormoža 10:50 Ptujska kronika 11:20 Naj javno stranišče 2023 12:20 Starpolnt prodajno okno 13:25 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 1B:00 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Zbornik Ljudskih pevk Markovci 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani NEDELJA. 10. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Martinova maša na Hajdtni 11:00 Martinovanje v Zg. Leskovcu 13:00 Martinov koncert Okteta Dornava 15:00 Koncert Karitas na Ptuju 16:50 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu 13:30 Orfejčkova parada, 2005 20:00 Z glasbo v veseli december v Marjeti 21:30 Naj javno stranišče 2023 22:30 Video strani PONEDELJEK, 11. december :00 Video strani :00 Jutranja telovadba :30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja ;00 Martinovanje, Skorišnjak in Tržeč :20 Ptujska kronika :45 Utrip Ormoža :20 Koncert Karitas v Jurovskem Dolu :00 Starpoint prodajno okno :00 Video strani :30 Italijanska trgovina - v živo :00 Martinovanje v Zg. Leskovcu :30 Mic Mengeš - zdravstvena Oddaja :00 Zbornik Ljudskih pevk Markovci :30 Kronika iz občine Markovci :30 Starpoint prodajno okno :30 Video strani NAVIHANI SESTRI EVA IN SANJA BOTO O praznikih, fantih in pobegu na toplo VESELI DECEMBER ANE DOLINAR HORVAT Prvi Miklavž v novem domu NAJLEPŠA SKRIVNOST LUKE DONČICA IN ANAMARIE GOLTES Gabriela je presenetila ves svet RAZBURLJIVIH 60 LET VILIJA RESNIKA Ne mislim se spreminjati za druge t. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. KUHAJTE Z NAMI V decembru preberite: • Priprave na zabave • Zeleni božič • Slavnostne sladice • Rozinova pletenica z mandlji • Losos s peso in džinom • Darilca iz kuhinje • Koktajli in moktajli V decembru novi naročniki prejmete uporabno darilo: DIGITALNI TERMOMETER Letna naročnina (II številk) znaša 46,20 EUR in velja do preklica. ZASTAVE SVETA NA VEČ KOT 100 STRANEH KRIŽANK mm M r/ s V TO? AT TKSTVTIKPT7ANK rrnTTti Kaveš ¿Sí íB|L cmno MEDIA 24 petek • 8. decembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 V vsakem človeku nekaj je, več od vseh ljudi na svetu, na svetu, v katerem sta živela, dosti pretrpela in kot lastovki skupaj odletela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naših dragih staršev Janeza in Elizabete Meško SOBETINCI 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, darovali za cvetje, svete maše ter nam izrekli iskreno sožalje. Iskreno hvala g. župniku Janezu Maučecu za opravljen cerkveni obred, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljeno delo. Žalujoči: hči Irena ter sinova Igor in Ivan MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdo.segulo@rodio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marIana.pihlar@radIo-tadnik.sI, tel. 02 749 34 10, za več|e objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Otilije Kumer, rojena Gol 24. 6. 1951-29. 11. 2023 IZ VIDMA PRI PTUJU 16A se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Besede zahvale so namenjene tudi vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Prisrčna hvala tudi za občutene izraze sožalja. Zahvaljujemo se ge. Zdenki Golub za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, g. patru Tarziciju Kolenku iz župnije svetega Vida za cerkveni obred in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: sinova Dejan z Gregorjem, Aleksander z ženo Danijelo in sinom Venom ter hčerka Ksenija Matilda 7. 12. 2022 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, lep spomin na vaju, večno bo ostal. SPOMIN Toplak STOJNCI 108 Janez 14. 10. 2007 Očetu mineva 16 let, mami eno leto, odkar sta tiho in spokojno zaspala. Hvala vsem, ki se ju skupaj z nami spominjate Domači Večer. Na nebu sije luna, jaz pa sedim ob oknu in gledam, kako hiti nad oblaki. Mesečina se je razlila in vse obsijala ter ovila s sanjami. Drevje, sence vse se giblje in prevzema dušo. Zleteti bi hotela, pa ne vem kam. (Sonja, 1990) SPOMIN V teh dneh mineva eno leto od 7. 12. 2022, ko je Sonja morala zapustiti ta svet. Sonja Golc 1973-2022 Hvala, da spremljate v njen spomin Spominski zid na SonjaGolc.substack.com Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Stajerskegatednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! f Za zdravo pitno vodo v Halozah Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! V SPOMIN MARIJI MATJAŠIČ ČREŠNIK NOVI REPORTER MAGAZIN V življenju sta nam vsem skupna le dva trenutka, začetek in konec. A poti, ki jih prehodimo, da pridemo od začetka do konca, je točno toliko, kot je nas. Oseba, kot si bila, bi verjetno edina ti, če bi bila tukaj z nami, razumela in nam pojasnila razloge, zakaj se v življenju stvari odvijajo po svoje in zakaj življenjska banka kar naenkrat, brez opozorila, posamezniku ne da več časa ... Bila si čudovita oseba, ki je sijala s svojo razumnostjo, potrpežljivostjo, skromnostjo in neizmerno ljubeznijo do narave. Tvoja strast do narave je bila navdihujoča in je pustila pečat na vseh nas. Vedno si našla čas za sprehod v naravo, delila svoje izkušnje z nami in bila sposobna prebuditi v nas enako čudenje ter hvaležnost do sveta okoli nas. Vedno si bila predana svojemu delu, bila si vztrajna, vedno pripravljena prevzeti izzive in vedno prijazna do drugih. Tvoja prijaznost je ustvarjala toplo in prijetno delovno okolje, s tabo smo se počutili cenjene ter spoštovane. Bila si prijateljica, s svojo prisotnostjo si znala pomiriti ljudi okoli sebe, jim ponuditi tolažbo, ko je bila ta potrebna. Tvoja empatija in sočutje sta bila brezmejna; ko je nekdo potreboval podporo, si bila tam. Takšna, kot si bila, razumna, prijazna, potrpežljiva, skromna in močna, si tudi odšla. In odšla si izjemno dostojanstveno ... Čeprav se v zadnjih tednih tvojega življenja nismo videvali tako pogosto, kot bi se morali, pa si nas ravno v tem času naučila, da je življenje dragoceno in da moramo izkoristiti vsak trenutek, ki nam je dan. In potem si šla ... tja ... v nebo ... Postala si naša svetla zvezda, draga Marija. 6. decembra 2023 bi dopolnila 60 let, vendar ti žal ne moremo stisniti roke, ker si prehitro odšla od nas. Draga Marija, v naših srcih si pustila iskren spomin na vse naše skupaj preživete trenutke. Hvala ti! Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... Kolektiv ŠC Ptuj, Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 8. decembra 2023 Starše • Občina je tudi letos poskrbela za postavitev drsališča Otroške predstave, koncerti ... Številne podeželske občine bodo poskrbele za zimske užitke na ledu. Med njimi je tudi občina Starše, kije že drugo leto zapored drsališče postavila na vaškem središču. Odprtje drsališča je bilo minuli petek, ko so prižgali praznične luči, zaživele pa so tudi stojnice z raznimi dobrotami in toplimi napitki. Na vaškem središču v Staršah že obratuje drsališče. V decembru bo drsališče obratovalo vsak dan v tednu, in sicer od ponedeljka do četrtka med 17. in 21. uro, v petek do 22. ure, v soboto in nedeljo pa že od 14. ure naprej. K sodelovanju je letos pristopilo sedem društev, ki so prevzela gostinski in programski del. Letošnji spremljevalni program je vsebinsko izjemno pester in zelo bogat, saj se bo na drsališču skoraj vsak dan kaj zanimivega dogajalo. V popoldanskih urah organizirajo razne dejavnosti za otroke, kot so gledališke predstave, plesne delavnice, zimske športne igre, pravljične urice, ustvarjalne delavnice, poslikave obraza, obisk Božička ... V večernih urah pa se bodo lahko ob dobri glasbi zaba- vali tudi odrasli. Bogato, veselo in ustvarjalno decembrsko dogajanje se bo zaključilo z otroškim silvestrovanjem, v nedeljo, 31. decembra. Drsališče bo sicer od petka do nedelje obratovalo še cel januar in februar. Podrobnejši program decembrskih dogodkov je objavljen tako na spletni kot FB-strani občine. Župan Stanislav Greifoner si želi, da bi skozi ves december imeli dober obisk, zato na drsališče vabi tako otroke kot njihove starše od blizu in daleč. Izposoja drsalk stane 3 evre. Občini je letos uspelo odkupiti še del drsalne steze in generator v skupni vrednosti 44.000 evrov, še dodatnih 15.000 evrov je stala celotna postavitev. Stroški vsekakor niso majhni, vendar je žu- pan prepričan, da so ta denar pravilno investirali, saj gre za otroke. Njihova želja je, da bi čim več mladih svoj prosti čas namesto pred ekrani preživelo zunaj, na svežem zraku ter v prijetnem prazničnem vzdušju med prijatelji in sovrstniki. EK OKNA, VRATA & , GARAŽNA I/fly^jlj www.naitors.si NAIiORSD Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica Ormož • Zlatoporočenca Anica in Janko Marinič Zaobljuba po 50 letih Zadnjo novembrsko soboto sta obnovila zakonske obljube Anica in Janko Marinič iz Bre-snice. Poročila sta se 7. oktobra 1973. Obred zlate poroke je opravil ormoški župan Danijel Vrbnjak, v cerkvi svetega Lenarta v Podgorcih pa župnik Jože Rajnar ob sodelovanju diakona Vlada Mara. Zakonca Marinič sta zelo aktivna na različnih področjih družbenega in cerkvenega življenja. Sta znana vinogradnika in sta za svoja vina dobila najvišje ocene in nagrade. Zelo sta aktivna v Turističnem društvu Podgorci, kjer s svojim delom prispevata k promociji kraja. Sodelujeta na vsakoletnem ocenjevanju vin. Janko je lovec, cerkveni ključar in sodelavec Župnijske karitas. Anica je aktivna članica Društva kmečkih žena in gospodinj občine Ormož. Za svoje potice je dobila številna priznanja. Je dolgoletna pevka v cerkvenem zboru. Še vedno z veseljem pomagata obdelovati vinograd, ki sta ga že predala hčerki. Sta ponosna starša hčerkama Vidi in Petri ter stara starša Vidu, Luku in Juliji, ki jima lepšajo jesen življenja, saj ju radi obiščejo, dedek in babica pa jim tudi po svojih naj- Foto: Petra Magdič boljših močeh pomagata. Želimo jima, naj živita v zdravju, v medsebojni ljubezni in sreči še veliko skupnih let. J. M. t • sem se neprostovoljno upisal v Krajevno Danes zjutraj ^0W9akriza. .n^meienane.zamessabo.eč Odkar me ima poln He^dopust • a leta pa s petimi lepotnimi kirurgi, v • c tremi ljubimci, njena leta pa s p Prijateljicah stremuju , odžene politi bolezen stran. Bna laz na dan odžene p . obesili. * * * Ker ni imel smisla za Kdor prej pride, se prej .„tmlinsHta«^*"'- UORBNU1WTW» ^ Nagradno turistično vprašanje Foto: CG brodelno stojnico Slovenska mesta, kraji in tudi nekatera naselja so se odela v pravljično podobo. Med njimi tudi Ptuj, ki je z letošnjo okrasitvijo doživel čarobnost, kakršne še doslej ni imel. Praznična okrasitev je dosegla svojstven vrhunec, če bo temu sledila še ponudba, je lahko Ptuj na poti uspešnih tovrstnih decembrskih turističnih zgodb, kakršne že dolgo poznajo v drugih okoljih. Do 13. decembra bo odprta Božičkova pisarna z Božičkovim nabiralnikom. Od 23. do 31. decembra pa Ptujska pravljica vabi tudi s koncerti, razen 24. decembra. Tudi letos bo na Mestnem trgu zadnji decembrski dan potekalo otroško silvestrovanje, Ptujčani pa bodo tudi letos lahko silvestrovali na prostem. December pa je tudi mesec številnih humanitarnih in dobrodelnih dogodkov, ki jih pripravljajo tako humanitarne organizacije kot tudi drugi. Vsem je skupna želja, da bi v prazničnem času ljudje vsaj za trenutek pozabili na vse skrbi in probleme, ki jih tarejo, pri reševanju katerih pa potrebujejo tudi občasno ali stalno pomoč. Tudi v družbi Radio-Tednik Ptuj se trudimo, da bi bil praznični čas vesel za vse, še posebej pa za otroke. Tudi letos bomo s projektom Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani skupaj z našimi partnerji poskrbeli, da bodo prazniki za otroke iz socialno šibkih družin Spodnjega Podravja lepi, topli in čarobni. Kot vsako leto bomo del zbranih sredstev od poslovnih čestitk namenili za akcijo Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani. Tri decembrske sobote pa bomo ustvarjalci vsebin Radia Ptuj in Štajerskega tedna na stojnicah v Qcentru zbirali prostovoljne prispevke, na katerih bodo darovalci za prostovoljni prispevek prejeli koledar družbe Radio-Tednik Ptuj za leto 2024. Projekt bomo zaključili 23. decembra z bogatim glasbenim programom, dobrodelno juho Term Ptuj, toplim čajem in kuhanim vinom Rotary kluba Ptuj. 16. decembra pa bodo dobrodelni dan obogatile gospodinje z najboljšimi poticami, med katerimi bomo tri dJ tudi nagradili. S poticami pa se bomo sladkali vsi, ki bomo ta dan dobrodelni, prispevali v dobrodelne skrinjice. Za dober namen, za darila otrok, pa lahko prispevamo tudi preko SMS-sporočil, ki jih pošljete na številko 1919 Nadlani ali Nadlani5, s čimer boste prispevali en ali pet evrov za praznično obdarovanje otrok. Kulturna ponudba v našem mestu je tudi v tem času raznolika. Vabijo stalne in občasne razstave v galerijah in razstaviščih. Od srede je v Galeriji Luna postavljena razstava z naslovom Grafika za vsakogar. Gre za raznolik nabor grafičnih listov 21 avtorjev iz osebne zbirke lastnika galerije Silva Ambroža. Na ogled bo do 13. januarja. dJ Foto: Črtomir Goznik Ptuj je z letošnjo praznično okrasitvijo resnično čaroben. Bogata je tudi praznična decembrska ponudba Mestnega kina Ptuj, ki od petka do nedelje vabi s predstavami ob 16.30, ob 18.00, ob 19.00 in 19.30. Zagotovo se bo tako mladih kot starejših obiskovalcev dotaknila čudovita božična zgodba z naslovom Medvedkov božični čudež, ki bo jutri ob 10. uri potekal tudi s kino vrtičkom. Projekciji bo sledila ustvarjalna delavnica za otroke Pulover za medvedka. Smeh in solze bo privabila pohorska komedija z naslovom Je kir ke riku?, ki vabi na ogled ob 18. uri. Po predstavi v četrtek, 14. decembra, pa bo sledil tudi pogovor z nekaterimi igralci tega filma. K ogledu pa vabijo tudi drugi filmi. Za več informacij je treba pogledati v program Mestnega kina. Grofica Terezija Herberstein je ptujski grad kupila 27. septembra leta 1873. O tem, kdaj ga je kupila, smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor, zbornik ob 130-letnici ptujskega muzeja, bo prejela Nina Verlak iz Bukovcev. Danes sprašujemo, kdaj je Ptuj dobil status mestne občine. Nagrada za pravilen odgovor je zbornik ob 50-letnici Brodarskega društva Ranča Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. decembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Ptuj dobil status mestne občine? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.