SLOVENSKI ČEBELAR G L H S I L O ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV Z R SLOVENIJO 5. številka V Ljubljani 15. maja 1952____________________LIV. letnik Vsebina Ogorčenje slovenskih čebelarjev zaradi imperialistične mahina- cije s Trstom 81 Stane Mihelič: Sodobni AŽnpanj 82 Franc Farazin: Suha hrana za čebele 85 Josip Pirnat: Zgodba o pobegli matici 87 Janko Belec: Pregledali smo če- belje družine 89 Ivan Žunko: Žrtve zime .... 91 Franc Cvetko: Ali se bo še Iz- plačalo čebelariti? 92 Josip Dolenc: Mesečna navodila 94 Opazovalnice v marcu .... 96 Osmrtnice: t Franc Donat Jug. f Joško 9(lana 97 Mali kruhek: Kaj takega pa še ne. — Še o pritrjevanju satnio. — Prezimovanje čebel v senci. — Uvedimo red v čebeljnjake! — Točnost je lepa čednost .... 99 Naša organizacija: Načrt dela naše zveze za bodoče leto.............................100 Dopisi: Čebelarska družina v Celju. — Občni zbor ljubljanske čebelarske družine. — Čebelarsko društvo Novo moisto- — Čebelarska organizacija v slovenjgraškem okraju. — Čebelarska družina v Tacnu.....................103 Na ovitku: Mali oglasi. Naša strokovna knjižnica, cenik. List izhaja vsakega 15. v mescu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, Tyrševa cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« v Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Kobal. Letna naročnina za člane 300 din, za nečlane in inozemstvo 450 din, posamezna številka 35 din. Številka čekovnega računa pri Narodni banki v Ljubljani: 601-95331-8 PRODAM nov zložljiv čebelnjak za 30 AŽ-pa-njev. Desko so skobljane in utorjene. Pokrit jo z opeko, pripraven za Weekend hišico. — Ivan Meserko, Bistrica pri Mokronogu. PRODAM 9 naseljenih AŽ-panjev na 10 satov. Panji so novi, družine močne in dobro založene s hrano. Matice 1951. Cena po dogovoru. — Franc Bukovec, pos. in čebelar, Velika Loka, Dolenjsko. PRODAM po nizki ceni yeč praznih in rabljenih NeLsserjevih panjev ter stiskalne o za izdelovanje satnic sistema Rietsohe. — Alojz Bratina, čebelar, Križevci pri Ljutomeru. ČEBELARSKO ČITANKO ki jo pripravlja uredniški odbor, bo izdala Zveza čebelarskih društev za Slovenijo. Snov bo razdeljena po poglavjih tako, da bo dolbil v njej čebelar vso. kar mu je potrebno. Čebelarska čitanka bo pravzaprav izbor najboljšega, kar je bilo doslej objavljeno v slovenskih čebelarskih knjigah in listih. Poleg tega bodo knjigo, ki bo obsegala čez tristo strani, krasilo številno sliko. Če no bo tehničnih zaprek, bo knjiga izščla do konca leta. VODJE PLEMENILNIII POSTAJ naj takoj sporoče Zvezi, kdaj je začela letos postaja delovati in koliko čebelarjev se je prijavilo za vzrejo. Sporoče naj tudi, koliko matic bodo vzredili za izvoz Ogorčenje slovenskih čebelarjev zaradi imperialistične mahinacije s Trstom V zadnjem tednu je vzkipela vsa naša zemlja v ogorčenem protestu, ko smo izvedeli, da naj bi bilo naše svobodno tržaško ozemlje tisti drobiž, s katerim naj bi zopet Jugoslovani plačali račune med imperialisti. Slovenski čebelarji, so se na občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo, ki je bil v Ljubljani 6. aprila 1952, pridružili demonstracijam ljudskih množic in poslali z njega zunanjemu ministru in podpredsedniku vlade FLRJ naslednjo resolucijo: „Slovenski čebelarji, zbrani na svoji letni skupščini dne 6. aprila 1952 v Ljubljani, se soglasno pridružujemo mogočnemu valu demonstracij in ogorčenja vseh narodov Jugoslavije, ki spontano protestirajo proti početju izprijenih klerofašističnih tolp, katerim so se pridružile še informbiro-jevski plačanci v Trstu in Italiji. Zahtevamo, tovariš minister, da naša vlada odločno in jasno opozori italijansko vlado in njene tuje podpornike, da kravjih kupčij na naš račun ne bodo mogli sklepati vse dotlej, dokler bo živ poslednji borec za svobodo jugoslovanskih narodov. Naj živi naša ljudska armada s tovarišem Titom na čelu! Naj živi in se razvija svobodni Trst!“ Predlagana resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem, hkrati pa so delegati sklenili, da naj Zveza prispeva iz svojih sredstev 50.000.— din za kulturni dom v Trstu. Stiine Mihelič Sodobni AŽ-panj Najbolj zuano je tako imenovano žlebičje, izum A. Žnideršiča, ki ga je, kakor poroča »Slovenski čebelar« leta 1939. na struni 20., avior opisal prvič v Deutsche Illustrierte Bienenzeitung leta 1913. Prevod tega članka je objavil llojina v »Slovenskem čebelarju« leta 1915. na straneh 7—10. Rojina pravi v uvodu, da je na ta članek naletel v zadnji številki čebelarskega lista D. 1. a. B. (Deutscher linker aus Böhmen; op. pis.). Ker nimam pri roki nemškega lista, ki ga navaja A. Žnideršič, nisem mogel ugotoviti, ali je morda članek izšel v obeli listih ali pa je v Žnideršičevem poročilu časovna pomota dn obenem .pomota v naslovu lista. V Deutscher Imker aus Böhmen je članek izšel v decembrski številki 1914. leta na 6traneh 330—332. Bistveno za žlebičje je to, da v takih panjiih ni prečnih gred. Namesto njih je lesen okvir, ki ima po dolgem devot (v AŽ-panjih z desetimi sutnilki 10)' letev z ozkimi žlebički. Satniki s svojimi nožicami drse po teh žlebičih, kadar jih jemljemo iz panja ali rinemo vanj. Prednosti panjev z žlebičjcm pred panji s palicami so tele: sat zapeljemo |>o žlebičku naravnost med kvačice na predli j ; steni panja; spodnja letev satnika se zaradi teže ne upogiba; staremo manj čebel. Vse te dobrote pa ne odtehtajo nevšečnosti: panj je težko čistiti: vešče imajo več skrivališč; ponj je težji, dražji itd. Čebelarska praksa je žlebičje v panju zavrgla, preden je prišlo v splošno rabo. Pred leti sem sam razmišljal, kako hi, se rešil palic iz panjev. Prevzel sem Žnideršičevo idejo o satnikih z nožicami, samo da teh satnikov nisem postavljal na žlebičje, ampak kar na dno panja. V medišču pa drse satniki z nožicami kar po leseni matični rešetki, ki jo je nalašč za to skonstruiral vodja čebelarske mizarske delavnice Nace Grom. tirom je tudi problem nožič pri satnikih rešil zelo dobro. Pokončni letvici satnika segata na spodnji strani 10 mm čez spodnjo letev in sta zoženi v nožiči. Ker pa v panju s takimi satniki ni mogoče čebel pitati od spodaj, sva /. Gromom .skonstruirala poseben pitnlnik, ki ga pritrdimo zadaj v okence panja. Pa o tem več kasneje. Poleg vseh prednosti takega načina postavljanja satnikov v panj, pa nastopijo nove težave: panjem ne moremo čistiti dna, če ne vzamemo vseh satov iz panja, satov ne moremo obračati, kakor delajo nekateri čebelarji zato, da jim čebele močneje pritrdijo satje na spodnjo letev satnika; tak panj bi morali tudi znižati približno toliko, kolikor znaša v sodobnem AŽ-panju višina prostora pod palicami v plodišču. Sicer pa imajo te nevšečnosti vsi panji z visečimi satniki. V AŽ-panju, kakršen je danes, nam služi prostor pod palicami v.plodišču za pitanje čebel in čiščenje panja. Pozimi, nam je seveda la prostor odveč; da je topleje v panju, si nekateri pomagajo z dvojnim dnom. M o t r a n j a š i r i n a panja: 10 satnikov po 23 mm....................................250 mm 11 ulic po 10 mm.......................................,110 mm Skupaj 360 mm debeHna stranic, 2X22 mm............................44 mm zunanja širina panja................................... 404 nun Slika > Slika (> Načrt sodobnega AZ-panja (II. priloga k članku „Sodobni AŽ-panj“) Merilo 1 : 4 Slikn 5: AŽ-pnnj v podolžnem prerezu. Slika 6: Matična rešetka. Slika 7: Okence v plodišču. TJ 0 0 W Slika 7 L. 1918—19 so SC M. Jl uniek a.u (Ir. ptxl vplivom Sträulija in dr. navduševali za satnike iz 22,5 nun širokih letvic, češ tla laki satniki omogočajo boljši vpogled v ulice med sati. To bi bilo seveda res, če bi čebele zato' gradilo, tanjše sate. Ker pa lega ne delajo, je najbolje, če ostanemo pri širini 25 raun, kdor pa bi se kljub temu odločil za ožje satnike, mora to svojo odločitev v celoti izpolnili, da ne bo potem imel satnikov različne širine. Z različno širokimi satniki v AŽ-panju ne moremo čebelairiti. kdor je že čebelaril s kranjiči in se zanimal za to, v kakšni razdalji grade čebele sate, je lahko opazil, da pri tein delu čebele niso tako natančne kot n. pr. pri sami graditvi satja. Sam sem v kranjičiili, kjer so čebele po svoji volji gradile satje, ugotovil, da so sati v gnezdu oddaljeni drug od drugega ((od srede do srede sata) 35 nun, da pa se ta razdalja vse bolj veča, kolikor bolj se oddaljujemo od sredine gnezda, in da doseže tudi 45 mm. Zakaj čebele to razdaljo spreminjajo? Če streseš roj v nov prazen panj, si na stropu takoj napravi začeten //tloris« svoje bodoče zgradbe, primeren velikosti roja. Delo začni1 navadno z dvema ali tremi sati, ki so oddaljeni drug od drugega 35 mm. Vsa skrb družine je posvečena zarodu in nabiranju medu. l’o približno Ireli tednih se prično podlegati prve mlade čebele, medene zaloge se kopičijo in z vsem tem narašča v družini zopet nagon rojenja. Namesto čebeljih celic začne roj graditi trotovske, ki so večje in tudi globlje. Ker je to v mescu juniju ali juliju, nastopa tudi večja vročina; zračenje panja je težje, Graditev (rotovškega satja, potegnjeni in z medom zaneseni trebušasti sad, .razmnožitev družine in pritisk vročine — vse to je vzrok, da čebele pri graditvi novega satja nekoliko povečajo razdaljo med sati, da bi tako izboljšale tudi zračenje panja. Ker pa se, kakor smo zgoraj videli, čebele same ne drže vedno iste mere, je razumljivo, da ni enotnosti tudi v 'razdaljah, ki so jih določili posamezni čebelarji. Dzierzon, ki je iznašel premični sat, je zatrjeval, da je 1 in pol cole (približno 38 nun) najprimernejša razdalja med sati (od srede do srede sata); Wyp-recht je ugotovil z 49 merjenji v koših povprečno razdaljo med sati 1 V» cole (— 35mm); nadaljnjih 49 merjenj je napravil Berlepsch in prišel prav tako do razdalje 1 :ll» eole; v Združenih državah se zavzemajo pomembni čebelarski strokovnjaki za 1 in pol cole (= 38mm); Julij Hoffman, znan po svojem satniku, piše o teni problemu v Gleanings in Bee Culture naslednje: »Če postavimo sate v razdalji 38 mm od srede do srede sata namesto v oddaljenost i 35 nun, dobimo 16 min široko ulico med obema satoma s čebeljo zalego (debelina sata z nepokrito zalego je 22 nun; 22+16=38111111) namesto pol eole (13 nun) kot bi bilo prav. Zato je potrebno več čebel, da napolnijo ta prostor in ga ogrevajo. V ožjih ulicah se dotikajo čebele dojilje, k.i si sede s hrbti nasproti, druga druge in tako zapirajo ulice. Če je razdalja večja, je potrebno več čebel, da vzdržujejo isto toploto. Kakšnega pomena je to spomladi, ko so družine še šibke in težimo k temu, da bi bilo v panjih čim več zalege, je jasno vsakomur. Nudalje potegnejo čebele v širših ulicah več celic čez navadno mero in jili zanesejo z medom, tale o da jih matica potem več ne zaleže, širše ulice omogočajo čebelam graditev trotovškega satja in s tem zaleganje trotov. ko je zalega pokrita, je sat debel 26.3 111111. Pokrita zalega pa ne potrebuje več toliko toplote in so zato takrat tudi ulice 9 mm dovolj široke.« Te Hoffmanove trditve se popolnoma ujemajo z novejšimi raziskovanji ruskih čebelarskih znanstvenikov, :ki so prišli do prepričanja, da bi bilo treba razdaljo med sati med letom iapreminjati. Spomladi naj bi bile ulice ožje, poleti širše, na zimo pa spet ožje. A. Žnideršič je prvotno določil v svojem panju razdaljo 37.5 mm med sati, pozneje jo je zmanjšal, kakor pravi sam, zato, ker ga je praksa privedla do tega, na 36.5 mm. Komisija pri bivši Čebelarski zadrugi za Slovenijo, ki je bila ustanovljena z namenom, da skrbi za izboljševanje čebelarskega orodja in panjev, je po vsestranskem pretresanju določila razdaljo med sati na 35mm, ali širino ulic na 10 mm z naslednjo utemeljitvijo: 1. Ugotovljeno je, da čebele grade čebelje sate v razdalji 35 mm drugega od drugega; 2. spomladi se panji z ozkimi ulicami med sati hitreje razvijajo; za naše pašne razmere pa je poglavitno, da dosežemo spomladi čim hitrejši razvoj ' čebeljih družin; 3. ugovor, da se je zaradi zožitve ulic v panjih prostornina panja zmanjšala, ne drži, ker smo uvedli panj z desetimi sati namesto prejšnjega z devetimi. Ali res čebele v panjih z ozkimi ulicami bolj roje, ni še dognano; 4. vodilni čebelarski znanstveniki Gerstung, Armbrust er, Zander i. dr. so tudi določili razdaljo satov na 35 mm. kolikor mi je znano, se najbolj upirajo proti ozkim ulicam in panju na 10 satov primorski čebelarji. Zakaj, ne vem. Verjetno pa je, da zanje to, kar je navedeno pod točko 2., namreč da ozke idice spomladi pospešujejo razvoj, ni tako pomembno kot za nas, saj imajo tam zaradi ugodne klime spomladi že tako zgoden razvoj. Zvečanje števila satnikov oil 9 na 10 ni nobena novost. AŽ-panje z K) satniki so imeli vrhniški čebelarji že med prvo svetovno vojno. Prav zaradi tega, ker smo zožili širino ulic med sati, se nam je zdelo potrebno razširiti panj na 10 satov. Globina panja Razdalja med satniki iu notranjo prednjo končnico panja . 8 nun dolžina satnika............................................. , , 410 mm razdalja od satnika do okenca.................................... 8mm debelina okenca . . , 22 mm prostor za okenci ................................................ 109 mm Notranja globina panja......................................... 557 mm debelina notranje prednje stene.................................16 mm vmesni okvir ....................................... • • , , , 22 mm Skupna globina oboda........................................... 595 mm 1 debelina zunanjega opaža prednje končnice.......................16 mm širina zgornje brade............................................... 35 nun vratca z ročajem (zunanji del vratec) . 33 min Skupna dolžina panja z zaprto spodnjo brado .... 679 mm Prostor med okenci in vratci, je zato tako velik, da vanj pozimi lahko vložimo slamnico, prav nam pride ta prostor tudi pri pitanju čebel. Vanj lahko postavimo večjo steklenico s hrano. (Dalje prihodnjič.) Frame Fairazin: Suha hrana za čebele Vse Čebularje tare sikrb, kako bodo čebele prebile zimo, posebno pa m> zaskrbljeni iisti, ki so zazimili svoje čebele na pičli zalogi. »Slovenski čebelar« je že pisal o »sladkornem ledu«, a zelo na kratko. Ker bi gotovo trad vsakdo kaj več vedel o tej stvari, zlasti pa, kako to suho hrano pokladanno čebelam, bofln o tem nekoliko obširneje spregovoril. Zasilno pokladanje tople hrane je «pomladil, dokler je še kolikor toliko hladno, zelo težavno, hkrati pa tudi tvegano. Ako tako hrano pokladamo v pitalnikih pod sati, je čebele dostikrat niti ne vzamejo, a če jo vzamejo, začno izletavati, 'ker mislijo, da je prišel čas |wše. Če se dalje časa zadržujejo zunaj, se marsikatera zaradi mraza ali celo zaradi snega ne vrne več v panj. Lahko bi reki i, da jih s takim načinom krmljenja podimo iz panja v smrt. Tako se porazgubi mnogo živali in družine občutno oslabe, namesto da bi se opomogle. Da ne pride do tega, si pomagamo s sladkornim ledom, ki ga ulijemo v krmilno ploščo. No, in kako tako krmilno ploščo pripravimo? Izmed raznih receptov naj navedem samo dva, ki se mi zdita najpripravnejša. 1. Vzamemo kake tri kilograme sladkorne sipe (nedenaturiranega sladkorja) ter jo z neprestanim mešanjem raztopimo v pol litra vroče vode. To mešanico kuhamo tako dolgo, da začne sladkor ob robu lonca počasi kristalizirali,. Če dvignemo kuhalnico, se potegne z nje vsaj 5—6 cm dolga sladkorna niitka, a če pihnemo v kepico na kuhalnici, sc napravi mehurček. Ko je zmes toliko kuhana in gosta, da pokaže te lastnosti, jo prelijemo v pripravljen satnik, ki smo ga položili na mizo in ]>odložili s papirjem. Satnik naj po možnosti nekdo pritiska na papir, da zmes ne izteče skozi reže pod okvirom. Ker je treba papir zmočiti, je najbolje, da uporabljamo pri tem pergament. Če je sladkorna zmes pravilno kuhana, se mora takoj strditi in krmilna plošča je pripravljena v nekaj urah za dodajanje čebelam. 2. V tričetrt litra vrele vode vsipamo, počasi mešajoč, 5 kg sladkorne sipe. Zvrhano^ veliko žlico fine bele moke raztepemo v nekaj mrzle vode in jo zlijemo v lonec, hkrati pa dodamo še kavno žličko soli. Pri počasnem mešanju se zmes toliko zgosti, da lahko po četrturnem kuhanju začnemo s poskušnjo kakor pri prvem načinu. Lahko pa tudi kanemo veliko kapljo na pripravljen papir. Če efe sladkor takoj strdi, je zmes primerna za vlivanje. Če čakamo predolgo, se zmes tako /gosti, da moramo dodati vode ter še nadalje kuhati in poskušati. V tem primeru pa "plošče ne bodo tako lepo gladke kakor sicer. Zato moramo že od vsega začetka zelo paziti, da zadenemo pravi čas za vlivanje. Omeniti moram tudi, da v loncu ne sme segati tekočina preko njegove polovice, ker se rado zgodi, da prekipi. Drugih začimb, kot n, pr. med, salicil ali hranljive soli ni treba dodajati sladkorju, kor niso potrebne. Pri ugodni zunanji temperaturi dodamo te krmilne plošče čebelam v okvirih, najbolje takoj po prvem izletu. Pri tem odmaknemo oziroma odvzamemo prazen sat in sladkorno ploščo, ki smo jo poprej poprskali z mlačno vodo, postavimo ali obesimo tik sata, zasedenega s čebelami. Čebele bodo na krmilni plošči mišk* dovolj lirane za približno tri tedne, a 'pozneje, ko je družina že močnejša, vsaj za 14 dni. Dobro vplivata na razvoj zalege moka (najbolje sojina) in sol. Pozneje ko je v naravi že dovolj nektarja in peloda, lakih plošč ne dodajamo, če pa je treba Ikrmiti, krmimo laže s tekočo hrano. Ker so naši satniki za vlivanje takih plošč ,skoraj preveliki, sa j gre v endga kake 3 kg sladkorja, je umestno, da ga |m> dolžini pregradimo z letvico v dve polovici. V spodnji del namestimo satnico ali čebelje satje, v gomnjo polovico pa ulijemo krmilno ploščo. Ko bodo naše čebele ploščo pospravile, bodo skoraj vedno zapolnile izpraznjen del okvira s trotovi.no. Talko že zgodaj sponi! a d. i pridelamo nekaj voska in naim tak okvir služi tudi kot gradil ni satnik. Ker vleče »sladkorni led« nase vlago, ki je je v panju dovolj, je stalno vlažen in ga čebele lahko pojedo do zadnje mrvice. Nikakor pa ne priporočamo, da bi dodajali krmilne plošče že jeseni kot zimsko hrano. To lahko privede do katastrofe v družini. Pravo vrednost teh krmdiniiih plošč lw> spoznal vsakdo, ko jih bo praktično preizkusil. Pomagale mm bodlo iz žagale zlaisti pri družinah, ki jim je iz katerega koli vzroka ipošla hrana do pomladi. Dodajamo jih lahko tudi družinam, ki imajo sicer dovolj hrane, v. namenom da bi se lepše in hitreje razvijale. V zimskem času je kar prijetno izdelovati take krmilne plošče, moramo jih pa hraniti na suhem in hladnem prostoru ter zavarovati pred mišmi. Krmilne .plošče je izdeloval in uporabljal z uspehom že zuaui nemški velečebelar Hugo Gravenhorst (rojen 1823, uimul 1898). Niso torej nobena novejša iznajdba. O teh krmilnih ploščah piše tudi dir. Enoch Zander v svoji knjigi »Die Zucht der Biene«. Jaz sem se sam prepričal o dobrih straneh tega načina dodajanja zasilne hrane v mrzlih spomladanskih dneh. Poizkusile še vi im poročajte o uspehih! Opomba uredništva: Po drugem receptu, ki ga navaja tov. Farnzia v svojem članku, je treba dodati sladkorju, iz katerega nameravamo uliti krmilne plošče, polegr moke tudi kavno žlico kuhinjske soli. Ker tehta kavna žlica soli približno 1.5 d kg, bi pri petih kilogramih sladkorja znašala njena koncentracija 0.3 odstotke. Ta koncentracija pa je zaprtim čebelam, tore.) takim čebelam, ki se ne morejo dalje časa spražiti in otrehiti, škodljiva. Zato sc nam zdi potrebno, da spregovorimo vsaj nekaj besed o dodajanju soli h kakršnikoli čebelji ki a ji. Splošno jo znano, da so večje količine soli ne samo škodljive, temveč, celo smrtno nevarno za domače živali in ljudi. Po Fröhnerju predstavlja smrtno dozo za pse 3.7 grama, za kokoši 4.5 grama soli na kg žive teže. Posebno pogostne so zastrupitve s soljo pri kokoših, ker jim cesto mešajo med pico ribjo moko ali "podobne močno slane snovi. Kakšna množinaj?oli v klaji more škodovati čebelam, je leta 1945 raziskala dr. Manrizio na čebelarskem znanstvenem zavodu v Liebefeldu. Poizkus je napravila z večjim številom manjših družinic, ki so bile zaprte v steklenih panjičkih na en sat. Določene družinice je krmila s sladkornim testom, zamesenim z medom, kateremu je bila dodala sol v različnih količinah. Nekaj kontrolnih družinic je dobivalo sladkorno testo brez soli. Poizkus je pokazal, da so močnejše solne koncentracijo v klaji kot na primer 10, 5, 2 in 1 proeentne za čebele zelo strupene, toda tudi pri nižji koncentraciji kot na primer pri 0.5 odstotkov so se pojavile kvarne posledice. Prvi znaki okvar so se pokazali pri 10 in 5 procentni primesi soli že čez 24 do 48 ur, pri 2.1 do 0.5 procentni primesi čez 3 do 10 dni. ( obeli; so začele apatično posedati po satih, čez nekaj dni pa so ponesnažile sape in stene panjičkov. Njih zadki so bili dostikrat tako opeti, da so jih komaj vlačile za sabo. Pri seciranju jo bilo ugotovljeno, da imajo srednje črevo ni blatnik do skrajnosti natrpan z neko prozorno tekočino. Kmalu nato ,ie prišlo do ohromitve zlasti v odsekih letalnega mišičja in s tem v zvezi do brczletnosti, že čez nekaj ur po ohromitvi pa je nastopila smrt. Pri koncentraciji 0.2 odstotka ti znaki niso bili tako očitni, odmiranje pa je bilo vendarle nekoliko pospešeno. Šole pri koncentraciji 0.1 odstotka je bila življenjska doba čebel v poizkusnih in kontrolnih družinicah enaka, to sc pravi, normalna. Tovariš Farazin priporoča uporabljanje krmilnih plošč le zgodaj spomladi. Če so čebele lahko večkrat sprelete in o trebi jo, ne more biti niti plošča, napravljena po drugem receptu, zanje škodljiva, toda če bi nastopilo takoj nato, ko smo dali tako ploščo lizati čebelam, samo tri tedne trajajočo slabo vreme, bi jim moglo to več škodovati kot koristiti. Zato je pametneje, da dodajanje soli in tudi moke h krmilnemu sladkorju vsaj v tem času opustimo. J osip Pirnat: Zgodba o pobegli matici V A/-panju št. 18 so lansko, leto že v pozni jeseni postale čebele nenadoma nemirne. Z otožnim šumenjem so naznanjale, tla so izgubile matico ali da so prišle v kak drug nevšečen položaj. Zaradi mraza čebelam nisem mogel pomagati. Podrobnejši pregled družine sem moral opustiti in počakati do spomladi. Zima ec je vlekla kot večnost in šele 21. marca je postalo toliko toplo, da sem mogel pregledati družine. Toda bil sem iiznenaden. V šestih panjih je mesarsko gospodarila rovka, tako da sem nagrabil izpod satov cele kupe zgrizenih čebel. Jeseni sem bil žrela panjev zaprl s Meidenreicliovimi pločevinastimi zapahi in jih obrnil tako, da so bile pred žreli odprtine za izlet trotov, pa se' je ta vražja žival kljub temu splazila tudi skozi te odprtine in si privoščila kanibalsko pojedino. Ob pomladanskem pregledu čebel pa me je najbolj zanimala usoda družine v panju št. 18. Izvlekel sem iz panja sat za satom in si jih natančno ogledal, toda zalege in matice ni bilo nikjer. Kaj naj storim? Jeseni sem porabil vse lezervnc matice, tako da sem bil sedaj res v prav kočljivem ]>oložaju. Po dal jšem razmišljanju sem sklenil dodati osiroteli družini sat z odprto zalego in ji s lem nuditi možnost, da si sama vzgoji novo matico. Zložil sem sate počasi nazaj v plodišče, malo pogodrnjal čez muhaste muhe in zaprl vratca panja. Tedaj pa mi oko obstane na precej veliiki čebeli, ki je hitro in nemirno begala po šipi v oknu čebelnjaka in iskala izhoda. Stopim bliže in glej! Bila je matica iz panja štev. 18, ki je zbežala med pregledovanjem družine s sata. Primem jo v rdke in po ogledu, ugotovim, da je razmeroma majhna, tenka in seveda še nesprašena. Postalo mi je jasno: panj je jeseni prelegel, a ker ni bilo trotov, se matica ni mogla «prašiti. Ostala je deviška kot roža na polju. Uničil sem ta mali nestvor, ki ni bil večji od čebele, in s tem rešil družino nekoristne gospodinje. Belil sem si glavo, kako bi pomagal osiroteli družini, ki pa je bila še pri najboljših močeh. Končno sem res našel primerno rešitev. V AŽ-panju št. 12 je bila družina zaradi zime in požrešne rovke takt) oslabela, da je le še nekaj «to čebel žalostno brenčalo po satih in oigrevalo za dlan veliko ploskev zalege. To družino sem sklenil odstraniti ter matico in čebele dodati brezmatični družini. Spravim se na delo z dobro voljo in z vsemi potrebnimi pripomočki. Panj je bil še bogato založen z medom. Medene sate sem odnesel v shrambo, sate s čebelami in zalego pa sem zložil na kozico. Nato sem se s kletko v roki priprafil da bi ulovil dragoceno kral jično. Napravil pa sem pri tem veliko napako. Namesto da bi to izvršil v zaprtem prostoru, sem se spravil pred čebelnjak v sončno svetlobo in gorkoto. Malo razburjen sem dvignil sat, segel z desnico po matici, jo narahlo prijel in dvignil. Tedaj pa — o groza! — se mi je izmuznila izpod prstov, veselo zabrenčala in zletela v zrak ... Skočil sem za njo, hlastal z rokami po zraku, a mlada Jetalka je za vedno izginila izpred inojili oči. Kaj sem hotel po tem ponesrečenem lovu? V jezi sem klical na pomoč vse najimenitnejše vragove, a tudi ti so me danes pustili na cedilu in se morda na skrivaj še smejali moji nezgodi... Po tragični medigri sem zložil zalego in čebele iz likvidirane družine v panj št. 18 z glasnim naročilom, naj si sedaj kar sam vzgoji novo matico in se s tem reši gotovega propada. Ves dan sem bil slabe volje, a kljub temu sem od časa do časa stopil k čebelnjaku in stikal okrog njega, da bi ugotovil, kam je izginila ona neumna vrtoglavka. Tudi naslednji dan sem (prežal pred panji, če je niso morda čebele kje umorile in vrgle skozi žrelo na leseno polico. Toda o matici ni bilo nobenega sledu. Izginila je, kakor da se je bila udrla sto klafter v zemljo! Po tem dogodku je zopet nastopilo pravo zimsko vreme s snegom in mrazom, tako da skoraj tri tedne nisem mogel do čebel. Šele 9. aprila se je ozračje toliko ogrelo, da sem lahko malo pokukal v panje. In, čeprav sem bil jezen na družino v panju št. 18, me je vseeno prijela radovednost, da sem se odločil za pregledovanje. Zanimalo me je, kako so čebele izrabile zalego in koliko ma-tičnikov so potegnile. Odprem okence in izvlečem sat iz sredine gnezda. Pa čudo — prečudno! V celicah jajčeca... pokrita zalega in na satih dosti mladih čebel. Med obilnim zarodom pa veselo kobaca mlada, velika matica. Vse tako kaže, da je prav ona, ki se mi je ob prvem pregledu izmuznila izpod prstov in zbežala v neznani svet. Sedaj pa se nisem več priporočal rogatim vragovom kakor prvič, ampak sem pel hvalo tudi bolj nežnim bitjem, ki so tako zadovoljivo zasukala to neljubo zadevo in me rešila morečih skrbi. Kako neki je zašla pobegla matica v tuji panj, več metrov od svojega prvotnega bivališča? Iz panja št. 18 so izletavale dodane čebele in se sukljale pred novo domačijo. Te, nekdanje svoje podložnice, je po vonju in šumenju spoznala in se jim pridružila. Utrujena je sedla na brado, nekoliko oklevala, nato pa z večjim spremstvom svojih hčera zlezla v panj. Osirotele čebele so z veseljem sprejele sprašeno matico ter ji omogočile, da je lahko takoj sprejela in prevzela gospodinjske in materinske posle. Tako, vidite, dragi moji, me je sušca mesca potegnila za nos muhasta kraljica, da sem se postaral in da mi je od skrbi osivela pleša vrhu glave. Pri vseh teh nezgodah pa me tolaži dejstvo, da je tudi matica ženskega spola, to se pravi, tistega spola, od katerega menda izhaja vse dobro in hudo na tem grešnem svetu! Janko Belec: Pregledali smo čebelje družine Na pobudo Zveze čebelarskih društev za Slovenijo smo v minulem letu prvič po osvobojenju pregledali čebelnjake in čebelje družine v ljutomerskem okraju, to je v območju Čebelarske družine Ljutomer in Mala Nedelja. K delu «mo se bolj težko pripravili, ker je bilo v poletnih mescih (v juliju in avgustu) dovolj najrazličnejšega dela na polju, naši izvedenci za čebelje bolezni pa so povečini kmetje. Vendar, kar mora biti, mora biti. Na sestanku smo o nameravanem pregledu vsestransko razpravljali, poudarili smo pomembnost pregleda in razdelili teren na štiri pregledovalce. Preskrbeli smo dovoljenje okrajnega veterinarja, najnujnejše pripomočke in tovariši Ignac Pihlar, Karel Rudolf, ki jima ta posel ni nič novega, ter Martin Husjak in Franc Bohanec, nova izvedenca, so šli na delo, da vidijo, kakšno je naše čebelarstvo po vaseh, na hribčkih naših vinogradov in po raztegnjenih dolinah. Verjamem, da jih je k temu delu gnala tudi radovednost, saj so kot izkušeni, napredni čebelarji želeli videti, kako je z zdravjem čebel po naših čebelnjakih, kakšen Ted vlada v njih, kako smo napredovali od košev do najnovejših panjev, kako se razvijajo družine v najrazličnejših panjih, kako čebel arij o čebelarji, ki niso včlanjeni v društvu, ki ne bero »Čebelarja« in se strokovno ne izpopolnjujejo. Vse lo in še marsikaj je spodbujalo njih radovednost. Prisluhnili so pripovedovanju številnih čebelarjev, ki so bolj ali manj tarnali zaradi suše. Tožili so jim čebelarji, ki ne prevažajo čebel v pašo, da je čebelarstvo samo še šport, ki mnogo slane in nič ne nese, tožili so jim prevaževalci, ki so se suhi vrnili s paše na Pohorju. Med vsem lem pripovedovan jeni čebelarjev so se resni pogledi naših pregledovalcev usmerjali proti zunanjosti čebelnjakov, okoli katerih in v katerih je bilo mnogokrat najrazličnejše orodje in druga ropotija. Visoka, nepokošena trava pred čebelnjakom je že od daleč bodla v oči. Vrata čebelnjaka so bila večkrat le prislonjena. Preden si stopil v čebelnjak, si si moral napraviti prostor, saj je bilo v njem polno navlake. Šele ko si zmetal to ropotijo iz čebelnjaka, bolje rečeno, iz ropotarnice, si lahko začel s pregledom družin, še nekaj! Čebele so letale po čebelnjaku skoraj bolj kot pred žreli. Na vseli koncih in krajih so prihajale iz panjev in se izgubljale skozi odprtino v steni, ki naj bi jo imenovali okno«. Še strašnejša slika se je našim pregledovalcem nudila v čebelnjaku, kjer so bile čebele v samih slamnatih koših. Le redko je iz teh panjev priletela kaka čebela. Mnogo živahnejši je bil tisti koš, iz katerega so letali sršeni. To je bila za naše pregledovalce prava .senzacija. Sršenov seveda niso pregledovali, ker bi se menda slabo odrezali. Vendar so tudi v tern domu čebel in sršenov opravili svoj ]X)sel. Posebno sliko so nudili čebelnjaki po hribovitih predelih, kjer je bilo v kakem čebelnjaku po šest vrst panjev najrazličnejših širin, višin in globin. Torej prav pestra slika! Panji s razpokami, brez vrat ali pa z vrati, brez okenc, satje na kupu, cel roj vešč na njem, deloma pa že sami satniki, ker je golazen vosek uničila. Nekaj satja je bilo tudi v panjih, vendar brez čebel in z rojem vešč. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so čebelarji povsod čebelarili na roje. Zato so prevladovali slabiči, ki gotovo niso preživeli te zime. Naši izvedenci so pregledali čebele v 48 vaseh. Posamezni izvedenci so opravili sledeče delo: Ignac Pihlar in Martin Husjak sta pregledala pri 90 čebelarjih 546 AŽ-panjev, 58 košev, 8 kranjičev, in 350 drugih vrst panjev, skupaj 962 družin. Našla sta okuženih 6 družin, 12 pa sumljivih. Karel Rudolf je pregledal pri 42 čebelarjih 137 AŽ-panjev, 32 košev, 258 drugih, skupaj 410 družin. Našel ni nobene okužene čebelje družine. Franc Bohanec je pregledal na področju Čebelarske družine Mala nedelja pri 105 čebelarjih 137 AŽ-panjev, 20 košev, 565 drugih, skupaj 722 družin. Našel je dva okuižena in dva sumljiva panja. V celoti je bil pregled pri 237 čebelarjih, pregledani šobili 303 AŽ-panji, 8 kranjičev, 110 košev, 1173 drugih, skupaj 2094 čebeljih družin. Pregled je trajal od 28. avgusta do 20. septembra. Ta pregled, ki je bil že nujno potreben in ga v koškem, miklavškem in iomažeskem predelu zaradi premajhnega števila izvedencev in prevelike razsežnosti društva niti ni bilo, nam je o vsej Sloveniji, toda v tistem delu Zasavju, ki spada v območje društva Litija in kjer raste pravi kostanj, so letos čebele zelo slabo prezimile. Še zadnje dni decembra so dobro letele. Rekli smo: »To zimo pa ne bo griže, saj bodo ob svečnici spet izletni dnevi. Ta mesec, ki je še vmes, bodo pa zlahka prestale.« Toda prišlo je drugače. Oster in vztrajen mraz je slabo vplival na precejšen tlel družin. 22. februarja so sc v zavetnih in sončnih legali čebele prvič spuščale iz ipanjev, četudi je bilo v scnci komaj + 6° C. Natu je bilo še več sončnih 'dni, tako da so se pri sicer nizki toploti lahko dodobra otrebile. Kdor je imel daleč okoli čebelnjaka sneg posut z žaganjem, plevami ali senenim drobirjem, je rešil precej živali, drugim pa jih je ostalo mnogo v snegu. V dneh, ko so čebele letele, sean obiskal nekaj čebelnjakov v okolici, vendar nisem našel niti enega, kjer ne bi že od daleč smrdelo po grižavosti. Dolgotrajna zima je le redkemu čebelarju prizanesla: Pri tem so padli trije panji, pri onem pet, pri nekom izmed 13 panjev kar deset. So pa tudi taki čebelarji, ki so .imeli mrliče prav v vseh panjih. Nekateri bodo seveda skušali svoje izgube; v celoti ali vsaj delno prikriti. V kolikor mi je do danes znano, so samo trije oškodovani čebelarji tukajšnje okolice imeli svoje čebele zavarovane, drugi se pa tako nimajo ničesar nadejati, kaj bi tedaj svojo izgubo trobili v svet. Že ko sem pisal o kugi, sem poudaril, da ni zgolj slučaj, če so bili nečlani mnogo bolj prizadeti kot člani. Sedaj pa je zopet ista slika. Medtem ko so izgube članov zmerne, so nekateri nečlani ob vse svoje panje. To bi mogli tolmačiti tako, da se člani ravnajo i>o naukih, ki jih najdejo v »Slovenskem čebelarju« in drugih strokovnih knjigah, pa z znanjem preprečijo ali pa vsaj občutno zmanjšajo kvarne posledice te ali one bolezni, medtem ko nečlani sploh nikoli ne bero čebelarske liturature in se zato v stiski ne znajdejo. Ko sem v preteklih zimah listal po starih zvezkih »Slovenskega čebelarja«, sem na neštetih mestih našel opozorila, naj čebel ne zazimujeano na hojevcu ali mani, nekje pa je bilo zapisano tudi to, da kostanjevec ni dober za dolge zime. Tistim, ki smo to upoštevali in manjkajoče zimske zaloge dopolnili s cvetličnim medom, nekateri celo s sladkorjem, se ni treba še posebej pritoževati, izgube so malenkostne ali pa jih sploh ni. Skib za žival jeseni ni nikoli odveč. Spomladanska paša je bila v tukajšnji okolici srednja; bilo je nekaj cvetličnega medu. Kostanj je dal toliko, da skoraj ni bilo vredno točili, ajda pa v nekaterih predelih zelo malo, v nekaterih skoraj nič. Kdor je kostanjevca iztočil, je moral jeseni dodati dobršen del zimske zaloge. Kdor je pokladal kostanjevca, ni ravnal prav. Padla pa je tudi velika večina tistih panjev, ki so dobili raztopljen sladkor toliko pozno, da ga čebele niso mogle več pokriti. Vem, da se je marsikateri čebelar prvega izletnega dne globoko zamislil, ali je bil njegov postopek pravilen ali ne. Ogledal sem si v nekem čebelnjaku padle družine. Vse čebele so, bile na dnu panja in mirtve; vse medene celice so bile odkrite, iz njih pa se je cedil med; vse satje je bilo čisto mokro. Četudi je iz panja kislo dišalo, satje ni bilo onesnaženo, tam pa, kjer je bilo satje onesnaženo, je bil še velik del čebel pri življenju. Priznan vcščak v čebelarskih zadevah je izrazil mnenje, da to si>lt>li Jii bila griža. Mogoče res ne, toda kaj je bilo potem!* Da je bila samo griža, sklepam iz tehle okolnosti: tiste družine, ki so bile že na robu propada, pa jili je rešil prvi izletni dan, so prednje zunanje stene panjev in okolico grdo po-nesnažile; trebež je kislo zaudarjal. V panjih pa je bil iravno tako že ves med odkrit in satje mokro kakor pri mrličih. Draga leta so ob griži čebele satje ponesnažile, — a so ostale žive, letos ga niso, pa so padle. Končno je treba ugotoviti še tole: Družine, zaziinljene v inediščih in s satjem tudi v plodiščih, so prezimile bolje kot tiste, ki so prezimovale v plodiščih, druga in tretja vrsta bolje od spodnje, srednje ali celo slabo zapaženi panji bolje od premočno zadelanih. Želeti je, da bi te momente obdelalo kako zares vešče čebelarsko pero. Tisti, ki so imeli svoje čebele na žepku nekje v Liki, se sedaj gotovo muzajo, ker st) njihove čebele, zaziinljene na samem cvetličnem unedu, zimo izborno prestale. Danes, |>rve dni marca, ko to pišem, iz oddaljenejših predelov tukajšnjega področja še ni povsem zanesljivih vesti, verjetno pa je v hribih stanje še obup-nejše. Povsod veliko mrličev! Da |»a ni vseh teli mrličev kriva edinole griža, temveč v precejšnji meri tudi glad, vedo prizadeti čebelarji sami najbolje. Franc Cvetko: Ali se bo še izplačalo čebelariti? Ali se bo čebelarjem pri današnjih pretirano visokih železniških cenah za prevoz potnikov in tovornega blaga, pri povišani tarifi za prevoz blaga s tovornimi avtomobili in sorazmerno precejšnjemu obdavčenju čebelarskih dohodkov (Ce ni dohodka, ni tudi davka. Op. ur.) sploh še splačalo če-belariti? Morda se bo komu čudno zdelo to vprašanje, vendar je potrebno, da spregovorim tudi o tem nekaj besed. Pri nas v Sloveniji so redki kraji, kjer bi bila čebelja paša «kozi vse leto tako izdatna, da bi dobile čebele aase in za svoj razvoj dovolj hrane, da bi si nabrale potrebno zimsko zalogo in poleg tega še za čebelarja nekaj prinesle. Take pašne razmere silijo naprednega čebelarja, da gre s svojimi čebelami s trebuhom za kruhom. Nekateri čebelarji prevažajo čebele že mesca marca v pašo na spomladansko resje, borovnico in češnjo. Spomladanska paša na resju, borovnicah in češnji ni nikoli tako izdatna, da bi čebele nabrale kaj za čebelarja in mu pomagale kriti sl roške za prevoz. Po prvi spomladanski paši, ki je le pospešila razvoj čebeljih družin, je treba v začetku maja čebele zo|>et prepeljati, bodisi na gozdno bodisi na travniško pašo. Vse to je povezano z novimi stroški. Talko se paše skozi vse leto vrstijo; včasih je treba prepeljati čebele ~—4 krat, vsakokrat na drugo pasišče. Večkrat se bo zgodilo, da čebelar od vseh treh ali štirih paš ne bo dobil uiti toliko, da bi lahko kril stroške enega samega prevoza. Da so vse paše odpovedale, pa mu davčna komisija gotovo ne bo verjela. Če je kje kak davek neumesten, tedaj je gotovo davek na čebele. Kje so danes tisti čebelarji, ki so si nekdaj upali iti s čebelami na pašo v Slavonijo, Baranjo, Vojvodino, Banat, Liko ali na dalmatinske otoke. Ne poznam takega čebelarja, ki J)i imel toliko razpoložljivih sredstev, da bi si upal iti pri današnjih cenah s čebelami v zgoraj omenjene kraje. Železniška kontrola prihoda najbrž ne bo imela več prilike dokazovati precl sodiščem, da so l»ili vagoni naročeni za lastno uporabo, ne pa za kosovno robo. (Kakor je že iz prejšnje številke »Slovenskega čebelarja« /mano. je tarifa za prevoz čebel v pašo znižana za 50 odstotkov. Op. ur.). Če gremo na podeželje, tedaj vidimo skoraj v vsaki vasi opuščene čebelnjake, ki služijo za vse drugo, le za to ne. za kar so bili nekoč zgrajeni. Če se pri taki hiši ustaviš in v pogovoru omeniš, zakaj imajo čebelnjak prazen ali v njem samo 2—5 panjev, čeprav, je zgrajen za 18—24 panjev, ti bodo odgovorili, da se ne izplača imeti čebel, ker je z njimi več stroškov kakor dobička. V pogovoru zveš tudi to, da je še predlanskim bilo v čebelnjaku 15 družin, a so jih lansko leto zaradi pretiranega obdavčenja 12 prodali. Drugod ti spet povedo, da so jim neke zime pomrle vse čebele, ker so jih zazimili na neprimerni hrani. Če vse to opazuješ, vidiš, da je na podeželju v nekaterih naseljih z zelo številnim sadnim drevjem samo nekaj čebelarjev z eno ali dvema družinama, kar je vsekakor premalo za »prašenjc sadnega drevja in drugih kulturnih rastlin. Mnenja sem, da rentabilnosti v kmetijstvu ne zvišujejo samo traktor in umetna gnojila, ampak tudi čebele. V sosednji Hrvatski imajo prevozi čeel s tovornimi avtomobili prednost pied vsemi drugimi prevozi, tarife za prevoz pa so najnižje. Pri nas v Sloveniji je bila doslej tarifa za prevoz čebel s tovornimi avtomobili zaračunana po najvišji lestvici. Neko podjetje v Kočevju je prevažalo čebelarju čebele in mu zaračunalo la prevoz zelo visoko. Ker je bil lastnik čebel mnenja, da je nastala pri sestavljanju računa pomota, je podjetju račun vrnil s prošnjo, da naj ga še enkrat pregledajo. Podjetje, ki je čebele prevažalo, je čebelarju račun vrnilo s pripombo, da ni nobene pomote, da pa so zaradi tega tako visoko računali, ker so čebele luksuzno blago. Ne tlačijo pa čebelarja samo stroški za prevoz čebel, ampak tudi lastili stroški, kadar se pelje k čebelam z železnico ali avtobusom, nadalje stroški za razkladanje in nakladanje čebel, stojnimi na pasišču, kar vsi; skupaj dostikrat znese več, kakor prevozni stroški za čebele. Lastno delo čebelarja in njegov trud kakor tudi investirani kapital pa ni nikjer vračunan in ga nihče ne upošteva. Zato ni nič čudnega, da je cena medu v primerjavi s sladkorjem razmeroma visoka in da si ga more le malokdo privoščiti. Dokazano je, da čebelarstvo pri nas nazaduje. Nazaduje pa zato, ker ga nihče ne upošteva in ker nima nikjer nobenega zagovornika. Vse druge kmetijske panoge so na vseli mestih upoštevane, imajo pri oblasti svoje referente, ki strokovnjaško vodijo zaupane jim kmetijske panoge in dajejo navodila, nasvete, skrbijo za morebitno podporo itd. Samo čebelarstvo je prepuščeno samo sebi. Nekateri celo mislijo, da je čebelarstvo slabše vrste šport. Toda, če vzamemo čebelarstvo samo kot šport, ali ne bomo našli v njem vsega, kar je potrebno današnjemu človeku po težkem delu: telesno in duševno razvedrilo. Če vse to dobro premislimo, se nam le čudno zdi, zakaj je čebelarstvo pri nas tako malo upoštevano. Drugi narodi — mogoče bomo kdaj prišli za njimi — znajo bolje ceniti čebelarstvo, ker se zavedajo, kakšen delež prispevajo čebele pri povzdigi narodnega gospodarstva. Mesečna navodila V začetku ajprila zapadli sneg, hladno in neugodno vreme «La zavrla razvoj v čebeljih družinah. Upajmo, da to ne bo imelo preveč slabili posledic pri nadaljnjem razvoju. Ker sem v zadnjih navodilih priporočal, naj čebelarji čebclarijo mešano, (o je na roje in med, da nadomeste odrmrle družine, boni danes razpravljal v glavnih obrisih o tem, omenil pa bom še roje-narejence in vzrejo matic. Prestavljanje je v bistvu narejanje rojev v istem panju. Družina se razdeli v prostoru na plodišče in medišče. Loči ju samo matična rešetka, skozi katero se lahko plazijo čebele, matica in troti pa ne, ker so večji. Oba dela se počutita po prestavitvi kot enotna družina. Potrebna je samo ena matica, ki ostane v plodišču. Prestavljamo navadno tri tedne pred glavno pašo. Čas določajo vremenske prilike in pašne razmere v kraju. Pred prestavljanjem moramo družine izenačiti in okrepiti. Če je katera družina v razvoju zaostala, jo lahko kljub temu prestavimo, izpremenimo samo način prestavljanja. V plodišču ji pustimo večje število satov kot ostalim, vendar ne več kakor štiri. Satnic ji sploh ne dodajajmo. Z enakomerno porazdelitvijo gnezda na spodnji in gornji oddelek dosežemo pravilno razmerje toplote v razširjenem prostoru panja. Pravilno je, da postavimo vse zaležene sate, naj bo to v plodišču ali mcdi-šču, na sredo drugega poleg drugega in v istem vrstnem redu, kot so bili pred prestavitvijo. V plodišče spadajo sati z obnožino in pokrilo zalego, v medišče pa tisti, ki imajo meti in odkrito zalego. Kdor je .že proti koncu aprila nastavil jnedišča, naj pred prestavljanjem sate v medišču zloži na kozico in po prestavitvi izpolni prazen prostor v plodišču in medišču. Če pri tem potrebuje sat-nice, naj odvečne sate omete in porabi drugod. Pri močnih družinah denemo v plodišče namesto izdelanih satov primerno število samih satnic. Pri prestavljanju skrbno pazimo, da ostane sat z matico v plodišču. Po opravljenem delu vložimo slamnioo in panj zapremo. Žrelo ostane v medišču zaprto. Če je družina prešla v rojilno razpoloženje in ima že celo pokrite matič-nike, bomo le težko preprečili rojenje, čeprav ji porežemo vse nastavljene matičnike, ker jih bo znova napravila. V tem primeru postopaj raje takole: Matično rešetko pokrij z deščicami! Nato zloži vse sate iz plodišča na kozico! Sproti išči matico! Ko si jo opazil, jo daj na sat s i|>okrito zalego, če je že ni bilo tam. Vse ostale sate zloži v medišče v istem redu, kakor so bili v plodišču. V sredo praznega plodišča namesti sat z matico! Na levo in desno postavi po en izdelan sat, ostali prostor izpolni s samimi satnicami! Izpolni medišče in mu odpri žrelo! Ker bodo vse starejše čebele odletele v plodišče, ostanejo v medišču sume mladice. Te je treba napajati, dokler ne začno izletavati. Napajaš najlaže in najpreprosteje tako, da položiš prazen sat na mizo, napolniš lonček ali kako drugo posodo, ki ima zelo ozek »nos«, z nekoliko oslajeno vodo in s tankim curkom zviška polniš sat najprej na eni, potem pa še na drugi strani. Sat lahko napolniš tudi tako, da pomočiš omelce v vodo in ga večkrat poškropiš. Porabi pa pri tem kvečjemu četrt litra vode. Po potrebi to ponovi! Mladice si bodo kmalu izpodredile mlado matico. Ko se bo sprašila in bo začela zalegati, jo poišči in ugotovi, če je zdrava. Nato odstrani staro luatico v plodišču in odkrij matično rešetko! Obe družini se bosta kaj kmalu združili. Mlado matico prestavi v plodišče! Če je stara matica še dobra, naredi z iijo prašilček! Ako bi družina, ki smo jo nameravali prestaviti, rojila, prestavi vse sate iz plodišča v medišče, izpolni plodišče s samimi satnicami in vrni roj v plodišče! Roj hoče graditi. Tako dobiš najlepše čebelje satje. S prestavljanjem rojenja ne preprečimo popolnoma, ampak ga največkrat samo zavlečemo Zato moramo prestavijence nadzirati tja do konca junija, ko začne paša ponehavati. Ne smemo pa pozabiti, da je treba prestavljencu čez teden dni pregledati medišče in podreti vse matičnike, ki bi jih čebele potegnile. To store zato, ker se večkrat čutijo osamele. Odprimo tudi žrelo v medišču, da odlete polegli se troti. Kljub vsej pazljivosti pa bo kak prestavljenec le rojil. Tedaj roja ne vračaj, temveč ga vsadi v nov panj! Tvoj trud bo gotovo poplačan. Saj vemo, da je delavnost roja silno velika. Čeprav rojenje zmanjšuje medeni pridelek, se zaradi roja ne razburjaj! Sprejmi ga z veseljem, saj se ti je tako pomnožilo število družin. Ob količkaj ugodni paši bosta izrojenec in roj še vedno dobro odrezala. Poleg tega boš plemenjake lahko prodal. Naj zato sledi nekaj besed o rojenju. Rojev ne vsajaj nikdar na izdelalo satje, ker morajo roji zidati. Prv-cem daj vedno le cele satnice! S tem se izogneš trotovini, ki jo radi stavijo. Vsak roj vzame s seboj hrane za tri dni. Po preteku tega časa moraš roj krmiti, če ni paše ali je slabo vreme. Roja ne vsajaj na medene sate, ker rad pobegne, pač pa mu daj v sredo gnezda sat z odkrito zalego, ki ga priklene naše. Čez tri dni roj preglej! Če sedi ob strani, ga premesti na sredin0| panja, da lahko gradi lia obe strani. Pozne roje preprečuj, ker od njih ne boš imel kaj prida koristi. Sedaj je čas, da si izpod rediš dovolj rezervnih matic, brez katerih ne sme biti noben napreden čebelar. V ta namen odberi plemenjak, ki ima starejšo matico z dobrimi lastnostmi in čebele brez rumenih pasov na zadku. Po po-Irebi ga dražilno krmi! Ko bo družina v rojilnem razpoloženju, bo| imela dovolj matičnikov, ki jih lahko porabiš. Lahko pustiš, da panj roji. Tedaj zloži vse sate na kozico. Vzemi sat z lepim matičnikom in ga vrni izrojencu! Poleg njega postavi sat z medom in obnožino! Ostali prostor izpolni z izdelanimi «ati! Nadaljnje sate z matičniki deni v prašilčke in dodaj vsakemu sat z modom in obnožino! Prazen prostor izpolni z izdelanimi sati! Tako porazdeli vse sate z matičniki! Če teh ni, zadostuje sat z jajčeci ali mladimi, en do dva dni starimi žrkami. Ker bodo iz prašilčkov odletele vse stare čebele, jim dodaj nekaj mladic iz močnih družin. To napraviš tako, da položiš v močno družino deščico, nekoliko namazano z medom. Ko je na njej največ čebel, jih otresi v prašilček. Mladice dobiš tudi tako, da odvzameš dopoldne, ko so stare čebele na paši, krepki družini «it z mladicami in jih ometeš v prašilček. Pri tem pazi, da ne ometeš matice. Potem vse prašilčke doro zapaži! Dokler ne začno mladice izletavati, jih moraš napajati, po potrebi tudi krmiti. V kratkem se bodo polegle mlade matice in spražile. Tako si izpodrediš na lahek in preprost način dovolj rezervnih matic. Kjer imajo urejene plemenilne postaqe, odnesi matice tja, da jili obhodijo odbrani troti. Upajmo, da bodo letos zopet začele plemenilne'postaje s svojim koristnim delovanjem. (Dalje prihodnjič.) Čebelarske opazovalnice v marcu Zima se je letos zavlekla prav v zadnjo tretjino marca. Še 21. marca je pokrivala ljubljansko ravnino 15—20 cm debela snežna plast. Odjuga je v naslednjih dneh sneg hitro pobrala. 26. in 28. marca je znova snežilo le po hribih, 2. aprila je pobelil sneg tudi ravnine. Razvoj družin je vzporedno z razvojem rastlinstva v naravi zelo zaostal in seje po mišljenju nekaterih opazovalcev zakasnil za tri tedne. Konec marca so imele družine zalego povprečno na 2—3 satih. V mnogih krajih (Žerovnica, Ponoviče) so se družine temeljito otrebile šele prve dni marca. V drugi polovici mesca so začele čebele prinašati obnožino. Nastopilo je lepše vreme in grižavost je ponehala. Že v februarskem poročilu smo navedli, da je bila letošnja zima trda preizkušnja za mnoge čebelarje. Iz poročil sklepamo, da so mnogi čebelarji, zlasti tisti, ki so zazimlii čebele na gozdnem medu, pretrpeli precejšnje izgube predvsem zaradi griže in lakote. (Prosimo opazovalce, da v prihodnjem mesečnem poročilu navedejo v opombi, koliko družin so jeseni zazimili in koliko so jih imeli v začetku aprila Navedejo naj tudi, za koliko se jim je zmanjšalo številčno stanje družin zaradi lakote, griže, šibkosti odnosno združevanja, izgube matic itd. Opazovalnice v marcu Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Sred. mes. topli- na Dnevi Sončni sij v urali 1- 1 II i III. iz- letni de- ževni mesečni tretjini/dkg Breg — Tržič 40 20 20 - 80 4,2 18 4 153 Virmaše 60 50 60 —170 3,2 18 4 201 Preddvor 70 35 50 —155 3,6 16 2 140 Dražgoše 80 140 10 —230 —0,3 4 5 133 Tinjan 110 160 40 —310 4,0 27 3 206 Moščen. Draga 90 95 105 —290 8,0 28 5 154 Renče (>0 50 70 -180 12,3 18 4 194 Brest — — — — 70 — 4 4 — Žerovnica 75 50 85 -210 2,8 17 4 192 Livold 40 50 110 —200 3,0 19 2 191 Ponoviče 85 70 15 — 170 19 2 146 Krka 80 80 95 —255 — 22 3 157 Dob ob Mirni — — — — ,— — — Novo mesto 70 65 95 —230 4,8 19 0 210 Novo mesto - Grm . . . 50 25 70 -145 5,4 20 3 — Crmošnjice 20 45 145 -210 23 4 — Dobova — — — — 52 7,0 15 0 — Selnica ob Dravi . . . 80 60 70 —210 1,9 14 1 143 Sv. Lovrenc na Poli. . . 50 65 130 —245 '15 3 172 Maribor — — — —190 10,1 20 3 143 Podlehnik 40 45 60 —145 3,1 10 9 — S. Lovrenc n. D. p. . . . 40 85 105 —230 3,4 16 2 188 Mala Nedelja 30 35 60 — 125 3,0 16 3 160 Cezanjevci 10 — 70 — 80 — 10 8 75 Pristava 35 35 60 — 150 — 20 5 164 Prosenjakovci — — — —190 3,2 17 7 136 D. Lendava 30 70 85 -185 7,2 13 8 136 Povprečki — — — —196 -4,7 17 4 161 OSMRTNICE + JOŠKO SLANA Na novega leta dan 1952 nas je i>u dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil elan ljutomerske družine Joško Slana. Dočakal je visoko starost 82 let. Čebela ril je na Moti pri Ljutomeru. Pokojnik je bil priden gospodar in skrben čebelar. čeravno je bil že v visokih letih, se je v poslednjih desetletjih oprijel čebelarjenja v A Ž-panjih in v njih uspešno čebela ril. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo lepo število sosedov in znancev, kakor tudi čebelarjev. Počivaj v miru, dragi Joško! Čebelarska družina v Ljutomeru le bo ohranila v častnem spominu. Kukol. -1- Fit. DONAT JUG Dne 3. marca 1952 je nehalo biti srce Fr. Donata Juga. Fr. Jug se je rodil 3. maja 18*9 v Ročinju na Primorskem. S 23. letom je stopil v frančiškanski red. Skoraj vse svoje življenje je .preživel na Brezjah. Opravljal je razna dela. Bil je izvrsten vrtnar in sadjar. Največ se je pečal s čebelarstvom. Mnogo je. bral in se tako izobraževal. Pokojni Fr. Donat jug je užival med slovenskimi čebelarji velik sloves. S svojimi jedrnatimi in pojljudnimi članki je dolgo vrsto let zukladal naš list in z njimi mnogo pripomogel k našemu čebelarskemu napredku. Višek njegovega dela pa je knjiga »Praktični čebelar«, ki jo je leta 1934 izdalo in založilo Slovensko čebelarsko društvo. S tem delom si je postavil pokojnik v našem čebelarskem slovstvu spomenik velike vrednosti. Njegovo ime bo ostalo za vselej zapisano v zgodovini našega čebelarskega slovstva. Knjiga Praktični čebelar« pa je tudi najzgovornejši dokaz marljivosti in vztrajnosti pokojnega Juga. Z njo je na najlepši način dokazal, da nam je treba samo odločnosti in dobre volje, pa lahko premagamo vse ovire in težave. Pokojni Jug pa svojega delovanja v korist ljudstva ni omejil zgolj na čebelarstvo. Z enako vnemo in ljubeznijo je deloval tudi pri sadjarski in vrtnarski organizaciji in pri kmetijski podružnici. Velike so zasluge pokojnega Juga za naše čebelarstvo. Zato ga bojno ohranili slovenski čebelarji v častnem in trajnem spominu. MALI KRUHEK lvaj takega pa še ne. 5. maja lanskega leta sein pregledoval panje. V panja štev. 4 sem našel pokrjto ina-tičnike. Ker je ibila matica stara že 3 leta, sem jo uničil, v panju pa pustil najlepši matični k. Matica se je izlegla, «prašila in lepo zalegala. 1fi. junija sem odpeljal z drugimi panji tudi ta panj v Istro na žajbelj in odtod na kostanj na Veprinae. Ker nisem imel časa, nisem videl čebel tri tedne. Po treli tednih, ko je kostanj že odcvetal, pridem zopet k njim. Ko odprem panje drugega za drugim, vidim, da mi jih je od 24-ih 21 izrojilo. Sreča, da so imelo matice pristrižena krila in da so so prvi roji vrnili. Ves čebelnjak je torej sedel na druge roje. Matice so prepevale kakor v zboru, Ko tako odprem tudi panj štev. 4, ki je imel mlado, nepristriženo malico, z žalostjo ugotovim, okazalo z mnogoštevilno udeležbo in vzorno disciplino. S predavanjem je bilo zelo zadovoljno. Čebelarsko društvo se zahvaljuje Zvozi, da nam je poslala tako odličnega predavatelja, njemu samemu pa za požrtvovalnost in trud. Ko je članstvo spoznalo prave povzročitelje bolezni, ki se je pojavila tudi na področju našega društva, je sklenilo, da bo zavarovalo svoje čebele in storilo vse potrebno, da se ne bo bolezen še dalje širila, zlasti pa, du bo uredilo svoje čebelnjake, pospravilo razpadajoče satje kot nosi-telje kužnih klic in obnovilo staro satje v naseljenih pan jih. Odbor. ČEBELARSKA ORGANIZACIJA V SLOVENJGRAŠKEM OKRAJU Fo reorganizaciji Čebelarske zadruge se je na teritoriju okraja Slo-venjgradee ustanovilo iz bivših dveh čebelarskih podružnic (Prevalje in Slovenjgradec čebelarsko društvo s sedežem v S lo ven j gr adcu. Občni zbor društva je bil v marcu 1951, vendar iz raznih vzrokov takrat izvoljeni odbor ni niti pričel z delom. Zaradi tega je predsednik nadzornega odbora tov. Čuček obvestil o tem Zvezo, ki .je predlagala sklicanje novega občnega zbora. Ta je bil v oktobru 1951. V odbor so bili izvoljeni delavni in požrtvotvalni čebelarji, ki so se trudili, da bi utrdili našo organizacijo. Velike težave so imeli pri ustanavljanju družin. Čebelarji trdijo, da po osvoboditvi niso imeli od organizacije še nobenih koristi, zlasti ne v krajih, kjer že bivša podružnica ni izvršila svojega poslanstva (bivši okraj Prevalje), lioije je v tem pogledu na sektorju bivšega okraja Slovenjgradec. Družina v Slovenjgradcu si je pridobila z umnim gospodarjenjem precejšnja gmotna sredstva, ki jih danes s pridom lahko uporablja za nadaljnji napredek čebelarstva. Graje vredni so primeri, ko so posamezni funkcionarji družin svoj položaj izkoriščali za to, da so zase nabavljali pod firmo organizacije orodje in druge potrebščine, medtem ko svojemu članstvu niso preskrbeLi niti najpotrebnejšega. Ker posameznim čebelarjem, posebno pa našim hribov; eem, ni bilo mogoče osebno potovati v Ljubljano, da bi si nabavili potrebščine, so morali nekateri uporabljati za žičenje satnikov navaden domač sukanec (hodni sukanec), ki so ga seveda čebele razgrizle. Razumljivo je, da po takih grenkih izkušnjah čebelarji pomišljajo ali bi plačali 250 dinarjev za vpisnino in članarino, kakor je bilo določeno na občnem zboru. Člani novoustanovljenih družin so se lahko že prepričali, da je sčdanja organizacija resno prijela za delo. Gospodar društva tov, Franc Vehovec je kljub pomanjkanju gmotnih sredstev uspel, da je nabavil nad sto kilogramov voska, ki smo ga zamenjali za satniee, te pa razdelili po družinah. Prav tako zbiramo naročila za vs« ostale potrebščine po družinah. Čebelarjem bo omogočena nabava potrebščin kar pri gospodarju družine. Z razumevanjem spremlja naše delo tudi poverjeništvo za kmetijstvo OLO, ki podpira agitacijo za sajenje medovitih rastlin in skrbi za povzdigo čebelarstva. Doslej je bilo v območju društva ustanovljenih 8 družin. Pohvaliti bi bilo treba delo novoustanovljenih družin v Slovenjgradcu in Dravogradu. Članarina še ni v celoti plačana in tudi prispevka nismo še poslali Zvezi, poskrbeli pa bomo, da se to čimprej zgodi, ker hočemo imeti na občnem zboru Zveze tudi glasovalno pravico. V načrtu je ustanovitev še šestih čebelarskih družin, ki se doslej niso organizirale zaradi oportunizma nekaterih bivših vodilnih članov. Upamo, da bodo zgledi iz dosedanjega dela pomagali prebiti tudi ta led. Natančnega števila čebeljih družin v našem območju še nismo mogli ugotoviti, ker čebelarji prikrivajo število družin v strahu pred neprimernim obdavčenjem. S. (5. ČEBELARSKA DRUŽINA V TACNU 16. marca t. 1. so se zbrali čebelarji naše družine k občnemu zboru pri Uradu v Tacnu. Poteka občnega zbora ne bom opisoval. Vršil se je pač tako, kot se vršijo vsi občni zbori. Vrste se poročila odbornikov, nadzornega odlbora, volitve novega odbora itd. Omenim naj samo to, da je bil soglasno izvoljen stari odbor, kar je znak, da je prejšnje leto dobro vozil in da uživa popolno zaupanje članstva. Nekoliko dlje bi so pomudil pri slučajnostih. Pri tej točki dnevnega reda so je razvila živahna debata, v katero so posegli vsi zborovalci. Na številna vprašanja je odgovarjal članom tovariš urednik Rojec Vlado, ki se je udeležil našega občnega zbora kot odposlanec Čebelarskega društva za Ljubljano in okolico. V jedrnatih besedah nam je prikazal delo pri reorganizaciji čebelarskih društev ter pozval našo družino, da naj pritegne v svoj delokrog tudi druge čebelarje iz okoliša, ki doslej še niso organizirani. Nazorno nam je opisal sodobni A2-panj za daljše prevoze, predočil napore Zveze, da bi dosegli znižanje stroškov pri prevažanju čebel na pa- šo po železnici, omenil, da se snuje organizacija masovnega prevažanja na razna pasišča in priporočal vzrejo čiste kranjsko pasme. Predvsem pa je poudaril, da je za napredek v čebelarstvu nujno potrebna temeljita strokovna izobrazba. Zato je priporočal večkratne sestanke, razgovore in udeležbo na čebelarskih tečajih. Svetoval je družini, da naj vestno sesta- vi načrt dela za bodoče leto, v ta načrt pa naj vnese vse tako potrebe. — Častna dolžnost vsakega člana naj bo, da je naročnik našega društvenega glasila. Veliki so zaostanki na naročnini; ako so zaostankarji med člani družine, naj se zganejo in poravnajo zaostale zneske. Vsa izvajanja tovariša urednika so navzočni čebelarji pazljivo poslu-sali, a ne samo čebelarji, temveč tudi gostje, ki so se slučajno mudili v gostilniškem prostoru, kjer je bilo zborovanje. Eden izmed članov družine je obžaloval, da si niso čebelarji v večjem številu ogledali film »lz življenja čebel«, ki ga je na ljudski univerzi v Št. Vidu predvajal in pojasnjeval tovariš Rojec. Prosil jo tovariša urednika, da bi ob priliki zavrtel ta film še posebej za člane naše družine in imel po možnosti tudi kako drugo predavanje iz čebelarstva. Tovariš urednik je dojal, da se bo vedno rad odzval našemu vabilu, tem raje, ker ima sedaj svoje čebele v Št. Vidu in se čuti za člana naše družine. Na koncu je opozoril tovariš predsednik Novak čebelarje na zavarovanje čebel pri DOZ-u ter prikazal izredne ugodnosti tega zavarovanja. Prav razveseljiva je bila izjava tovariša Lukežiča, ki je kot šofer obljubil, da bo v času prevažanja njegov tovorni avto vedno na uporabo našim članom in da bo poskrbel za čim cenejši prevoz čebel na pasišča. Njegovo velikodušno ponudbo so vze- li člani z odobravanjem na znanje. Cas je potekel in le neradi smo prenehali s kramljanjem. Tovariš predsednik se je zahvalil tovarišu Rojcu za njegova izvajanja, zahvalil pa so je tudi ostalim čebelarjem za polnoštevilen obisk. Občni zbor je zaključil z željo, da bi so v kratkem spet sešli in da bi nam novo čebelarsko leto prineslo čim v&č medu. / Hasa sitßkovM luqwuta ^ m .1 * v Na občnem zboru jo podal knjižni-fčar tov. Kobal o stanju knjižnico Zveze čebelarskih društev za Slovenijo naslednje poročilo: t V sejnih zapisnikih sem naäfcl, da «o knjižnico začeli urejevati 1. 1921. Tedaj je štbla 192 izvodov raznih letnikov »Slovenskega ^čebelarja« in 41 strokovnih čebelarskih knjig-. > Knjižnica je leto za letom narašča-r la. Na seji dno 24. januarja 1935 je društveni odbor pooblastil tov. Miheliča, da nakupi vse slovenske čebelarske knjige, prof. Raič pa je pro-vzel njeno urejevanje. Leta 19134 in /1935 jö- «■Slovenski.'čebelar« priobčil m na ovitKii seznam vseh knjig, ki so *bile v knjižnici. Ker tedaj društvo še ni imelo lastnih*“ poslovnih prostorov, je knjižnico oskrboval vsakokratni predsednik ali tajnik. Ko je odbor Slovenskega čebelarskega društva kupil sedanji Janšev * dom, jo preskrbel tudi za knjižnico ''Primerno omaro. Leta 1940 jo društve-3 ni odbor nakupil precej novih čebo-larskily'kn.jig. Tega leta je odbor po-c veril urejevanje knjižnice meni. Vodil sebi jo do konca leta 1947. Na seji dne 21. decembra 1950 me je upravni odbor Čebelarsko zadruge imenoval za knjižničarja. To funkcijo opravljam še danes. Po nastopu tega . mesta sem ugotovil, da so si neznani čebelarji izposodili nekatere važne knjige, a jih do danes šo niso vrnili. V letu 1951 sem knjižnico na novo uredil. Potrdimo je bilo to, ker jo upravni odbor Čebelarske zadruge odkupil precej knjig: iz zapuščine pokojnega Josipa Verbiča, Antona Žnideršiča in Jožeta Okorna. Več knjig je prodal knjižnici tov. Leopold Debevec. Knjižnico sem uredil pregledno po abecednem redu naslovov in pisateljev. Ker je bilo mnogo knjig nevezanih, je upravni odbor določil okrog 30.000 din za njih vezavo. Danes je v knjižnici 514 knjig, posameznih celo v več izdajah. Večina jih je pisana v nemščini, a^ nekaj tudi v hrvaščini, srbščini,^ češčini, Poljščini, angleščini, francoščini in v italijanščini. V knjižnici so zbrano tudi vse knjige, k!"so izšle v slovenščini, kakor Janševi knjigi "Razprava o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Obe knjigi imamo v originalu in v prevodih; nadalje Dain-kovo Čelairstvo, Jonkejevo Navodilo, Slovensko čebelo, Slovenskega čebelarja in sadjerejca, Černetovo Umno čebelarstvo, Lakmayerjev Umni čebelar, Sumperjev Bučelarček, Porentov Novi kranjski panj in še druge, Odkupili smo tudi Jurančičev rokopis Čebeloreja. Poleg strokovnih knjig imamo -v knjižnici več periodičnih čebelarskih časopisov v hrvaščini, srbščini, češčini, poljščini, nemščini, italijanščini, francoščini in angleščini. Posebno čuvamo vso letnike »Slovenskega čebelarja«, od katerih imamo nekatere v dveh in treh izvodih. Vseh teli periodičnih časopisov je 63 v 145 izvodih. Ker ni mogočo knjižnice pregledno urediti, oziroma razvrstiti, .je izvršni odbor Zveze naročil nove omaro in določil posebno sobo v Janševem domu izključno samo za knjižnico in čitalnico. Upam, da bodo vsa dela izgotovljena šo lotos. V knjižnici je tudi zbirka vseh važnejših klišejev, ki jo bomo uredili, kakor hitro bodo izgotovljene omare. Knjižnico uporabljata predvsem urednika tovariša Mihelič in Rojec. Pridno si izposojujejo knjige tudi tovariši Leopold Debevec. Franc Robida, Virant, ing. Rihar in še nekateri drugi. Ko bo soba za knjižnico popolnoma urejena, bodo čebelarjem na upo; rabo vsi tekoči periodični čebelarski časopisi, ki jih prejemamo v zameno za »Slovenskega čebelarja«. V knjižnici pogrešamo novejšo čebelarsko literaturo. Ko bodo nastopile normalne razmero, bo treba tudi to naročiti. V 3. številki »Slov. čebelarja« smo pozvali čebelarje, naj zbirajo vsakovrstne čebelarske knji srp. in jih ponudijo Zvezi, da jih odküpi in uvrsti v svojo knjižnjco. Končno naj izrečem na tem mestu zahvalo, ljubljanski čebelarski družini, ki je prav v zadnjem času podarila več čebelarskih knjig naši knjižnici. Cenik čebelarskih potrebščin din din flŽ-panj na 9 satov 3000.- Kozica 250.— flZ-panj z ventilacijo na 10 s. 3500.— Klešče za sate 300.— £xportnl panj na 7 satov 1200.— Vzrejni satnik 20.— Stirisatar 400.— Stojkovičev slpalnik 1120.— Kranjlč 450.— Lesen slpalnik 150.— Palice za gredo za sate kg 160.- Strgulja 100.- J komad 26.60 Nož za izpodrezavanje 100.- Francoski tečaji za vrata 30.- Pitalnik 110.— Skrbnjakl (rajberjl) Stev.8kom. 6,— Omelce 100.— n • u Samlrji za brado por 4 . 4.— Matičnlca Zander 12.— 2 . 34.— . Wohlgemuth 30.- Vijaki-lesul 24/15 1 c 70.— Hramček za plemenllnike 170.— 35/30 ■ 120.— Plemenllnik-brez štp 100.— 39/20 m 80.— Stojalo za odkrivanje satja 700.- 35/35 9 100.— Vilice 330.— 35/25 • 120.— Vilice 500.— Mreža žična črna 1 m 500.— Točilo 8000.— Matična rešetka 1 m 900.— Koš za točilo 2300.— K-vačice 1 kg 450.— Gonilo 1700,— Zabijač za kvačice 100.- Mreža za koS 230.— Satniki-nezbiti 1 k. 11.— Odtočna štula 300.— Dvostranski zapahi 22.— Sito enojno 350.- Prečne zapore 17.— , dvojno 400.- Slamarice-vclike 80.- Lončki 1/4 kg 12.— male 70.- . 1/2 . 17.— Kapn-brez blaga 190.— . i : 24.— Kadilnlk na meh 260.— Tehtnica za opaz. panj 12000,— Deščica za utiranje 35.- Stojalo za zbijanje satnikov 150,— Kolesce navadno 70.— Znak-čebellca 30 — , široko 60.— Knjiga .Naša košnica* 40,— 1 vretence žice črne 40.— Raztojlšča na 9 satov 22,— svetle 42.— • 10. . 24.— Luknjač 550.— Zapahi za žrela Vi 20,— Satnlcc 1 kg (brez voska) 1200.— .. . .. % 22.— , 1 . delo-dovaljen v 60. „ . okenca 7 — Kuha voščln 24 — Nosilci za mat. rešetko 14.— Na prodaj so tudi nekateri letniki Slovenskega čebelarja. Gornje cene si neobvezne, ker se vefkrat spreminjajo. Čebelarjl-člani Imajo pri gornjih cenah 10 % popusta pri lesenih itdelkih, Izdelanih v naš! mizarski delavnici, pri drugih Izdelkih, Izdelanih od tujih obrtnikov, pa 5 % popusta. Popust dobe samo Člani, ki se izkažejo s člansko In osebno Izkaznico ter so poravnali naročnino, kar mora biti razvidno na Članski izkaznici.