Izhaja vsak četrtek in veija s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske ¿;' ie G K. Kdor hodi sam ponj, plača na loto samo 3 K. Naročnina so pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoš.'']a do odpovedi. — Udje „Katol. ti:-;.«vnesra"društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. --• Rokopisi se ue vračajo. — UpravniStvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. 7jr.serate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne ogluse primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-
zaprte reklamacije so poštnine prosto.
List ljudstvu v
pouk in zabavo,
Kmet in vojaštvo.
Vse dišave se oborožujejo. Na drugi strani pa vendar skrbe, da se ohrani mir. Strah jih je velikih ran, ki jih vseka vsaka vojska ne samo premagancu. vanipak tudi zmagovalcu. Kmet mora skrbeti, da je uprava vojaštva ali militarizma tudi v mirnih časih njemu v korist. Militarizem ga ne sme samo izsesavati, ampak mora mu tudi koristiti. Sicer smo za splošno razoroženje, vendar dokler druge države tega ne storijo, tudi Avstrija 4ega ne more. Medtem moramo skrbeti, da se omilijo vse ostrine, ki jih prizadeva militarizem kmetu, da obenem kmet to napravo tudi obrača kolikor mogoče sebi v korist.
Ostrine se morajo omiliti. Stara, kmečka zahteva je, da se vojaška služba zniža od tri na dve leti. Vojaške orožne vaje naj ne ovirajo kmeta-vo-jaka pri delu. in naj se njih štefvilo skrči.
Kako naj kmetu služi uprava vojaštva v korist? Da mu odkupuje pridelke. ITo.je že tu'di stara zahteva, ki se tamkaj izpolnjuje, kjer so sp kmetje že združili, v zadruge.
Nam pa plava danes druga korist pred očmi, ki bi jo lahko vlekli kmetje iz vojaštva. Ko se kmečki sinovi nahajajo pri vojakih, naj bi vojaška uprava vse storila, da. ohrani pri njih ljubezen do kmečkega stanu in dela. To se da na 'dvojni način doseči.
Vojaška uprava hoče uvesti vojaške dopuste ob času najnujnejših gospodarskih del. Mi pozdravljamo to misel. Kmetje bodo dobili pomoč ¡pri delu. Se več vredna bo ta upedjava zaradi tega, ker se ohrani stik kmečkih sinov-vojjakov z domačim delom in življenjem. Kmečki sinovi se pri vojakih ne bodo tako pogosto izneverili svojemu stanu.
Drugi način, ohraniti kmečke sinove za kmečki stan, da se uvede pri vojaštvu za kmečke sinove gospodarski pouk. Druge države nam v tem že pred-načijo. Tak pouk je upeljan že v Italiji, v Belgiji in na Nemškem. Povsod se kaže r najboljši uspeh: Kmečki sinovi napredujejo v gospodarskih vedah tudi pri vojaštvu in se z ljubeznijo vračajo po doslu-ženih letih na svoje domove. Na Nemškem se vrši tak pouk od januarja, do aprila, ob večerih po eno uro. Poučuje se o obdelovanju zemlje, o gnojenju, o rastlinstvu, o živinoreji. Pridjati bi se pri nas moralo tudi poučevanje o živinozdravništvu in zadružni ŠtvUj
Seveda je ta pouk le bolj šolski, teoretičen. Vendar sin-vojak se mnogokaj nauči in zraven je v
; mislih vedno pri svojem stanu. Toda tudi praktično bi se lahko marsikaj zgodilo, tudi v življenje kmečkega gibanja bi se lahko pogledalo. Koliko potujejo naši vojaki, a nihče jih nikjer ne opozori na razne oblike in prikazni v gospodarskem življenju istega kraja, skozi katerega potujejo. Niti tam, kjer so v vojašnicah, jih nihče ne seznani s kmečkimi ustanovami istega kraja aJi okolice, ;Le majhen primer: Koliko fantov je že služilo v Mariboru, toda malo jih bo, ki so si ogledali vinarsko in sadjarsko šolo v najbližji mariborski okolici.
Vse beži dandanes iz kmetov v mesta in fabri-ke. Vojaštvo, za katerega mora. krvaveti naš kmet, mora vse storiti, da tega bega ne bo pospeševalo, ampak po možnosti omejevalo. Pouk v gospodarstvu smatramo kot močno sredstvo za tako omejevanje. Naši poslanci Slovenske kmečke zveze naj tudi v tem oziru posežejo vmes na korist kmečkega stanu. Liberalci naj lažejo in psujfejo, kmečki (pristaši pa delajmo!	X.
Roblekovo glasovanje o uvozu tuje živine.
Ziadnjo besedo o tem za našega kmeta pogubo-nosnem glasovanju hočemo spregovoriti. Liberalni listi hočejo še vedno z zavijanjem prikriti resnico in vsakega opsujejo z lažnikom, kdor .spregovori o tej za liberalno stranko zelo neprijetni stvari. Na. najnovejše zavijanje hočtemo kratko odgovoriti.
Prav vse eno je, ali je Roblek glasoval za navaden predlog, s katerim se zahteva uvoz tuje živine, ali je glasoval za nujni predlog,.- s katerim se isto zahteva. Vse pisarjenje o tem razločku je prazno cepljenje dlake, slepomišenje, kajti končni učinek bi bil in je v tem slučaju enako pogubonosen.
Ako bi socialdemokrati naravnost zahtevali le uvoz tuje živine, potem bi morda najbrže ta predlog propadel, ker bi tudi poslanci a la Roblek spregledali pravi namen in proti glasovali, če bi se ne ustrašili, da jim socialdemokrati pri novih volitvah ljubezen odpovedo.
Socialdemokrati so to uvideli in niso šli z glavo skozi zid, ampak „po ovinkih." Rekli so, da se gre za draginjo, da je temu treba nujno odpo-moči, zmašili so v svoj nujni (ne navadni) predlog vse mogoče in nemogoče zahteve za odpravo dra-
ginje skupaj, s tem so pa lepo prikrili zahtevo, da, se odpro meje za uvoz živine, Pravi kmečki poslanci so hitro spoznali pravo in edino nakano socialdemokratov ter so se z vso silo uprli zoper ta predlog in glasovali zoper njega, ne boječ se terorizma socialdemokratov.
Poslanci, katerim je resno zastopanje kmečkih koristi deveta briga ali se pa boje zameriti socialdemokratom radi volitev, ti so Seveda glasovali za predlog, češ, saj s tem še ni nič pokvarjenega, ako se namreč sprejme nujnost predloga, potem se mora še enkrat razpravljati in glasovati o stvarnosti predloga.
Posledice tega glasovanja so se hitro pokazale. Pri pogajanju s Srbijo radi nove trgovske pogodbe se je vlada zbala socialdemokratov in njih Večnih groženj ter je Srbiji dovolila uvoz klane živine in sicer 35.000 govedij in ,70.000 prešičev na leto; vlada se je izrečno sklicevala na glasovanje posameznih kmečkih poslancev, češ, da celo ti ne nasprotujejo uvozu tuje živine!!!
To je resnica; pribijemo jo za vedno. Razsodni kmetje naj pa sami sodijo, ali ni poslanec g. Roblek solzakrivil dovolitve uvoza; tuje živine. Za kakšen predlog je glasoval, je vse eno; glasoval je pač za nujnost (!) predloga, v katerem se izrečno zahteva uvoz tuje živine. Naj liberalni listi še naprej dlako cepijo in zavijajo; ljudstvo si je že napravilo svojo sodbo o njih poslancih.
Edino dobro je, da je nova trgovska pogodba s Srbijo sklenjena le za eno leto in da mora drž.-zbor drugo leto, prav za prav koncem tega leta, skleniti novo pogodbo s Srbijo.
Politični
— Državni zbor bo nemara pričel svoja posvetovanja dne 17. marca ali kakor se glasijo najnovejše vesti, še le dne 23. marca. Posebno Nemci silijo na tO, da se kmalu skliče državni zbor. V proračunskem odseku bo prišlo ob tem času posvetovanje o pravosodstvu in o šolah na vrsto. [Pri sedanjih razmerah imajo Slovani v odseku večino in za Nemce ni torej nobenega dvoma, kako bodo glasovanja v odseku izpadla. Za to pa potrebujejo državnega zbora, da bodo v njem zagnali krik, ako propadejo i njihovi člani v proračunskem odseku. Ministrski
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega tlarko Krajne.
(Dalj«.)
Množice so se zbirale krog Matija Gubca, ali on jih je miril, naj se ne prenaglijo, ker bi lahko konf-;ilo vse nesrečno, naj počakajo, da poskusi še on. Ce tudi to ne pomaga, tedaj pa se naj vzdigne kramp in pa motika za staro pravdo, za človeške pravice!
Gubee se napoti z Ilijo Gregoričem k župniku Babiču.
Duhovni naS oče, tako je začel, ljudstvo ne more več v tej beidi dalje živeti. ¡Sami vidite, kake muke izmišlja za nas ta antikrist na Susjfcdu. Is-kali smo pomoči že pri kralju, a pomoči ni. Gospoda pravijo, da mi kmetje nismo ljudje». Dokažemo jim, da ima tudi to teptano kmečko ljudstvo v sebi srce in da Se mu ni zmanjkalo junaške krvi. Mera Ta-hovih hudobij je polna. Pride dan, ko se dvigne ves okraj proti Susjedu, ko se dvigne kmet, da reši svo-jb pošteno življenje!
Sinovi moji, odvrne jima stari župnik, vidim vašo bedo in vašo nadlogo in vsaka vaša bolečina jo globoka rana za moje srce, a bodite le Sa potrpežljivi !
A kako dolgo 8e, častiti oče?, vzkipi II!ja. Tatova žitnice in shrambe so polne, ljudstvo pa umira lakote, rediti moramo njegove pse, mi pa glodar
mo skorjo, Ce ima kdo izmed nas še kaj sena, mora ž njim krmiti gosposko živino in če Tahu crkne kako živinče, ga mora kmet plačati!
In da še jaz povem, začne Gubee, • kaj se je i pri nas zgodilo! T.ahu se je pokvarilo tisoč veder j vina. Po vsej okolici je dal razglasiti, da hoče raz-! deliti vino med kmete, vsakdo naj pride s posodo na Stubieo. Vino se res razdeli, a zdaj zapove T ah, da mora plačati vsakdo za vedro tega skvarjenega vina tri tolarje, ko pri nas navadno dobiš najboljši vino za eden tolar. Prišli so Tahovi razbojniki in za vino odgnali živino, konje in drobnico, 1 pri živem Bogu vse; kdor pa se je upiral, s tem pa marš na vislice! In mi naj služimo takemu rablju? Ne in stokrat ne! Tudi mi smo ljudje kakor gospoda, potomci Adamovi; Adam ¿pa je bil kmet, torej je naS stan starejši od gosposkega. Trpeli smo, molili smo, obupovali, ali molitve niso koristile! Pritožili smo so pri kralju, ¡pri banu, a Tah nas vseeno še v eno-mer muči in obeša!
Vzdignili se bomo vsi naenkrat kakor grom in z železno roko iztrgamo temu krvosesu zversko srce
i iz i prsi! Vse smo dobro premislili. Strašno bo, ali strašneje ne more biti ko je zdaj. Mi nismo razbojniki, poštenjaki smo, a Tahu nočemo služiti!
Pa naj se zruši nebo na nas!, doda Gregorič. Vse ljudstvo od Sotle do Krapine, pa tudi naši brati Slovenci, ki ječijo pod nemško gospodo, ne mislijo drugače!
'Župnik jima začne praviti, kako jo bil pri banu in pri Škofu Draškoviču ter ju prosil, naj se zavzameta za ubogo ljudstvo. Oba sta obljubila, da bosta pisala kralju, pa tudi kmetje naj izberejo iz svoje srede dvojico, ki naj bi šla h kralju. Mogpče pa so še le poravna brez'krvi1!
Zaničljivo reče Gubee;
Daj dobri Bog, da bi se vse poravnalo brez krvi! Kako tudi jaz to želim! -A srce mi pravi, da bo tekla kri in še mnogo, mnogo krvi! Naj bo po vaše, častiti oče! Izberemo si dva moža, pošljemo ju pred našega kralja, morebiti odtegne božja roka strašno nesrečo od našega tako zapuščenega, hrvaškega ljudstva.
Midva sama, kum Tlijo, ne greva. Midva morava ostati doma in paziti na ljudstvo, da ne zbesni in si ne oskrune rok z nedolžno krvjo!
Pozno se poslovita moža od župnika, ki ju še pred odhodu blagoslovi, in odide poln skrbi v svojo sobo. da napiše pismo za kralja.
iXVIII.
Jnrkova Janica je znorela!'
Jura Mogaiča še zmirom ni bilo iz turške suž-nosti. Med tem časom pa se je zgodilo, z njegovo nevesto Janico nekaj strašnega!
Laziti je začel za njo Peter Bošnjak. Ze par-krat ji je ponudil darila; a poštena deklica ga vsakokrat ostro in odločno odbile, češ, da srca nima na prodaj. Prisegla je zakon Juro Mogaiču. njegova bo ali pa nobenega, pa naj pridejo vsi angeli z nebes, je no podkupijo.
Pefor Bošnjak ji zagrozi za to grozno maščevanje.
Ko njen ujec Matija Gubee,to zve, povabi njenega očeta Jurka, naj se najdalje v enem tednu preselita z Janico k njemu v Stubieo, da bi bila ctek-lica varna pred hudobnežem.
Preteklo je par dni. Janica je ravno stala na pragu domače hišice, ko pride mimo oskrbnik s Sus-
M«rlllui Ima „( Josp^darske TVovioe« kot prHog«.

predsednik Be^ck hoče sicer nemški pasti uiti, toda Slo bo to zelo težko. Ako se snide sedaj državni zbor, imel bo na teden le dve seji, v prostih dneh bodo obravnave v odsekih. Zborovanje bo trajalo neprenehoma do junija, potem pa se snidejo deželni zbori.	iiii
—	V proračunskem odseku je v torek dne 10. marca govoril g. dr. Korošec o zahtevah kmečkega prebivalstva z ozirom na vojaštvo. Dveletna služba, dopust ob silnih gospodarskih opravkih itd. Posebno gorko se je potegaval za upeljavo kmečkega pouka pri vojaštvu ter obširno opisal, kako se v tem oziru postopa v drugih državah. Stavil je tozadevno resolucijo. Glede polkovnega jezika je zahteval, da. ga Častniki spoštujejo in da se zaiies naučijo in poslužujejo jezika vojakov. 'Jezik se naj tudi plemenito goji in naj se ne pači s tujkami nasproti vojakom. Žandarmerija naj se rabi za javno varnost, ne pa za vladno politiko in za reči, za koje ni določena. Kako pridejo duhovniki, učitelji, zdravniki itd. do tega, da. dajejo spričevala o njihovem političnem zadržanju. Pri aretiranjih naj postopa previdno in naj ne sili ljudi, da obstanejo svojo krivdo; to je stvar sodnije. Navaja slučaj Bratuša, v katerem je žandar še dobil križec, da je cel narod za nekaj časa vsled njegovega ravnanja bil izpostavljen zasramovanju. Žandarmeriji se naj prepove, da se uradno umešuje v politiko, kakor se' je to po nekod zgodilo pri zadnjih državnozborskih volitvah.
—	Šolska vprašanja bodo prišla v kakih 14 dneh v proračunskem odseku na dnevni red. Nemci bo že pripravljajo prav pridno na bitko, ki se bo ob tej priliki brezdvomno razvila: zahtevajo, da se skliče državni zbor in na drugi strani se približujejo vse nemške stranke, da narede zvezo za obrambo narodnostne premoči. Na slovanski strani bi. bili poklicani Poljaki in Cehi, da kot najštevilnejši ustvarijo protiorganizacijo. Toda Poljaki se za vseslovan-ske reči sploh premalo brigajo, in Cehi so jih začeli v tej slabi lastnosti posnemati. Ce se ne bo v zadnjem Času stvar obrnila na boljše, potem je slovanska večina v proračunskem odseku in v državnem zboru nezmožna, izrabljati svojo Število in moč.
—Za rudarje! Rudarski .pododsek državnega zbora je zboroval dne 10. t. m. Posvetovalo se je o rudarskem nadzorstvu in sklenilo, da se obdrži rudarsko nadzorstvo pri rudarskih uradih v sedanji obliki (predlog socialdemokratov, da se osnuje samostojno rudarsko nadzorstvo, a podrejeno političnim oblastim, tedaj brez zadostne lastne eksekutivne moči, se je odklonil), da se osobje pomnoži za toliko, da bode mogoče premogokope vsaj Šestkrat na leto, druge rudnike pa vsaj trikrat na leto temeljito nadzorovati, da se za usposobljenje zahteva vsaj dve-ali triletna praksa {sedaj eno leto), da se obvezno upeljejo povsod lokalni delavski odbori, ki naj • imenujejo rudarske nadzornike iz svoje srede, in se na ta <iačin rudarjem samim da upliv na nadzorstvo, da se tem rudarskim zastopnikom zagotovi materiel-na in moralna neodvisnost od lastnikov rudnikov itd. Navzoči vladni zastopnik je izjavil, da ima vlada že pripravljen tozadevni zakonski načrt, katerega je treba z ozirom na današnje sklepe nekoliko pre-meniti, in da bodo sklepi rudarskega pododbora, oziroma pozneje socialpolitičnega odseka znatno olajšali stališče montanistične sekcije proti finančnemu ministrstvu. Prihodnja seja se vrši v torek dne 17. t. m. z dnevnim redom: ureditev izplačevanja mezde rudarjem. Rudarski pododsek sestoji iz poslancev dr. Licht, Zavanski, Cingr, Schoiswohl in dr. B e n k o-vič; slednji je kooptiran v zadnji plenarni seji socialpolitičnega odseka.
—	Ozdravljenje deželnih financ. Vse dežele v
jeda in zapove, naj pridejo jutri vsa dekleta iz Br-dovca okapat koruzo pri reki Krapini. T ah da ukazuje, da morajo priti vsa dekleta, ker so pioški nemarni, potem pa njena hiša itak ne bi mogla poslati nobenega moškega delavca.
Janica odpelje takoj slepega očeta k Iliji v goste, sama pa pojde jutri v grad na delo.
Napočilo je jutro, da si ne moreš želeti lepšega. Deklice so že na njivi in okapajo koruzo. Kakor da gre za stavo, delajo marljivo ves dopoldan,
Nagibalo se je že blizu k poldnevu, ko prija-ha proti njivi s Susjeda sam grajščak Tah, njim pa Peter Bošnjak. Gospod jaha krog delavk iin pride tudi do Janice; tu Peter, zameži proti njemu z očesom in pokaže s prstom na njo. Tahu se divje za-bliska oko. (Ogleduje Še nekaj časa krog po njivi, potem pa reče:
Delale ste dobro! Vem, da doma nimate kruha, jzato boste danes obedovale v gradu!
V tem zazvoni v Brdovcu poldne. Deklice po-mečejo motikfe na tla in se pobožno prekrižajo.
Tah zapove, naj gredo zdaj vse' na Susjed. Veselo vržejo delavke motike na rame, pa hajd v imenu božjem!
Naobedovale so se, ^opet je treba na delo. Po vrsti so šle skozi grajska vrata. Ko pride tudi Janica do vrat, stopi pred njo grajski sluga, rekoč, naj malo počaka, ker je milostljivi gospod vprašal za njo.
Janica se protivi, kaj neki če gospod z njo. Krepko zamahne z motiko nad njim, če bi se ji približal, a v istem hipu ji izvije drug hlapeo motiko iz rok. Peter Bošnjak pa zapre pred njo s satanskim grohotom grajska vrata^
Avstriji so zadolžene, in med njimi naša Štajerska ni zadnja. Svojih dolgov ne morejo same plačati. Posebno hudo tarejo vse dežele stroški za šolo in uč'.-teljstvo. Da se iznebijo dežeie velikih dolgov, ki rabijo mnogo denarja tudi za obresti, v to svrho so se vršila posvetovanja na Dunaju. Finančni minister hoče zvišati davek na žganje ter iz dohodkov plačati deželne,dolgove. Nam se to ne zdi pa^netno. To je samo nagrada za delanje dolgov. Neumna dežela, ki ne dela dolgov, saj država vse plača. Ampak deželne finance se morajo drugače' in sicer za stalno popraviti. Mnogo bi bilo pomagano deželam, ako bi država prevzela 50 odstotkov za šolskje potrebe. Slovenska kmečka zveza je po svojem predsedniku Roškarju stavila v državnem zboru že tozadevni predlog.
—	Naše zahteve do železnic. Dne 5v t. m. je
državni poslanec dr. Korošec v proračunskem odseku pri posvetovanju o železnicah še enkrat povzel i besedo ter označil zahteve slovenskih dežel do že- I lezničnih uprav. Govornik navaja želje kmečkega prebivalstva glede prevažanja živine. To prevažanje se razvija za današnje razmere mnogo prepočasi. Določila prometnega navodila še podpirajo to počasnost. .V. par. 65 se dovoljuje postajnim uradom 4 dni časa,, predno so primorani prevzeti naznanjeno živino. Tudi rok za pošiljatev je po par. 47 mnogo predolgo nastavljen. Ce pa že ta določila ostanejo, potem se naj železniškim uradom ^>ove, da se smejo teh določil posluževati le v izrednih slučajih, nikdar pa, cla bi nagajali občinstvu. Ker je že oglašen za besedo, izrazi tudi v imenu zastopnika iz Kranjske dr. Žitnika, željo tamošnjih konjerejcev, dii se prevoz konj vrši po tarifu za težo in ne za prostor, ter da se zniža normalna tarifna; teža za 1 konja, ki znaša sedaj 1400 kg. V imenu istega poslanca se obrača tudi do železniškega ministra, da upliva na južno železnico, naj oskrbi za prevažanje mleka posebne hladilne vozove. Iz Kranjskega se vsako leto izvozi okoli osem milijonov litrov mlekai v Trst. Taki hladilni vozovi so potrebni tudi za uvoz rib v notranja mesta. V narodnem oziru se pritožuje zaradi razmer na državni železnici Celovec-Jesenice in pa Velenje-Celje. Navaja slučaje, da so uradniki žalili Slovence s psovko „windisch" in se pritožuje zaradi ravnanja železniškega urada v Celovcu nasproti družbi sv. Mohorja, ki lani ni holtel sprejfeti slovenskih voznih 'listov. Na progi Velenje<Celje je vendar enkrat treba tudi slovenskih napisov, na cestah prečnic in čuvajnic.
—	Goriška. V ožji volitvi za splošno skupino so zmagali liberailni kandikafi, za katere so glasovali tudi soeijaldemokratje. To bodo lepi zastopniki kmetov, ki so zvezani z najhujšimi nasprotniki kmetov. Danes je ožja volitev v kmečki skupini.
—	Na Hrvaškem je ban baron Rauch pri volitvah pogorel. Toda vedno se še ne ve, ali bo odstopil baron Rauch, ali pa bo zopet razpustil sabor in razpisal nove volitve. Neobhodno potrebno je, da si osigurajo Hrvatje drugo volilno pravico, katera bo slonela na ljudstvu in ne na uradnikih,1 kakor sedanja. Potem naj pride Rauch aliRakodčaj, nobeden ne bo mogel vspeti proti ljudski volji.
—	Mažarska nepoštenost. Naš vladar je prepustil KoŠutovo stranko do vlade na Ogrskem, ako dovoljuje leto za letom potrebne denarje za vojaštvo in ako upelje splošno in enako volilno pravico. Sedanja volilna pravica je namreč na Ogrskem tako prikrojena, da pridejo v državni zbor večinoma le pleme-jitaši, judje, advokatje in kar je od teli odvisno; Košutovci so vojaške potrebščine dovoljevali, toda sedaj bi morali dati deželi tudi novo volilno pra-"^-^■^"■^M^lj^ipij Mifiip^	izgubijo dosedanji
Kakor blisk ji vržejo črez glavo plahto, eden hlapec jo pograbi krog pasa in jo nese v gornji del grada, kjer je stanoval Tah. —' — — — — — —
Iz sobe se je čul samo grozen krič na poma-ganje.--------
Na večfer je sedel Ilija za mizo* slepi Jurko pa se je stiskaval v kot in čakal na svojo Janico.
Naenkrat se začuje zunaj grozten, nenaraven smeh. Proti Ilijevi hiši leti Janica; lasje ji vi[hrajo v vetru, roke dviga in v enomer se grohoče — —
Jurkova Janica je znorela! — — —
Kata in Ilija priskočita k njej, slepi Jurko pa bolestno zastoka:
Janica! Moja Janica! Kaj ti je?
ixrx.
„Zaklinjamo se pri krvi Kristusovi, fla se maščn-' Jemo nad Tahom!"
Drugega dne Binkošti leta 1572. po >poči je bilo. Tik Save blizu Zaprešiča v gostem vrbovju stoji zapuščen mlin. Vse naokrog je mirno, samo v mlinu se nekaj premika in moški glasovi se čujejo iz njega.
Ko ,bi šel pogledat, kdo je, bi videl, kako sedi v sredi na mlinskem kamnu naš stari znanec — Matija Gubec. Bfed je, obraz mu je mralčen, a čisto miren.
Poleg njega bi videl Ilijo Gregoriča, Gušetiča, Ivana Svrača, Matija Bistriča, Ivana Turkoviča in Pasanca — sami vrli kmetje iz raznih krajev lepega Zagorja, ki so se zbrali nocoj v tem samotnem in zapuščenem mlin«
voditelji svojo moč in ker bo prišlo tudi več zastopnikov nemadžarskih narodov v ogrsko zbornico. Za to iščejo vedno prilike, da se v zbornici delo zavlačuje. Prej so razdražili Hrvate s krivičnimi jezikovnimi predpisi, da so obstruirali, sedaj zavlačujejo zbornično delo s prepirom o novem poslovniku. Toda nazadnje bo vendar morala priti nova volilna pravica. Ne bode vse drugo nič pomagalo.
— Odprtje srbskih mej. V političnih//krofih se pripoveduje, da je odprtje srbskih mej gotova stvar. Vlada, si je upala storiti ta korak, ker'je za nujnost tozadevnega predloga glasovalo tudi več kmečkih poslancev. Kakor znano, je bil med njimi tudi Roblek, poslanec celjske Narodnje stranke., Pri tej stranki se naj kmetje zahvalijo, če bodo kmalu Še bolj padle cene domači živini,:
Mata poiit!čr«a n&šnarUia.
Dne 4. marca. Portugalska namerava prodati nekatere svojih naselbin, da si pomaga iz denarnih težkoč. — V Varaždinu je pri neki pojedini, pri kateri je bilo mnogo častnikov, zaigrala godba cesarsko pesem. Naduti Ogri so začeli demonstrirati. Ker so častniki pnoti iiemu ugovarjali, bi bilo prišlo skoraj do pretepa.
D n e 5. marca. Iz . Milaina poročajo, da so prijeli ob meji nekega avstrijskega častnika, ki je risal italijanske utrdbe. — Zasedanje avstrijskega državnega zbora se zaolie 2(3. t. m. — Angleški kralj Edvard je došel danjes v Pariš. Jutri obišče francoskega predsednika.
Dne 6. marca. Angleška poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim dobijo ženske volilno pravico. — Med staro- in mladočehi M Pragi je nafstal hud razpor vsled tega, ker so starpčehi nasprotovali kandidaturi ¡župana Grosa. Dosedaj, je bil med obema strankama sklenjen kompromis. — Danes je avstrijska eskadra zapustila Malto in je odjadrala proti Barceloni. — Vojni odsek ima 11. t. m. sejo pod predsedstvom poslanca Pogačnika, Na dnevnem redu je: Delitev podpor družinam rezervistov, ki so pri orožni vaji.
Dne 7. marca: Istrski deželni zbor se bo sešel h kratkemu zasedanju dne 14. t. m., da reši volilno preosnovo. — Dne 22. t. m. ima društvo katoliških čeških kmetov na Moravskem v Brni občni zbor. — Kitajski, carinski urad je zaplenil neki japonski trgovski'parnik. Japonska vlada zahteva par-nik nazaj in ker ga Kitajska noče .izročiti, nastal je med obema državama prepirček, ki pa, tako vsaj upamo, ne bo imel nikakih posledic.
Dne 9. mar,ca: Finančui minister namerava upeljati transportni davek ;vdavek za prevažanje). Znašal bi na leto okoli 70 milijonov. • — Nemški se-sar obišče med potom na Krf Italijanskega kralja. Sestala se bosta v Benetkah. — i Avstrijska eskadra je došla v Barcelono. Španski kralj pride tudi t Barcelono, da si ogleda brodovje.
Dne 10. m a r c a. Iz Dunaja se poroča, da se bo zvišal davek na žganje za 40 kron pri hektolitru. — V' St. Luisu v Severni Ameriki je zapet velika tovarna za izdelovanje vozov in livarna ustavila delo. Trideset tisoč delavcev je brez kruha. — Ogrska ženska društva so poslala k ministru An-drasyu odposlanstvo, da bi pri volilni preosnovi tudi ženske dobile volilno pravico. — V četrtek li. t. m. se snide hrvatski, sabor. V Zagrebu se je bati velikih demonstracij, zato bo imela vlada pripravljeno vojaštvo. Vse čaka z napetostjo, kaj bo. — Na Rumunskem zopet vre med kmeti. Z novo postavo niso zadovoljni, ker ni taka, kakor se jim je obljubila« Iz nekaterih krajev že prihajajp poročila o uporih. <~ Španski kralj Alfonz je danes došel v Bar-
Bratje!, spregovori Matija Gubec, vi veste, zakaj smo se v tej tihi noči zbrali na razgovor, vi veste, kaj nas boli in peče. Osem let je že, kar na^ pajamo z lastno krvjo našo domačo zemljo. Mučili smo se in potili, a sad naše muka in našega znoja nam ugrablja Tali! Ta krvolok nam je vzel žito, vino, živino, z eno besedo vse, kar smo imeli, in nas spravil na beraško palico. Koval nam je težke verige, stavil vislice, sekaH našim bratom glave — samo sebi v zabavo!
Zatekli smo se k sodniji, a za kmeta tudi tam ni pravice. Bili smo pri banu, a ban ne drži obljube. V poslednjem zborovanju so gospoda sklenili, da nas mora sodnija preganjati in obešati kakor razboj-niko in da nas morajo izobčiti iz krščanstva. In zdaj nas priganjajo, naj gremo zidat trdnjavo Iva-nič, zdaj, ko je zemlji treba delavnih rok po dolgih letih lakote. — Pa vse to bi še človek prenesel; a da zasega v naše poštenje ini kakor divja aver oskrunja naše žene in dekleta — to kriči v nebo za maščevanje!
Pri teh besedah skoči Gubeo na noge, stisne orjaške pesti in oči mu zažare v pravični jezi.
Po vaseh, nadaljuje, jokajo osramočene dellioe irf edina podpora slepca Jurka je znorela! In nebesa, kakor da so se za nas zaprla! Za nas ni nikjer več pravice! Zato se vzdignimo kakor ena duša, eno srce,' izvojskujmo in .priborimo si sami, česar nam svet ne mara dati!
Vzdignimo se!, tzaorijo vsi navzoči kmetje enoglasno.
Zakolnite se, da hočete stati drug poleg drugega, da se hočete maščevati nad samim zločincem!
prth^niU.)
oelono in sprejel v avdijenci povdljnika avstrijske eskadne pri Barceloni, podadmirala Ciglerja.
Razne novice.
*	S finančne službe. Imenovani so: Davčna ofioijafia Lud. Rizinsky in Jožef Boc iza davčna oskrbnika v 9. čin, redu, davčna asistenta Franc Res-nik in J. J. Drobnitsch za davčna oficijala.
*	Nevarno zbolel je č. g. župnik v Kamnici Jane* .V»olf in so ga minoli torek prepeljali v Gradec v bolnišnico usmiljenih bratov. — Tudi č. g. Tomažič, dekan v Kozjem, se nahaja od minole nedelja v Gradcu, kjer ga morajo operirati na slepem črevesu. Želimo obema gospodoma, da se kmalo ozdravljena vrneta v domovino..
*	Volilna reforma. S predlogom, ki ga je objavil naš pristaš v „Slov. Gosp." o v)olilni reformi za deželni zbor, smo zaprli liberalcem sapo. Uvideli so, da so na svojih šumnih shodih zagovarjali reformo, ki je daleč oddaljena od splošne in enake volilne pravice in ki bi Slovencem ne prinesla tega, kar želijo in po pravici zahtevajo. Samo volilna reforma, ki se ustvari za deželni zbor na podlagi državnozborskega volilnega reda, nam daje upanje, vsaj na nekoliko primerno zastopstvo. To kar želi Narodna stranka, želijo tudi Nemci, da nam z umetno razdelitvijo okrajev vzamejo nekatere mandate. Zavzemati se za isto ogrodje volilnega reda kakor Nemci, je naravnost narodno izdajstvo. In da se še naredi nova skupina, ki bo poostrila nasprotje med delodajalci in delavci, je samo v korist socialdemo-kracije. Narodna stranka s svojim nepremišljenim korakom olajšuje delo Nemcem in socialdemokratom.
*	Cvet z gnojišča „Stajerčeve" vzgoje. Da naši bralci spoznajo, kako posurovijo ljudje, ki berejo slabe, nekrščanske časopise, objavimo tukaj pismo, ki ga je pisal nek „Stajerčev" pristaš, ki pa-seveda ob potrebnem času tudi dela za Narodno stranko, enemu naših vrlih somišljenikov. Izpustili smo seveda imena. Pismo se glasi:
„Na klerikalca prismojenega in v rakovo pot idočega trotla V. H. Kakor ti je menda znano je bil jedne nedelje kmetski shod pri g. Mariniču in si tudi imel priložnost mene videti kako sem Iinhartu ploskal. A ti Črni Brezverec si mene dal v Slov. Gosp. kot Anstreicherja Ja pa Moj ljubi Beraški capin L., jaz ti povem da Anstrejherji več služijo kakor ti ki si na tako lepo posestvo pripfctlal. Imaš se namreč g. K. zahvaliti da imaš tako posestvo ki ti že v rakovo pot leze. Jaz bi te lehko dal v Našega priljubljenega Štajerca pa rajše tiste krajcarje zapijem kakor dabi takega prismojenega klerikalca notri deval. Sicer pa vedi da Sem se jaz za Maler-ja izučil nepa za Anstrejherja. ¿Anstreiherji ste vi črni Klerikalci na čelu vam Črni Srakoperji ki trape lovite in Zgago delate. Moj dragi L. rajši gledi na tvoje posestvo da nebo namesto , gor dol šlo. to ti pišem jaz Štejeirčev Zgodovinar ki stojim visoko na lojtri a vi pa v dreku. Zdravstvuj česi kiinšten pa vohaj gdo ti je pisal in beži dol k prismojenemu P. in mu pokaži tole pismo. Pište me vsi fkup v il . . vi Lačenbergerji. Heil!! Živijo!!!!! Heil und Sieg, die Windišen auf den Strik!!! ha! ha! ha!"
*	Stari pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, se sedaj že uresničuj pri „Narodnem Listu". Odkar izhaja, je lagal svojim čitateljem. Ti so se tega kmalu naučili, In sedaj lažejo „Narodnemu Listu". V zadnji številki mora parkrat prositi svoje dopisnike, naj mu vsaj o lastnih pristaših ne poročajo debelih laži. To vam je družba!
*	Navadna vsebina „Narodnega Lista." Zadnji „Narodni List" si privošči kar sedem župnikov in dva kaplana. Brez napadov na< dr. Benkoviča bi list seveda ne mogel iziti, še dr. Povalej more biti imenovan ; dr. VrstovŠkek pa tokrat nima spomenika.
*	Sodna imenovanja. Narodna stranka je zastopnica našega uradništva, ki je po večini liberalno. Za' to bi bila svteta dolžnost Robleka in Ježov-nika, da branita svoje varovance. Toda zadnja imenovanja so dokazala, da se ta dva moža nič ne brigata za svoje agitatorje po sddnih dvoranah. To čutita tudi „Domovina" in „Narodni List", in sta hotela v svoji zlobnosti navaliti krivdo na naše kmečke zastopnike. Toda ti so napad takoj zavrnili, češ, da jih liberalni uradniki vkljub prošnjam nočejo niti informirati o svojih željah. Omenjena lista sta si potem hotela pomagati z neumno lažjo o odkupnini za dr. Povaleja. Tudi to ni držalo! (Za to pa bi bile sedaj pošteno, ako bi rekla, krivda je na naših dveh poslancih! — No, pa bodimo odkriti! Sreča, da politična revčeka Roblek in JeŽovnik nista imela svojih neveščih prstov zraven, imenovanja bi potem gotovo še slabše izpadla. «Zadnja imenovanja je vodil dr. Ploj, a tudi o njem ne upajo liberalci črhniti besede.
*	Narodni stranki je sreča tako mila. da se oelo v tem rosnem postnem času mora veseliti, seveda ne brez greha. Ohranila si je namreč Se iz pustnega časa veselje nad zmago liberalizma v kranjskih mestih in trgih. Ko je Zvedela, o tej zmagi, ji je tako silno veselje polnilo srce, da se je bilo bati najhujšega, ako mu ne-bl bila dala takoj duška v brzojavni Čestitki,, k» jo je poslala kranjskim liberalcem. In tudi zadnji „Narodni List" v dolgem članku ne moile prikriti svojo srčne radosti ob liberalni -zmagi nad „brezdomovinskim, izdajalskim klerikaliz-
mom". Sicer je bila zmaga neznansko klaverna, ponekod z 21 ali celo 12 glasovi večfene, pridobljena z najgršimi sredstvi. Pa kaj to liberalcu mar? Samo da je zmaga, in liberalno srce se koplje v razkošnem veselju. „Narodni Lädt" zopet kaže, da njegova stranka ni nič drugega nego kranjska veri in cerkvi sovražna liberalna stranka, . ki se je oblekla v ovčjo obleko in hodi po ovinkih ter je vsled tega le še nepOštenejša nego starejša kranjska sestra. „Narddni List" se pri tej priliki ne more premagati, da ne bi ponavljal laži o zvezi med kranjskimi klerikalci in med Nemci, ko je vendar dognano, da je sam Tavčar debil v Ljubljani kakih 200 nemških glasov in da so tudi drugod liberalni Nemci glasovali za napredne kai^didate. Zopet dokaz za to, da si liberalci raznih narodnosti v bratski slogi podajajo roke, ko se gre proti krščanstvu in poštenemu ljudskemu zastopstvu, „Narodni List" se tudi zgraža ljutim in naravnost gnusnim osebnim bojem v Ljubljani. Zgrajžanje je na mestu, toda obrniti se mora na prav naslov, namreč na naslov očeta štajerskega sineka, na naslov „Slovenskega Naroda". Satansko zlobnost in nesramnost tega lista v političnem boju posnemata in včasih tudi dosežeta goriška „Soča", „Narodni List" — to je klasična troperes-riica političnega hinavstva, liberalno-nesramne laž-njivosti in strankarskega divjega sovraštva nasproti pristašem krščanske in vsleÜ tega tudi prave ljudske stranke.
*	S. K. S. Z. za Štajersko je imela v četrtek dne 5. marca odborovo sejo. Med drugimi se je soglasno izrekla želja in obenem iskrena prošnja, naj tisti rodoljubi In tista društva, ki imajo več knjig, kakor jih potrebujejo, pošljejo take knjige, osobito vezane, osrednjemu odboru v Maribor, ki jih bo porabil za take kraje, kjer manjkia prepotreb-nega slovenskega berila. Objaviti je še tudi treba, da odbor priporoča tistim društvom, ki imajo več članov in kjer je večje zanimanje za naša zgodovinska in narodopisna vprašanja, naj si v to svrho naročijo časopis, ki ga izdaja zgodovinsko društvo v Mariboru.
*	Sponiladne vojaške vaje se vrše za III. ar-madni zbor sledeče: za pehoto in lovce, in sicer za rezerviste od 21. aprila do 3. maja, za nadomestne rezerviste od 4. do 16. in od 18. do 31. maja. Pri pijonirjih: Od 1. do 13. maja za iiezerviste in za nar domestne rezerviste v Ptuju. Pri trenu (trenska divizija št. 3) od 1. do 13. in od 14. do 26. aprila. Pri saniteti: Pri oddfelkih 7, 8, 9 13dnevne vaje od 1. do 15. aprila, 1. do 15. maja, 1. do 15. junija in Od 1. julija naprej.
*	Razstava. Kakor čujemo, se bt vršila od meseca aprila do ¿unija 1909. 1. na Dunaju v spomin na stoletnico zmage pri Aspernu 1809 velika vojaška razstava z naäovom „Nadvojvoda Karol in njegova doba". Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karla. Namerava se podati kolikor moči popolna slika razvitka naše slavne armade od leta 1770 do 1847. Ztastopana pa ne bo samo armada v svoji celoti po svojih uniformah, slikah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi tiste osebe, ki so se udeležile kakor si bodi bojev izza onih časov. Razume se, da bo na prvem mestu stal nadvojvoda Karol sam in ves cesarski dvor. Potem vojskovodje izza one dobe, pa tudi na častnike in druge vojake vseh stopenj in vrst se bo oziralo v spominih. Posebna ppzornosi se bo obračala na pddobe iz vojaškega živilflenja na stvareh, ki se vsak dan in povsod rabijo, na primer na ska-delicah, krožnikih, tobačnicah, pahljačah' ali maha-lih itd. Pripravljalni odbor razpošilja poziive na vse stranü in vabi ljudi vseh vrst, da naj porabijo to (priložnost in razstavijo predmete (stvari) In rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le vjema z razstavo, se hvaležno sprejme. Na. odborov spomin se obračamo torej Ido svojih č. č. bralcev , s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to patrijo-tično podjetje s tem, da se marljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vprašanja naj se pošiljajo na naslov: „K. u. k. Heeresmuseum in Wien X.-2 Arsenal", kjer se dajejo vsakoršna druga pojasnila.
*	Tržne vesti. Za seboj imamo zopet sprememb, poln teden. Zgubo pšenice in rži v ceni, približno 1 K, so zopet popravili in smo imeli v tem teidnu najvišje cene. Ogrski špekulantje so zopet začeli vpiti, da v celi deželi ni več pšenice, da je pošla itd. Vsled zopet spreminjajočih, so cen se kupčija nikakor ni oživila, ampak je jako mrtva. Kljub valovanja cen pšenice in rži se pa moka nei more prtemakniti, ker je kupčija zelo slaba, Ako že do sedaj mlini niso zadovoljni S1 konzumom,, bodo odslej najbrže še menj, ker je nastopil post. Konzum sega le po moki za kruh, ki je pa jako'draga, ker mlini nimajo zaloge v teh vrstah. Klajna moka je brez zanimanja, otrobi gredo bolje, cene neizprfemenjene. — Svinjska mast nam je prinesla zadnji čas višje cene. Konzum je bil jako živahen in na trg se je prignalo malo živine, ki je istotako v ceni poskočila. Na zadnjem dunajskem trgu so bile cene svinj do 6 vin. na, kg. višje. — Živina na Durtaju: Voli pitani ogrska 60.— do 89.-, drugi 75.— do 80.—, pitane kravo 60,- do 68.-, biki 56,- do 70,— K za 100 kg žive teže. Svinje pitane 92 do 108, druge 76 do 104 vin. za 1 kg žive teže.
Mariborski okraj.
m Shod Kmečke zveze. V nedeljo dne 8, t«
m. je prišlo dobro nad 100 mož na volilni shod S. K. Z. pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Poročala sta gg? poslanca Roškar in Robič. V poldrugo-urnem govoru je pojasnjeval poslanec Roškar, kako se trudijo kmečki poslanci za olajšavo kmečkefga bremena.; Krepko in jasno je razvijal kmečki program. Pa je tudi odločno okrcal hinavsko in pogubonosno delovanje mladih in neizkušenih liberalnih brglezov, ki za različnim grmovjem vsiljujejo slovenskemu kmetu svoje liberalne „viže." Deželni poslanec Robič je utemeljeval potrebo deželnozborske volilne preosnove, po kateri mora biti Slovencem zagotovljeno mfesto deželnega odbornika, kakor tudi naj kmečka skupina dobi več poslancev, kakor dozdaj. Kaplan Bosina je govoril o kmečki samozavesti ter povdarjal, kako je nujno potrebno kmetu tudi ¡politične izobrazbe, katere mu krati in zabranjuje ravno Narodni liberalizem. Sprejele so se resolucije: poslancema se izreče popolno zaupanje; ugovarja se odločno temu, da bi se odprle meje za uvoz tuje živine, zlasti iz Srbije; zahteva se direktna, tajna in enaka volilna pravica tudi za deželne zbore; shod tirja za slovensko ozem-ljo slovenske sodnike, oziroma uradnike. Shod je bil pomemben zlasti zato, ker so se1 marsikateremu dozdaj nevednemu odprle oči in je spoznal, da hoče Kmečka zveza vse dobromisleče zbrati v kmečki tabor.
m Marit).'. Ljubljanski liberalci so priredili majhno veselico, da proslavljajo svojo Pirovo zmago pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Sedaj beremo v „Slov. Narodu" brzojav, v katerem pozdravljajo zmago „Mariborski Slovenci." To je pa že vendar Čudna predrznost! Kako more ta .peščica mariborskih liberalčkov podpisati vse mariborske Slovence. To je liberalna baharija!
m Kmetijska zadruga v Račjem. Naša zadruga je bila do sedaj te bolj na papirju; ni bilo pravega življenja v n;ej, ker se ni nikdio zanimal za pravo zadružno delo. Radi tega tudi ni bilo nobenih vspehov, tudi nobenega pravega haska. Upamo, da se obrne kanalu stvar na boljši, in bode zadruga tudi okoličanom v blagor. Poprijel se je velevažne postojanke g. državni poslanec Pišek, kri hoče urediti zadrugo v pravem smislu, da bode vzorienakim zavojdom. Zato pa je prvič potreba popraviti stare grehe, i da se postavi zadruga na zdrava tla. Po prizadevanju poslanca Pišeka dobi zadruga od ministrstva 5000 kron podpore kot vstavnOvnino, nadalje 3000 kron poidpore za poplačajte dolgov in obresti in vsako leto skozi Štiri leta po 2000 kron podpore, torej vsega skupaj! 14.000 kron. Za to izdatno podporo od strani ministrstva se moramo zahvaliti le odločni zahtevi poslanca Pišeka, da mora ministrstvo podpirati tudi gospodarska pofdjetja, ki so v prid kmetom. Kmetje v .obilju Račja, oklenite se z vnemo novoprerojerae zadruge in delajte sami v zadružnem smislu; dobiček od tega lastnega dela bodete imeli le vi! Toraj na skupno delo!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 6. t. m. so bel» oblečena dekleta spremile k večnemu počitku Angelo Kocuvan, edino hčerko F. in M. Kocuvana v Trotkovi. Pokojnici naj bo žemljica lahka!
m V Zerkovcih priredi „Zgodovinsko društvo" v nedeljo dne 15. marca v gostilni g. Selia ob 3. uri popoldne poljudno predavanje o Zerkovcih v starodavnih $asih. Govoril bo društveni ta&ik dr. F. Kovačič.
m Slov. kat. pol. društvo; za šentlenarski okraj priredi v nedeljo dne 15. t. m. politični shod pri Sv. Rupertu v Slov. gor. v stari Šoli. Govori poslanec Roškar. Kmetje in pristaši Kmečke zveze, pridite v obilnem številu i poslušat svojega( državnega poslanca.
m Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta se dne 2. sušca poročila Konrad Maro, posestnik v Gačniku, župnija Jarenina, in Marija Bračko, posestnikova hči na Pesnici^ občina Sv. Marjeta. Bilo srečno!
m Slovanska Čitalnica v Maribora priredi v nedeljo dne 16. t.
m. v mariborskem „Narodnem domu" veselo-igro ruskega pisatelja Go-gola „Revizor". Začetek ob osmih zvečer.
m Ruski narodni pevski zbor Dimitrija Slavjanskega Agre-njeva nastopi v Mariboru dne 24. sušca. Kdor želi vabilo, naj se obrne na odbor „Slov. Čitalnice '. Vstopnice se že prodajajo v tiskarni sv. Cirila in pri g. Burešu, urarju, Tegetthoffova cesta 88, kjer eta na ogled tudi sliki tega ogromnega pevskega zbora (45 pevcev in pevi).
m Sv. Ropert v Slov. gorlc»h. Naš g. župnik so darovali ta-kajšnemu „Bralnemu društvu-' nad 30 lepih raznovrstnih knjig, zakar ee jim v imenu odbora zahvaljuje -■• knjižničar.
m Zahvala. Vsem čč. gg. rodoljubom, ki so nam v naši zadevi šli tako prijateljski na roko, izrekamo tem potom našo najiskrcneji« zahvalo.	Franc Oetl, Franjo Roškar, Jakob Vakaj.
Ptujski okraj.
p Sv. Urban pri Ptuju. Na „Stajerčev" dopis z dne 16. febr. 1908, štev. 7, poslano od g. poštarja Marhiiča, sledeče: Gospod poštar Marinič se hudu-je, ker je „Slov. Gospodar" že parkrat omenil na«« vzorno poštno dostavljanje, in imenuje vse tiste,kar teri so se kdaj brigali za rbdno pošto, zakotno ban-do, katere skupno imenuje nesramne smrkavce. T*r ko poštar Marinič. Vprašanje pa je, ako je bilo vsa v redu pri poŠti, ker je vseh desetero občinskih' predstojnikov prosilo za poštnega pota. Ali se spo-i minjate besed tačaenega predstojnika Trnovskega vr-j ha v gostilni Marinič, ko ste imeli ž njimi sestanefc
Gotovo morale uvideti, da se je moralo in se še bo moralo na naši pošti marsikaj spremeniti, vsaj ste ja sami priča, koliko pritožb je k vam prišlo zavoljo nerednegai dostavljanja, koliko pa še jih je, ki niso upali se pritožiti. Pa saj ni čuda, da je tak nered vladal, saj ste sami izjavili, da je privatna pismo-noševka in- dostavlja, če hoöe in komur hoče, namreč kdor bolj plača. In ravno to so želeli vsi predstojniki, da bi bil zaprisežen pismonoša, to so želeli tudi drugi pošteni možje, kateri želijo, da bi bila pošta v prid cele iare in ne posameznih oseb. In te vi imenujete v „Štajercu" zakotno bando in nesramne smrkavce! Nadalje, če .stranki sami zatrdite, da je imela pismo na pošti, in stranka Se zdaj črez leto dni ni dobila pisma od pismonoševke, in se kaj pritoži, potem po vašiem mnenju mir kali. Ako dobi rokodelec pismo, da bi morah biti 8. marca 1907 v Ljubljani na delu in on prejme pismo 4. aprila in če zopet kaj reče, je že pri zakotni bandi, kjer so nesramni smrkavci. Ce dobi stranka pismo en teden po pogrebu, potem, ako se pritoži, že pošti poštenje krade. Se marsikaj bi lahko pisali, ako hočete. Samo to vedite, da z dosedanjim dostavljanjem ni bil nihče oddaljenih od pošte zadovoljen, naj že bo te ali druge stranke. In kadar, zopet pošljete dopis v „Štajerca", ne pozabite povedati, ikdo jjs ljudi huj-skal. da ne bi bili za poštnega pota, češ, ako dobimo pota, bomo pa imeli večjo dačo ali davek. Ali ima res davek in pošta kaj skupaj? Priprosti ljudje pravijo, da ne, ker ravno zdaj bodo stroški zmanjšani, ker. poštnemu uradu ne bo treba mastno plačati, kakor dosedaj pismonoševki. Ce je slednjič „Slovenski Gospodar" poročal, da je šel neki gospod na „Sta-jerčevem" shodu Linhartu na roko in predlagal g. Žampa za predsednika, ni to nobeno obiranje poštenih in pametnih oseb po časnikih; še hvaležen bi moral biti dopisniku, da širši svet izve, kaj in pa kakšni so urbanski „purgarji."
p Grozne nesreče. Od Sv. Urbana nad Ptujem se nam javlja, da razsaja tukaj letošnjo spomlad splošna burja in vetrovje, vsled katerega se je v občini Trnovski vrh prevrnil županski stolec in tamošnji župan je tako nesrečnoi padel ž njejga in se tako poškodoval, da morebiti celo svoje življenje ne bo več prišel do te časti. Paß pa ti' svetujemo, dragi Jaka, da skliCeš zopet enkrat svoj liberalni shod k „Čolnarji" in pokličeš) gg. iz Središča, Celja in sploh vse tukajšne liberialne učitelje in krč-marje, morebiti bodo imeli ti-le gg. toiiko m'/;i in usmiljenja, da te vzdignejo zopet na županski prestol občine Trnovski vrh.	'
p Poročil se ¡e dne 24. svečana gospod Franc Ravšl, ekonom iz Polenšaka z gospodično Jero Ko-rada üz Kukave. Čestitamo!
p Rogaška Slatina. Oni dopisnik v zadnjem „Štajercu" iz Rjavice pri Sotli mora biti strašanski „lačenpergar." Slišite, ljudje božji! Že polpeti mesec je minol od Smarnovega, in vedno se še debele sline cedijo po godu spoštovanega Simona Cvetko. In svojih slin si drugače ne more potolažiti, da zopet laže in zavija. Iz zanesljivega vira vemo, da je g. nadžupnik z g. kaplanom skupaj šel tjel in nazaj, ne brigajoč se za drugo društvo. Kdor torej kaj slabega sumniči, je nesramen kozel, ki po nečistosti bolj smrdi ko kuga. Fej, nesramni „lačenpergar!" — Nedavno piše „Stajerc" o novi napredni posojilnici v Rogaški Slatini. To je tu popolnoma neznano, pač pa že vemo za ravnateljstvo take morebitne napredne posojilnica: žnidar bi bil direktor, Irizer ka-sir in brezposelni Oroslav KuŠec pa tajnik, sami slavni politiki. Le napredno! Hajl!
p Sv. Križ tik Slatine. O zadnjem občnem zboru katoliškega političnega društva za rogaški okraj dne 27. Jebr. še treba omeniti, da s& je tudi enoglasno sprejela resolucija zoper odprtje srbske meje. Naši poslanci naj vse store, da se to prepreči; kdor bo za to glasoval, je velik sovražnik ubogega kmeta. — Na Joželovo se bo pri nas nekaj znamenitega zgodilo. C. g. župnik Gomilšek bo pri poznem sv, opravilu pridigoval o Marijini družbi za mladeniče, pri večernicah bo pa imel nauk za može in mladeniče ter bo'mladeniče v Marijino družbo vspre-jemal. Naj jih prav mnogo vstopi pod zastavo Brezmadežne! Sramotilcev se nikar ne ustrašite! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
p S»eta Marjeta na Dravskem poljn. Veloblagorodni gospod dr. Pipenbacher je blagovolil naši mladini v gvrbo izobrazbe darovati 40 K, za katero dobrotljivost se mu v imenu učeče se mladine naj-iskrenejše zahvaljuje krajni šolski svet. Sv. Marjeta na Drav polju, 26. febr. 1908.	Jožef Ga|či6, načelnik.
p Sv. Lovrenc na Drav. polja. Preč. gospod o. Janez Sterbak, minorit na Dunaju, je daroval našemu bralnemu društvu 20 K, za kar I« mn odbor iskreno zahvaljuje,	»
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem, polju. Kakor je svoj čas nekdo poročal v „Slov. Gospodar.^" o nameravani opekarski družbi pri Sv. Kv. Križu "na Murskem polju, naj bode zdaj • z nekakim ponosom in zavestjo naznanjeno bralcem „Slov. Gospodarja", da so ustanovitelji tega podjetja že kupifi neko obstoječo opekarno z večjimi stroji in že nad enstotisoč komar dov ožgane zidne opeke kakor tudi črez 30 tisoč strešne ožgane opeke, 23 oraJov zemlje z dvema hišama z vsemi pritiklinami za ceno 61 tisoč kron. Ker se ta opekarna nahaja on četrt ure od železniške postaje, zato so ustanovitelji tega društva kupili kakih 200 metrov od križevskegia kolodvora prott obči-
ni Ključarovci približno 9 oralov za novo opekarno primerne zemlje, kjer se bode po najnovejših modernih iznajdbah zidala nova, okrogla peč, v kateri so bode po načrtih g. Steinbrucka., inženirja v Gradcu, lahko izdelovalo in žgjalo do 1 in pol milijona strešne opeke in približno do 80 tisoč zidne opeke.
V	ta namen so se zadružniki dne 5. t. m. zbrali v gostilni Franca . Jureš, kamor je prišel notar, da nam Je napravil društveno pogodbo na podlagi postave z dne 6. niarca 1906. Društvif se imenuje „Opekarna družba v Kri^evcih z omejeno zavezo". V združenju je moč! Ta prislovica tudi tu velja. Marsikateri zavistnež je prerokoval med grajanjem pogin zasnovani ideji, danes pa mora osramočen spoznati, da se je motil. Ni lepo, ako se daje duška zavisti ter napoveduje pogin, še predno se je temelj položil. Umestno bi bilo, da bi se taka naprava, ki je združena z raznimi težkočami, katerih so si ustanovitelji v polni meri skusili, vsestransko podpirala, ker taka naprava je v korist občnemu blagostanju. V prvi vrsti gre hvala ustanoviteljem, (tukajšnjim zavednim kmetom, kateri se pritiska nasprotnikov niso vstrašUi, temveč so v 'družbi tritni ostali kot skala, in kateri so spoznali, da kmet ni samo za to, da bi oral, kopal in drva sekal, kakor so nam to nekateri gosposko oblečeni zavistneži predbacivali. • Zara-ditega Se zdaj nobenemu kmetu izmed nas nji in ne bode na misel prišlo, da bi oralo, motiko in sekiro v stran pustil in bi se hotel le samo s tem podjetjem obogateti, temveč naš namen je bil, ustanoviti prvo slovensko1 podjetje tukaj na Murskem polju, kateremu a,e je dne 5. t. m. položila temeljna podlaga.
V	načetstvo so se izvolili: Ivan Pestek, Alojz Jureš in Marko Slavič; v, nadzorstvo: g. dr. GroBman, Jožei Vogler, posestnik slatine v Petrancih bjizu Ra-dinec. Franc Markovič, Ivan ŽnidariČ in Jakob Do-majnko. Upati je, da je vodsltvo v dobrih rokah. H jkoncu še to: Naj temu novoustanovljenemu podjetju da ljubi Bog svoj blagoslov, da bode srečno dospelo do zaželjenega cilja, ker le takrat smemo pričakovati zaželjenega vspeha.
1 Na plesu umrl. Iz Radgone se poroča: Pustni torek je napravila manjša družba iz Radgone izlet na bližnje Ogrsko. Kočijaž Sobjak iz Radgone je prišel v gostilno Vogler, kjer se je ravno plesalo. Tudi on je jel plesati. Kar naenkrat pa se je zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Bil je še-le 27 let star ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci.
1 Cerkveni tatovi. Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni so na pepelnico obiskali neznani uzmoviči. Šiloma so odprli oba nabiralnika ter srečno odnesli vse, kar je bilo okroglega v njih. Tudi n&abiralni pušici v Žagracfu niso prizanesli; ključavnico dol, denar pa v žep. Najbrž so si izbrali noč, da so tembolj nemoteni opravljali svoje opravita. Sosedne župnije, pozor pred tatinsko svojat;o!
1 Sv. Peter pri Radgoni. Pri nas se bo obhajal sv. misijon od 15. do 25. marca. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji iz Lipnice, oo. kapucini Leon Crček, Benedikt Cirič in Rudolf Marolt.
Slovenjgraski okraj.
s Smartin pri Slovenjgradcu. Resnica v oči bode! Zadnjikrat sem vam pisal, da so nam hoteli Tajmota vriniti za klerikalca, ki je strasten pristaš Narodne stranke, kar sem dokazal. Zakaj pa tajnik Jakec ni poslal popravka, ampak smeši v „Štajercu" našo letno pobožnost kot komedijo in laže o misijonu in nekem kapucinu, katerega niti videli nismo, niti slišali, in čemu se maščuje nad č. g. nadžupnikom in jih otepta z nesnažno metlo? Ce ni resnica, kar sem pisal, pa pošlji popravek. iJaz nisem napadal poštenih iaranov, ampak liberalne rogovileže, kojih je komaj 20 v treh občinah naše župnije. Vsi drugi smo mirni in pošteni in spoštujemo svojega župnika, katerega vi črnite in vedno od začetka volilne borbe nesramno po vaših listih blatite, ker stojijo na strani Kmečke zveze. Boj ste vi začeli in mi se bomo branili.
s Šaleška dolina. (Lažnjiva baliarija.) „Domovina" je prinesla dne 4. t. m. to-le: Za stavbo okrajne ceste St. Andraž-Polzela je dovolil štajerski deželni odbor vsled posredovanja državnega poslanca g. Vinka Ježovnika, prispevati 50% s pristav-kom, da morata okrajna zastopa šoštanjski in vran-ski pp zgradbi to cesto vzdrževiati. — Kolikor nam je pa iz zanesljivega vira fenaimo, predložiti je res moral Ježovnik to prošnjo deželhemu odboru kot okrajni načelnrlk, ker za vsako Itako novo cesto dovoli deželni odbor prispevek. Dotična prošnja je tudi že od 26. avgusta 1907 ležala v Gradcu, ne da bi se bil Ježovnik brigal za njeno rešitev. Se-le pred štirimi tedni je neki gospojd Ivan prijel oknajnega tajnika zaradi razpisa plenarne seje, na to se je pa isti na predloženi akt zgovarjal, češ, da prej ni mogoče seje razpisati in je res tudi iz svojega registra spisek prinesel, da je dotični akt za cestno podporo že 22. septembra 1907 deželnemu odboru predložil, kateri pa ga še ni rešil. Že pri tem poročilu se Je okrajni tajnik zmotil, kajti prošnja je bila že 26. avgusta 1907 v Gradcu, torej je že dalje kot pol leta tam ležala. Gospod načelnik Ježovnik se ni zmenil za njo in najhitreje mislil, da že mora tako biti, ker vsaka dobra stvar dolgo potrebuje rešitve. Gospod tajnik jo je tudi moral takoj v žep vtakniti. Kakor gospodar, tako pisar. — Tora;l da laž in baharijo „Domovine" dokažem, moram vam povedati, ,da se je Ivan takoj na g. deželnega odbornika Robič-a obr-
nil, od katerega je tudi zgornje podatke dobil in da mu je g. Rjobič obljubil dotični subvencijski aki v kratkem spraviti k rešitvi in ga podpirati! Sodi to-raj ljubi kmet, kdo je za Tebe govoril!
s St. llj pri Velenju. V pondeljek 9. t. m. smo imeli pri nas občinsko volitev. 2e celo leto naprej so govorili liberalci oziroma tisti, kateri so se vsedli preslailiam besedam Ježovnikovim na 'limanice, kako bodo prevrgli občinski odbor. Zarvedrti možje so se smejali in bili tiho. Na dan volitve je res prišla večina Kavčanov., pa kaj je bilo?! Smejali smo se jim, ker najhitrejše jih je v zadnjem trenutku zapustil vodja, kajti volili so eden ktaktor drugi sosed soseda; to je bilo v tretjem razredu in vsi skup so za tisti okraj izvolili komaj enega odbornika. Neki mož, kateri se je prej najbolj repenčil, je dobil en cel glas. Tisti pa, kateri je prej mislil na županov stolek, še glasa dobil ni in se še volitve sam vde-ležil ni; pač pa je prišel proti večeru že od vinskega duha razsvetljen v gostilno ter enega volilca zmirjal, da so v komisiji potd klobukom igrali. Svola jeza črez to, da ni bil voljen, ga je tako daleč privedla, da ;je ob mizo vjdaril in se pridušil, da prihodnjič bo drugače. Ce mož res misli, da bo ti tako izobrazbo prišel na županov stol, se pač duleč moti, posebno ker je še. veliko bolj zmožnih možev. Upamo pa., da se bo do te dobe spametoval; oba bo-deta pa avidlaj kako sta priljubljena pri sosedih. V vseh treh razredih so prejšnji odborniki izvoljeni in le v vsakem razredu se je vsled smrti oziroma lastnem odreku odbornika izvolil po eden novi, med temi gospod nadučitelj Alojz Jankovič., V S. razreda so mislili Nebodigatreba izvoliti,, pa čeravno je orjaški mož» padel je. Vsmilili so se ¡ga potem v 2. razredu,, da je zopet izlezel v. odbor; pa povem vam. cenjeni odborniki, da če ta mož Stajercijano ne opusti lista „Šiiajerc", potem veste, kako izdapco imate v svoji sredini.
Konjiški okraj.
k Kat. pol. društvo za konjiški okraj ima v nedeljo dne 22. marca ob 3. uri popoldne svoj i letni občni zbor. Kmetje, udeležite se v obilnem številu.
k Iz Konjic. „Narodni List", oziroma njegov pristaš, najiemnik Goliškega grada, svari gospodarje pred nakupovanjem Willkomm-ovsa, češ, da na tem posestvu ni nobenega oskrbništva, niti opravnika in iz tega sklepa, da leži celo veleposestvo vipušči zanemarjeno. Vsi kmetovalci, ki to posestvo dobro poznamo, vemo, da je tako dobro obdelano, kakor le malo katero in če g. Hertl po vzgledu mnogih čeških knezov in grofov sam svoje zemljišče vodi, je pač gospod in oskrbnik ob enem, ker kmetija ne nese toliko dohodkov, da bi mogli gospodarji, kakor mestni župani, imeti dobro plačanih oskrbnikov ali direktorjev. Znano je tudi, da v letih, kadar je krma jako draga, kakor 1907, mnogi kmetovalci več živine poprodajo, ker vejo, da se za krmo več dobi, kakor se pri živini priredi. Ni res, da se na tem posestvu samo oves seje, kakor tudi ne, da se trava in seno vse proda, ker bi se potem niti ena kravicane mogla rediti. Pri večjih posestvih pe gotovo večkrat pripeti, da gospodarji za domačo i setev od drugod naročijo dobrega semena^ da ga potem s svojim vred drugam prodajo, če jim ga kaj ostane. To, ni sleparija. Izbornost ovsa potrjujejo razne pohvale iz štajerske in tudi\koroške dežele. Trn v peti pač Narodni stranki g. Hertl, ki je vrl katoliški mož, Slovan iz Moravske, ki je vsikdar pristaš Kmefike stranke. Mi vemo, da so „Narodni List", njegovi či-tatelji in dopisuni, ki narodno edinost na Štajerskem rušijo, grobokopi naše lepe' domovine in mi jih ne smatramo vrednih uvaževanja.
k Konjiška posojilnica. Dne 7. marca je imela konjiška posojilnica svoj letni občni 2foor, ki je bil to pot zanimiv in nam je marsikaj razkril. Konjiška liberalna gospoda, ki ima že več let ta zavod popolnoma v svojih rokah in j* znala vsak ji neljub vpliv spretno odstraniti, že davno ve, da smo kmetje nezadovoljni, ker se pri razdelitvi podpor običajno ozira na vse mogoče brezpomembne namen® (menda se ne motimo, če rečemo, da se je dalo podporo celo za Ktalniške veselice in zabave), le ne v kmečke gospodarske koristi, ker je pri hirajoči celjski Zvezi ter ji še za to veliko plača, ker nekaterim dolžnikom povišala stroške od 5% na 6%. Za zadnji občni zbor se tudi ivso čutili nič kaj varne. Slutili so nevarnost a znali so si pomagati. Meseca decembra m. 1. so si nabrali mladih in starih liberalcev, vz-lasti med tržani in med učitelji od blizu in daleč ter jih tako obsipali z deleži, da jih imajo kar po deset. Tako so postali nepremagljivi. S to novo kompani-jo, v kateri se nahajajo: mladi Ogorevc, dr. Prus, penzijonist Hofer iz Gradca, goometer VprbiS, mladi Pospišil, Hinko Dobnik in cela vrsta učiteljev od blizu in daleč, so se srečno rešili. Naši liberalci pač znajo! Možje, ki so pomagali posojilnico ustanoviti, ki so ob njenem početku delali brez plačila, kmetje, ki so znašali posojilnici dobiček, naj molčijo in mirujejo, govoriti pa naj imajo pri posojilnici ljudje, ki so brez drugih zaslug, nego da so v Konjicah ali v konjiškem okraju stanujoči liberalci. Na občnem zboru je seveida obveljalo le to, kar so rekli liberalni gospcjdarji posojilnice. Želje kmečkih deležnikov so odločno odbili, podpore v kmetijske namene odrekli, za'Zgradbo nove slovenske šole so dovolili celih 100 kron. blago vpljno pa so se spomnili fiitalni-
ce. sokolov, najliberalnejših dijaških društev i. t. d. Volitev načelstva je kajpada izpadla tudi po njihovih mislih. Potrdili so soglasno stari odbor. Po takem bo Sla stvar to leto tako-le: Ravnatelj S^pic- ostane kar je bil doslej, dr. Rudolf bo še zanaprej vlekel od posojilnice tisočake za advokatsko pomoč, g. Ogo-revc, Clarici in Režabek bodo mešali (liberalni lim; mladi Ogorevc, dr. Prus, mladi Pospišil, Verbič, ui-admk Kramer, razni učitelji itd. pa bodo držali liberalno šajtergo, da s)e ne prekucne; edini kmet, ki so ga še pustili blizu, pa lahko pregleduje liberalno go^podstvo če hoče. Tudi mi si bomo še večkrat ogledali naše liberalce, te ljube kmečke prijatelje in njih „delo za narod"*
k Iz konjiškega okraja. Dne 8. marca se je vršil v Konjiškivesi v gostilni gospoda Pozeba zaupni shod, katerega se je udeležilo nad 60 vrlih kmetov in mladeničev. Navzoči so ppkazali, da se še zanimajo za pravo stvar,,, da še nI vse pod komando „Narodne stranke", katera se hvali, da gre že polovica sveta za njo. V krasnih in prepričevalnih besedah so nam domači gospod kaplan razložili}, kako bi mi po raznih zadrugah prišli do moči, potem tako bi morali ob vsakih volitvah bilti, kakor je zmi-raj na knjetiji delo, tako je tudi na političnem polju treba zmiraj delati. Oglasil se je tucH k besedi odbornik K. Z. Janez Rudolf ter poročal, kako so pustiti nas kmete na cedilu i naši liberalci, ki imajo konjiško posojilnico v rokah. Od čistega dobička 4000 K, katerega so večinoma znojsili sami kmetje, so komaj dpbili kmetje za šolo 100 kron»! To so prijatelji, ti bodo rešili kmeta! Za danes dovolj, se še bomo (že kaj več pogovorili.
Kmet iz Konjiškevasi. k Prihova. Pretečeni teden so se pri kmetu Robarju vnele saje v dimniku. Junaška domača deklica J(ozefa Detiček pograbi škal viode in jo nese na visoko streho, ter pogasi bruhajoči ogenj, in tako aabrajjii večjo nesrečo, kajti pri požaru bi bila v nevarnosti cela vas.
k 1 Zreče. Tukajšnja „Hranilnica in posojilnica začela je podlovati dne 30. junija 1907. Do dne 29. februarja letos je imela 23.144 K 60 v prejemkov in 22.8S0 K 68 v izdatkov, torej za 46.025 K 28 v prometa. To se je opravilo v 35 uradnih dnevih, in takp pride po 1.315 K prometa povprek V. a vsaki uradni dan.
A)
okraj,
ti
e Celje. Na ulici je padel dne 6. t. m. mrtev ua tla 291etni djBlavec v cinkarni Franc Kline. >Zia-deia ga je srčna kap. i— Dekla dr. Stikerja, 15-letna Marija Leskovšek, je polila drva v štedilniku s petrolejem, da bi rajše gorele. Steklenica pa se ji y roki razpoči in ji vname obleko. Na njeno knčan-je so prileteli ljudje in pogasili gorečo obleko. Re-vico so odpeljali v bolnišnico, a je malo upanja, da bi ozdravela. — Konkurz je napovedal trgovec < jorbek.
c Nagla smrt v ■ Celjn. V Celju v zadnjem času nagla smrt hudo razsaja. Neki delavec iz cinkarne, ki je bil bolan, je toliko ozdravil, da je mislil iti zopet delat. Prej pa je šel iskat zdravnika, da mu potrdi, da je sposoben za delo. Na potu k zdravniku pa se ubožec zgrudi mrtev na tla ua glavnem trgu. — V hiši Teppejevi je umrla neka Reiner. Ko jo hoče gospa Teppei obiskati, zadene gospo Teppei samo mrtvoud. — Dr. Jan Vučinič, ki je sicer delj Časa bolehal, je še zadnjo sohpto predpoldr>e drugim kot zdravnik zapisoval zdravila, zvečer pa je bil že sam mrlič. V deželni bolnišnici umirajo bolniki zaporedoma, tako da skoraj ni dneva brez pogreba.
p Savinska dolina. Medtem, ko so nekateri žadski liberalci napadali dr. Korošca, da je poljedelsko ministrstvo priobčilo netočno statistiko o hmelju, katero je on porabil, istočasno se je hmeljarsko društvo samo obračalo na Dunaj za podatke. Ti ljudje toraj sami niso imeli zanesljivih podatkev, sami so prosili za nje pri centralnih uradih, a vkljub temu so udrihali krepko po dr. Korošcu, češ, saj nima točnih podatkov o hmelju. To svoje ravnanje so razkrinkali namreč sedaj sami v „Domovini". Le o tem Se molčijo, zakaj je hmelj imel lani tako njzko ceno, čeprav je nas hmeljarje že zastopal Roblek -in ne več dr. Korošec. Roblek je po Kušecu dal kupovali hmelj po dolini za najnižjo ceno!
c Shod S. K. Z. v Braslovčah! dne 8. t. m. je uspel izvrstno. Udeležence|v je bilo okoli 300. Govorila sta g. poslanec Terglav ter g. Potnik.
c Shod S. K. Z. v Pirešioi dne 8. t. m. je bil jako zanimiv. Govorili in zborovali so sami domačini in razmotrivali svoje kmečke težnje.
c Dobrna. Bralno društvo je imelo v nedeljo 8. suScia dobro obiskan občni - zbor. Poročila odbo-rova so bila jasna sdika neumornega in vspešnega delovanja društva v 1. 1907. Tudi blagajniško stanje je povoljno, čeprav žrtvuje društvo veliko svoto «a knjige in časnike. G.¿župnik Fr. Kukovife je govoril zanimivo in podučno o raznih ¡gospodarskih vprašanjih. Slišali smo tudi pevski zt>or raladeniške zveze, ki nam je zapel par lepili pesmi. Voljen je tfopet prejšnji odbor. Kakor je videti, stoji bralno društvo s svojimi 108 udi neoma}ary>, čeravno ima prestati marsikateri vihar. Nekdo je vjprašal kako Je to, da Stajeretfanci niso prišli posluša», saj je bilo vendar naznanjeno gospodarsko predavanje. Dobil
je kratek odgovor, ki se je $asil: Ker se ni točila nobena pijača. Sedaj razumemo!
c Dobrnski občinski sluga je oklicaval na javnem trgu, da se bo 14. sušca po dražbi prodalo nekaj blaga v štacuni hš. štev. 19 na Dobrni. Oj, j tam ni druge štacune, kakor znanega Avgusta Har zenpihla, načelnika Siidmarkine podružnice za Do-bnno-Vojnik-Vitanje. Ljudje božji, pridite kupovat! Siidmarka, kje si?
c Iz Mozirja. Nepričakovano naglo smo dobili sodnijo za trg Mozirje. Dne 7. t. m. je namreč vodja tukaj šn."(e c. kr. pol. ekspoziture obsodil na tukajšnji ekspozituri neko deklino radi razžaljenja časti na 24 ur zapora ali 10 kron kazni. A čuditi se le moramo, ker še nismo slišali, da bi komisar na pol. ekspozituri sodil radi razžaljenja časti. Deklina se je izjavila, da gre rajde volje v kajho, raje nego da bi kaj preklicala. Morda še o, tem kaj spregovorimo!
c Iz Mozirja. Dne 20. februarja je prinesel „Narodni List" dopis iz Moztrja, v katerem se zaletava v podpredsednika kmetijske podružnice, da se on ne zanima f za kmetijsko podružnico, in da je neumevno, kako smo mogli človeka, kateri k družbenim zborovanjem itak ne prihaja,, izvoliti v družbeni odbor. S tem pa ne zbada samo podnačelnika, ampak vse kmete,'ude kmet. pofdružnice. Ta dopisun „Nar. Lista" je gotovo kak plesnjiv liberalček iz Mozirja, kateri hoče delati razpor v, našem društvu. Mi kmetje pa povemo temu liberalčku tiho na uho, da je bil naš podnačelnik i enoglasno izvoljen, ja slišal se je tudi glas iz kmečkih ust, boljšega bi ne mogli dobiti. Na to smo našo zalogo umetnih gnojil izročili našemu podpredsedniku, kateri je to težavnjo nalogo rade volje prevzel. Kje pa si bil ti prismuknjeni liberalček, ko se je volil odbor ? MJ te,-nismo videli, in sedaj hočeš sejati in delati prepir v našem društvui? Mi kmetje ti povemo, ako sam nočeš vedeti, da je bil naš podnačelnik že štirikrat pri zborovanju navzoč, dvakrat pri Sv. Mihelu, dvakrat v Mozirju, in. šel je tudi lo zborovanju na Rečico. Dobili pp smo tudi dva vagona umetnih gnojil, trudil se je naš podnačelnik poldrug dan ob deževnem vremenu, da je dobil voznike in ob praviem času izpraznil vagone;, sicer bi imela podružnica veliko stroškov. Toraj dragi kmetje, presodimo mi sami, kdo ima večjo zaslugo pri našem društvu, naš podnačelnik Ivan Cesar, kateri žrtvuje veliko truda za blagor društva, ali gnjus-ni liberalček, kateri v svojem umazanem „Narodnem Listu" napada k njim vse volilce. Uganka je lahka, zapomnimo pa si vsi kmetje kmet. podružnice, da kdor nas v „Narodnem Listu" napada, ni naš prijatelj, in da se v bodoče ne bomo dali komandirati od par mozirskih liberalcev, ter ostanemo enega duha, enega sre,a, potem pa — liberalna zgaga hop-sasa.	Več kmetov.
c Gorujigrad. Zadnji Čas se je tukaj ustanovila pašniška ¡zadruga, Liberalna zadruga je pa prenehala, kier ni imela nič pašnikov. Zato je v liberalnem taboru velika jeza. Še bolj se jezijo na kmečko hranilnico in posojilnico, ki je pred kratkim začela uradovati. Liberalci ji v vseh mogočih vižah napovedujejo smrt, a ima vendar do njih samih veliko moč. Komaj se je rodila, že je pri liberalni posojilnici se začelo predrugačevati deloma v silnih izbruhih, deloma tiho in mirno. Velika prememba je v tem, da bode ta liberalni zavod odslej delal le z 1% dobičkom, poprej V/t ali 2%. Zvišali so namreč obrestno mero za vlage na 5%, posojila pa hočejo dati po'6%. Zdaj so mislili, mora kmečka hranilnica za njimi capljati. Ali ta ni hotela tega uka sprejeti in je sklenila vloge obrestovati po 4Yd% posojila pa dajati po 5%%. ker so tisti, ki posojila potrebujejo, najbolj potrebni pomoči. Zato pri liberalcih huda nevolja. Naenkrat so začela oznanjevatr. da kmečka hranilnica in posojilnica kmetom dela veliko škodo. Zato bo dobro, da si te kmetoljube nekoliko pogledamo pri električni luči. Prav lepo nam sveti računski zaključek liberalne posojilnice v Gornjemgra-du za leto 1906, okoli katerega zavoda se zbira vsa naša liberalna moč. V tem računu preKlvsem stoji, da so posestva in hiši vredni 88.656 K 51 v, pravzaprav hiša, ker vse drugo kar je zraven ni posebne vrednosti. Je draga palača. Ce bi bila naprodaj, ,ali bi zadela 30.000 K? Najemnina znaša 1157 K 36 v, davki pa 269 K 45 v. Torej znaša čisti dohodek od tega imetja 887 K 91 v ali 1'0015%. Kmečki denar je zelo plodonosno ; naložen! Račun denarnega prometa skazuje med upravnimi stroški: plače 1240 K. Nekoliko nižje stoji: nagrade: 1220 j kron. Poraba čistega dobička zopet izkaže nagrade ' 1535 K. Ta denar, ki znaša skupaj 3995 K. se seveda ni razdelil med kmete. Znano jo, tki imajo udje načelstva po največ deležev, katerim je od čistega dobička pripadalo po 6% in 4'5%. Tukaj so .seveda samo kmetje imeli dobiček. Pri kmečki hranilnici in posojilnici' načelstvo ne bo prejemalo nikakih nagrad, temveč bo uradovalo celo zastonj. Ta zavod ima namen, da potrebnim in vrednim kmetom preskrbi posojil s kolikor mogoče nizkimi obrestmi. Prevzame tuda dolgove pri drugiih posojilfnicah. Kmetje se tega novega zavoda z veseljem oklepajo, kar kaže to, tla je bilo v dveh prvih uradnih urah že za 170.000 K prometa. Upati je, Ha bodo mnogi pristopili kot zadružniki tembolj, ker so deleži nizki, po 4 K. Kakor j se vidi, vse govorjenje nasprotnikov novemu denarnemu zavodu nič ne škoduje, temveč je prav dobra agitacija zanj. Zato le naprej tako. Kmetje se združujejo vedno bolj. in vedno bolj se zavedajo svoje
moči. Dobra stvar gre svojo pot naprej in če bi se tudi grozilo s kamenjem. Duhovi se ločijo in Modno bolj se izpolnjuje geslo: Svoji k svojim.^ J. B.
i) St. Jurij ob juž. žel. Zadnjo soboto dne 7. marca je g. Vlad. Pušenjak imel tukaj gospodarsko predavanje o mlekarstvu. Ob tej priliki se je ustu-novila mlekarska zadruga s sedežem v St. Jurija. V 'načelništvo so izvoljeni sami najboljši posestniki gospodarji, načelnikom g. Val. Mikuš, župnik v St. Juriju. Mlekarna začne v kratkem delovati. Pravila so že vložena pri c. kr. okrožni sodniji za vpis v zadružni register.
,c C. kr. kmetijska podružnica v St. Juriju ob juž. žel. Preteklo leto se je v „Narodnem Listu" bralo, da so hoteli „klerikalci" dobiti podružnico ▼ svoje roke, a se jim ni posrečila nakana, in da je ostala podružnica v rokah prista-šev Narodne stranke. S tem je hotel tudi dopisnik namigniti, da |e podružnica liberalna. Od tega časa naprej smo začeli zasledovati delo podružnice. Danes samo nekaj, prihodnjič enkrat pa bodemo naprej popisovali delo podružnice in dobre in slabe strani iste. V začetku je podružnica svoja naznanila in vesti razglasila v „Gosp. Glas,"1;, „Slov. Gosp." in „Nar. Listu", kar je bilo edino pravo, ker podružnica ne sme biti politična. A pozneje sta prinašala vesti podružnice samo „Gosp. Glasnik" in „Narodni List", a v „Slov* Gospodarju" ni bilo nobene vesti podružnice več. Ce se razglašajo vesti nepolitične podružnice v političnem listu ene stranke, se mora potem tudi razglasiti to v drugih političnih listih. Zakaj ni hotela podružnica razglašati več svojih vesti v „Slov. Gospodarju" mi ni znano, pač pa kaže to, da prezirajo pri podružnici „Slov. 'Gospodarja" in ž njim vse tiste, ki berejo „Slov, Gosp." Ali ni to krivica, da se razglašajo vesti podružnice v „Narodnem Listu", katerega niti polovico toliko ne prihaja kakor „Slov. Gospodarja." Ni čuda tedaj, da podružnica hira, iu kmetje nimajo zaupanja v njo, ker je bolj nagnjena na liberalno stran.
c „Štajerčev" kmetski shod na Mestluju se je zadnjo nedeljo prav slabo obfh,ese','. Zbralo se je pri cigajnervirtu nad 300 ljudi, med {emi dve tretjini pristašev S. K. Z. Gostilniški prostori so bili kmalu napolnjeni od samih naših pristašev^, tako da Stajercijancem ni drugače kazalo kot zboroviati na prostem. S kravje gafierije na Smehovem hlevu pozdravi uredjnik Linhart svoje prijatelj^, med temi župana iz Žusma, moža, ki sedaj ni več župan. Našli zahtevajo volitev predsedstva., Linhart pa izjavi, da bo sam predsedoval v imenu „Napredne zveze". Na kravji galeriji smo zapazili šmarskega Deža, Vraga, Drobneja, inestinskega Corbeka in druge „Stajerčeve" pristaše. Prvi govori šentpeterski propadli kandidat Drofenig o krivični razdelitvi državne podpore ter napada župane in žandiarje. Novega nič no povedal; to pa itak vsi vemo, dja so ■ največ krivi nepravične razdelitve žanSdarji. Govor so sicer zborovatci mirno poslušali, a ga nihče ni odobraval. Kot. drugi govornik nastopi urednik „Štajerca", Linhart. ki je bil prej socijalflii demokrat, pa so ga ti izključili, iz svoje srede, na kar ga je pobral ptujski Ornig za urednika. Govoril je za popolno ločitev od Ogrske in obsoja sklenjeno nagodbo, za katero je glasoval tudi kapllain Korošec. V tem hipu zagrmi med zborovale! „Žfivio Koriošec!" in vsljed dolgotrajnega živioklicanja Linhart kar1 obledi na kravji galeriji in opusti vse naidaljne napade. Govori še dalje o zaprtju mej, pa mira več ni bilo. Vsi ..Stajerčevi" generali so vedrjo prosili za mir in so postali naenkrat čisto ponižni, loo so videla toliko množico naših pristašev. Potem še nekaj pravi šmarski Drobne. Oglasi se za besedo izmed naših S to Id a s: kar pa je začelo divje vpiti par Stajerči-jancev; ni prišel do govorjenja. Nastal je splošen nemir, tako da tudi nobeden Stajercijanec ni mogel več govoriti in se je zborovanje klaverno končalo. Stajercijanci so se mislili silno i šopiriti, pa navzočnost. toliko naših jim je čisto sapo mprla. NjMi prazno govorjenje je ostalo brez vsakega vtisa. „To smo že davno slišali!" je čestokrat bilo slišati iz naših vrst. ,,No, danes pa smo prazftio slamo mlatili!B so prizna.;i tubi nasprotniki. Le izredni pohlevnosti pristašev „Slovenske kmečke zveze" i se imajo nasprotniki zahvaliti, da so sploh mogli nastopiti. To pa tudi zadnjikrat; Drugo pot se ne bodo več drznili v našo sredo. Pri nas ni mesta za neumestne šale ptujskih odpadnikov. Časi so minili, da bi se naši ljudje pustili voditi od ljufdi, ki so pristaši Nemcev in sovražniki cerkve in vsega, kar jo slovensko. To sta pokazala tudi Linhart in Drofenig. Med seboj sta govorila le nemško. Med žvižganjem naših sta se odpeljala ta dva narodna odpadnika, katera iz srca privoščimo Ptujčanom, ki zbirajo povsod odpadnike. Vsa čast pristašem S. K. Z., ki i so v tolikem številu nenadoma pritekli skupaj in onemogočili vsak uspeh nasprotnikov. Živela kmečka zveza! ,Ta klic.je mogočno odmevtal na zboru nasprotnikov in še bo odslej mogočnej».
o Umrl je pret. mesec pri Sv. Rupertu nad Lafekim M. \ Sivka, posestnik, skoz 40 let; naročnik „Slov. Gosp." Bil je rajnki dober gospodar in skrben oče šesterih otrok, katere je kot vnete katoličane in Slovence, odgojil. Dve vzorni hčerki sta se takoj po očetovi smrti podale v samostan čč. šolskih sester. Bil je tudi neustrašen sobojevnik Kmečke zveze. Bodi mu zemlilioa lahka!
c Marija Reka. Dne 3. marca Je umrl tukaj posestnik Franc Lobnikar. N. v. m, p.!
jo Kostrlvnica. V vseh sosednih župnijah so dobili kmetje podporo zaradi poškodovanja po toči, 1® v naši občini nič. Razlog je ta, ker se je naš župan premalo potegnil za svojo občino. Župan je liberalec,. skrbimo, da bo na njegovo mesto prišel mož, ki bo imel tudi srce za ljudstvo. Naše ljudstvo je sedaj zelo hudo nad liberalnim županom.
c FrosiaT.lJiia požaru« bnutba aa ftizs-i ima v aedol>, dne 15. marca svoj redni občni zbor ob 3. uri popoldne v občinski pisarni ¡c navadnim vsporcdom, volitev novega načelstva in odbora. K obilni ndeležbi nljudno vabi odbor.
Brežiški okraj.
b Se enkrat volitve v okrajni zastop brežiški. Liberalci tudi v tej zadevi po stari navajdi zavijajo. Pravijo, da je dr. Benkovič neresnico pisal nekemu veleposestniku rekoč, da pred volilnim shodom z nikomur ni govoril in da ni bil na volilnem shodu. Poslanec dr. Benkovič ni bil na volilnem shodu niti ene sekunde; pristna liberalna, laž je, trditi nasprotno ! Tudi ni z nobenim volilcem pred volilnim shodom govoril o volitvah ali jih celo hujskal, naj se ne držijo kompromisa: saj je že preje,pet ali šest najbolj uplivnih pristašev celo pismeno pozval, da se. drže kompromisa; o volitvah pa n'i z nikomur govoril, pač pa na potu iz svojega stanovanja mi-mogredoč pozdravil par volilcev, med temi tudi g. Zevnika, kandidata ¡liberalne stranke. Dostavimo samo: Fej, liberalnim tatovom časti in obrekovalcem! Ali se jih „narodna" stranka ne sramuje?
b Brežice. Mesto posojilniškega tajnika razpisuje posojilnica v Brežicah; letna plača znaša 2000 kron; prošnje je vložiti do 20. t. m. — K nemčur-skim trgovcpm zopet zahajajo nekateri naši somišljeniki. Svoji k svojim! bodi vaše geslo; ne omadežujte slovenske zastave kmečke zveze..— Pristopnice za „prometno zvezo" naj se pošiljajo naravnost eentrali na Dunaj.
b Zopet brežiška policija. Dne 9. t m. se je vršila v Celju pred okrožnim sodiščem razprava proti iantom Janezu Ogorevc, Janezu Urek in Alojziju Ogorevc iz Globokega ter brivcu Josipu Holy iz Brežio radi hudodelstva po par. 81. k. z. (javno na-silstvo), češ, da soise dne 28. nov. m. 1. v Brežicah dejansko s silo zoperstavili policaju Žerjavu s tem, da se je Janez Ogorevc branil aretacije, da sta druga dva1 fanta policaja vlekla od aretiraniega in da je Holy ta dva nahujskal; Janez Ogorevc je bil tudi obtožen radi nevarne grožnje, češ, da je neki priči grozil s silo, če bo Čezenj govorila. Bilo je zasli-sŠanih 23 prič. Sodišče je verjelo par pričam, ki so za obtožence neugodno izpovedale, in je obsodilo obtožene tri kmečke fante na 6, 3, oziroma 2 mefeeca ječe. Holy je bil oproščen, tudi Janez Ogorevc je bil oproščen od1 obtožbe radi nevarne grožnje. Vložila se je pritožba na najvišje sodišče. Zagovarjala sta obtožence dr. Benkovič in dr. Božič. Pri priliki, I ki je predmet obtožbe, je Žerjav z golo sabljo v prša sunil Janeza Urek, četudi bi po izpovedbah večih prič za to ne bilo nikake sile. fSadevo preiskuje vsled interpelacije poslanca dr. ¡Benkoviča namest-ništvo v Gradcu. Značilno je, da jje neka priča iz Brežic, ki je na vsak način hotela potlačiti obtožence, in si pri J tem več stvari kar na lepem izmislili, v preiskavi radi krivega pričevanja! Zahvali naj se onim Brežičanom, ki opirajo brežiško policijo kot zamorca; on je žrtev brezvestne gonje brežiških nem-čurjev, ki hočejo resni,co z lažmi prikriti. Državni pravdnik je imel pri razpravi drznost trditi, da so obtoženci žrtev. brezvestne gonje zoper brežiško policijo! Ta pa je malo predebela za vsakogar, kdor pozna le malo razmere v Brežicah. Seveda mu dr. Benkovič ni dolžan ostal odgovora. O izidu zadeve bomo že poročali.
b V Kozjem je bila že več dni razobešena bela zastava pri okrajnem sodišču, fcnamenje, da ni n«benega jetnika v kajhi.
Književnost.
§ „Slovenska dijaška zveza" je aaložila dvoje vrst ličnih razglednic, ki jih je izjdelal mlad umet-niik-dijak. Razgednice so izšle ravnokar,' in je čisti prebitek namenjen za ustanovitev in vzdrževanje Jjudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Tako upamo, c\a bo rado segalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice se naročajo pri predsedniku S. D. Z. ^iur. Ivo Cesniku; Gradec, SchUlerstraBe 45, I.
Drobtinico,
Svarilo izseljencem. Novejši čas so začeli raeni agentje, zlasti v južrilh krajih Avstrije izsel-nikom v Ameriko prigovarjati, naj se obenem pri nakupu vožniih listov, tudš zavarujejo za slučaj, da |ih ameriška izselniška oblastva zavrnejo in jim ne puste stopiti naj suho. Pred takim zavarovanjem se ■izseljenci iz več razlogov resno svarijo. Kajti kaj lahko ee zgodi, da smatrajo izsetniške oblasti tako zavarovanje za nekako ne|dqpustno spodbujanje za izseljevanje in da izseljence ravno radi tega zavrnejo, ker so zavarovani. VpoStevati se mora tudi to, da nima nobena zavarovalnica, bodisi domača ali tuja, pravice, sklepati taka zavarovanja. Postopanje
dotičnih agentov je torej kaznjivo in protizakonito, izseljenci pa nimajo nikake sigurnosti, da so res zavarovani. Večinoma so taka , zavarovanja navidezna iti nimajo druzega namena, kot da agent iz izselni-ka izvabi poleg voznine še zaMarovalriinski znesek, kateri je vedno precej visok.
d Najboljši nasvet. Pred nekim ameriškim sodiščem je stal pred kratkim nek mož, ki je bil obsojen tatvine. Ker ni imel nobenega zagovornika, je prosil predsednik sodišča enega izmed odvetnikov, ki so bili slučajno v dvorani, naj se z obtoženim nekaj časa posvetuje in potem prevzame zagovorniš-tvo. Oba moža zapustita sodno dvorano.. Cez dvajset minut pride odvetnik nazaj, pa brez obtoženca. „No", ga praša prodsednik, „kje pa imate obtoženca"? „Ušel je", glasil se je odgovor. „Naročili ste mi, naj mu dam za njegov slučaj najboljši nasvet. Ker pa mi je obstal, da je kriv, sem prišel do prepričanja, da je za njega, najhuje, ako pobere svoja šila in kppita. To sem mu tudi nasvetoval, in on se je ta-koj poslužil mojega nasveta". Pravijo, da so sodni-kij napravili zelo čudne obraize, ko so to slišali.
d Vesten hlapec. Nek čudak si je vedno zbiral služabnike. Nobeden mu ni bil po volji. Ko vzame zoppt novega hlapca v službo, ga pozove k sebi in mu reče: „Poslušaj, jaz nisem slab človek, samo na kratko ukazujem, zato je treba le, da razumeš moje misli. Tako na primer, ako rečemp „Prinesi mi britev, ¡da se bom obrjl, mi moraš prinesti tudi gor-ke vode, milo, briealko, kratko rečeno vse, kar je potrebno. Enako mora biti pri vsaki stvari". Vse je šlo gladko nekaj časa. Nekega dne pa zboli gospod in pošlje po zdravnika. Hlapec odide. Sc-le črez par ur se vrne domov. „Hvala Bogu, da si že vendar enkrat tu", mu reče gospodar. „Oprostite, milostivi gospod. Sel sem po zdravnika, po notarja za oporoko, po duhovnika, ako se želitte izpovedati in k mizarju po krsto, če umrete". Hlapec se je ravnal natanko po gospodarjevem navodilu.
d Posledica kratkovidnosti. Neki nadlzornik na Nizozemskem je prejel sledeče pismo : „V odgovor na Vaše pismo, v katerem me poživljate, naj svojo hčer nemudoma pošljem v šolo, Vam naznanim, da bo moja hči po preteku enega tedna stopila v zakonski stan; njen bodoči soprog odločno nasprotuje, da bi šla še enkrat v šolo, ker govori brez pogreška ho-landsko, nemško, francosko lin angleško in je tudi muzikalično naobražena. V gospodinjstvu je tudi izvrstno poučena. Tudi jaz kot oče protestiram, da bi hči še obiskovala šolo, čeprav zna že sama samostojno misliti, ker ona je Lže davno polnoletna in je nastopila že trideseto leto svoje starosti." Ta čuden slučaj je povzročil kratkovidni občinski tajnik, ki je bral rojstno leto omenjehe hčere 1897 namesto 1877.	»
d V zadregi. Profesorja Jazbec in Vrabec sta potovala ix) želetznici v B. Njim nasproti je sedela žena, ki je kmalu začela govoriti s profesorjem Jaz-becom: „Jaz pridem ravno iz mesta M.",'je jeta pripovedovati. „Tam imam bolno sestro, imela je oteklino in )dr. Vrabec jo je tako slabo zdravil, da je že štiri mesece v postelji". „Torej le pomenite se s tem gospodom tu", rekel je Jazbec na prijatelja kazaje, „ta je namreč profesor Vrabfec". Gospa je zarudeči-la in rekla: „Ah, prosim oprostite, ni bil dr. Vra-âec, ker jaz sem se pomotila, bil je dr. Jazbec". „Torej se morete k temu gospodu obrniti", odvrne profesor Vrabec na prijatdlja kazaje, „to je gospod Jazbec".
d X . ... in Prešeren. X. je bil zdto domišljav pesnik, kakoršnih je dandanes prav mnogo. Nekoč je šel s svojim znancem mimo hiše, kjer je umrl slavni pesnik Prešeren. Oba sta obstala pred hišo in brala spominsko ploščo, katera je bila vzidana na steno. „Ti kaj praviš," reče pesnik, „kadar bom jaz umrl, kaj bodo pa meni napisafi?" „,Tri besede." „Katerie?" „Odda se stanovanje."
d Nova pnška. Pezcy Maxim, sin iznajditelja vojaške puške, je iznašel novo puško, ki pri strelu ne počf, temveč le komaj sliâno zaèumi. Iznajdba provzroči velikanski preobrat, kier se bddo vse armade morale oprijeti nove puške.
d .Dobro je odgovoril. Nek feldvebel je kričal na nekega novinca; obsipal ga je s priimki, kakoršnih so pač vajeni taki ljudje. Slednjič vpraša novinca: „Norec, ali so vsi v tvoji družini taki tepci, kakor ti?" „Oh ne, moj brat je še bolj'neumen". „Nemogoče! ....Kaj pa je ta žival, tvoj brat?" „Feldvebel, kakor vi!"
d Otročja radovednost. Otrok vpraša očeta: „Kakšna hiša je to?" (Oče: „Zavod za slepca". Otrok začudeno: „Za slepce?" Oče: „Da, za slepce; zakaj se ti zdi to tako čudno?" Otrok: „Čudim se, ker ne vem, zakaj ima potem ta hiša okna!"
d Vseslovanski jezik. Praški časopis „Osveta" priobčuje vspehe preiskovanja slovanskih fiare-ččj v svriho ustanovljienja vseslovenskega jezika, ter priporoča kakor najpripravneji za to, jezik hrvatsko-srbski po narečju bokeljsko-hercegovskem, čemur do-prinaša največ okolnost, da sta pravopis in izgovor najenostavneje, tako, da se la jezik tudi, tujci lahko nauče.
d Ko se je nekdaj Rothschild ^prehajal po Dunaju, je stopffla predenj trojica, ter mu viknejo: Baron: ti imaš do 40 milijonov, a mi nimamo niti večerje! E, treba, da s» to silno blago raczdeli med taarod! — Prav, prav, je odgovoril baron; 40 milijonov prebivalcev Je ; na vas pride ravno en trank na vsakega! To govoreč Je dal vsakemu po en frank.
ti Koliko sape je treba za eno glori^o? Služil je pri neki fari, katere ime pa sem pozabil, stari učitelj in organist že mtaogo let-. Bil je vrl in dober mož, ali za orglanje ni bil. Zmiraj je v cerkvi le eno krožil in pel, tako, da je fant, ki je mehe gonil že natanko vedel, kolikokrat „mora potegniti za eno pesem. Dogodi se, da stari učitelj umrje in na njegovo mesto prijde mlad organist, -ki se hoče prvo nedeljo posebno odrezati, ter začne dolgo latinsko pesem. „Kirie" nima konca ne kraja in tudi „Glo-ria" je bila precej dolga, aii naš meh ar zažene meh tolikokrat, kot je bil navajen, potem pa se meni nič tebi nič mirno v^ede v bližnjo klop. Orgjje umolknejo in organist mu jezen kima češ „vleči, vleči;" A mehar se mu odreže: „Kaj boste Vi, mene učili^ jaz bolj vem, koliko sape je treba za eno „Glorijo"!
iNajüüvejöö novice.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora izplačuje in sprejema denar vedno le v uradnih dnevih, to je v sredo, četrtek in soboto, izvzjem-ši praznike, in sioer od 9. do 12. ure pi^edpoldne. Navadne vloge se obrestujejo po 4%. Na vloge proti trimesečni odpovedi se daje 4% % obresti. Ako se take vloge odpovedo in se potem tekom 14 dni ne vzdignejo, se obrestujejo zanaprej le po 4%l Obreštovanje vlog se začne 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve in traja do 1., oziroma 15. pred dnevom dvignenja. Obresti se prištevajo 1. januarja in 1. julija glavnici. Obrestno mero določa nafielstvo, ki mora tozadevne sklepe javno razglasiti vsaj v pisarni. Zneski do 1000 K se brez odpovedi izplačujejo vsak uradni dan. Pri zneskih od 1000 K do 2000 K ima načeljstvo pravico tirjati 14dnevno, pri zneskih od 2000 K do 10.000 K enomesečno, in pri zneskih nad 10.000 K dvamesečno odpoved.: Posojife, se dajejo le članom in sicer na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4%%; na vknjižbo sploh po 5%;' na vknjižbo in poroštvo po 6%% in na osebni kredit po 6%. Dolgove pri drugih denarnih'zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar nie presegajo 8 K. Prošnje se sprejemajo vsak dan v pisarni v navadnih urah in se brezplačno rešujejo. Posojilnična pisarna in blagajna, jo v Mariboru na Grajskem trgu štev. 3, v hiši gostilne „Pri črnem orlu" (Schwarzen Adler). — Ljudski denarni zavod je torej ustanovljen. Spodnje-štajerski Slovtenec, kateremu je blagor našega ljudstva gpri srcu, ima zdaj dolžnost, da ta denarni zavod podpira in tako pomaga izpopolnjevati gospodarsko organizacijo na korist našega ljudstva. Trdna gospodarska organizacija bo potem močna podlaga politične. .Vse svoje somišljelnike opozarjamo na ta zavod in jih prosimo, da ga povsod priporočajo. Svoj prihranjen denar naj nalagajo v novi „ljudski posojilnici", in če potrebujejo posojila, naj se tudi obračajo na njo.
Umrla je v pondeljek ob dveh zjutraj v Mariboru č. šolska sestra Leopoldina. Flucher, dolgoletna priijublijena voditeljica učiteljišča.' N, v. m. p, f
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na razne napade „Narodnega Lista" nisem hotel odgovarjati, kar pa mi zadnjikrat očita in o meni laže, to pa že presega meje liberalne laži. Da ni tako, podam naslednje pismo pokrovitelja Narodne stranke in župana stolnega mesta Ljubljane: „Glede vašega lista z dne 8. febr. 1908 vam naznanim, da sem prosil uredništvo. „Narodnega Lista", da popravi in prekliče, kar je o vas sumljivega pisalo, ker jaz izjavljam, da se vi niste nikdar ponujali za našega zastopnika S spoštovanjem vlv. Hribar." Iz tega pisma lahko spozna vsaki Narodno stranko in nje list, da jim nič ni za blagor ljudstva, ampak za narod-noste prepire. Zato pa javno izjavim, da je Narodna stranka stranka prepira, Kmečka zveza pa stranka, miru. Fr. Napast, obč. predst.
Socialni tečaj v Trbovljah se vrši dne 22. marca. Predavali bo tudi državni poslanec dr. 'J. Krek.
Tržne vesti. Kakor so nam pokazali zadnji dnevi, ogrskim špekulantom ne g^e „kšeft" po sreči. Morda so pa le delali račun brez „birta." Za v petek popoldne je krenila tendenca ravno v nasprotno smer, začela je popuščati, cene so izgubile. < Posebno v soboto so cene v terminski kupčiji znatno padle.
Slabo vreme. Slabo upanje na vreme nam je dal dan Štirideset mučenikov, ker je ,cel dan nale-taval sneg pomešan z dežem in brila mrzla burja. Ljudski pregovor pravi, da je 40 dni tako vreme kakor ta dan.
Iz Goriškega nam brzojavijo, da je v kmečki skupini zmagala slovenska kmečka, zveza. Gospoda Berbuč in Kosmač imata veliko večino glasov.
IfiMca «redrtllitv«.
Ormož in Pekel: Veled pomanjkanja prostora *mo morali efa* i dolga dopisa za prihodnjo ftcvuko odložiti. — Sr. I,o vrenj ua Drav. polju: Smo prejeli in priobčimo prihodnjič! — 3» Martin tia Pohorju, Prihodnjič!
Loterijske i te f J Ile. ..	Dme 7. marca 1606.
i Gradec ... 5 65 Ê4 14 ' Dmnjy	. 37 51 5 42
2f. n
ponudbeni razpis.
Zaradi oddaje stavbenih del za razširjenje šole v Sv. Jernegu, okraj Konice, se bo vršila dne 29. marca 1.1. ob 11. uri dopoldne v stari šoli
ustna zmanj sevalna dražba.
Stavbena dela so proračunjena na 5382 K 15 vin. Vsak podjetnik, ki namerava udeležiti ee dražbe, mora pred pričetkom licitacije vložiti 10 odstotkov varščine. Stavba 8e bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. Načrt, stroškovnik in stavbni pogoji so razpoloženi na ogled pri Sol. vodstvu v Sv. Jerneju.
Kraj. Sol. svet v. Sv. Jerneju, dne 1. marca 1908. 1W	Fr. Arbeiter, načelnik.
na
as
■ ■
redni občni zbor
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil v nedeljo dne 22. sušca t. 1. popoldne po večernicah v občinski pisarni z sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1907. — 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. — 4. Volitev načelstva in nadzorstva. — 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
JJB. Za slučaj, da bi se ob določenem času ne zbralo zadostno število članov za sklepčnost, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, kateri pa bode sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov.	186
Posojilnica na Vranskem
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
vabi svoje zadružnike
na redni obeni zbor,
ki se bo vršil dne 15. marca 1908 pop. ob 3. uri v zadružni pisarni hiš. štev. 82. na Vranskem.
Dnevni red.:
1. Poslovno poročilo načelstva. — 2. Potrjenje računa za leto 1907. — 3. Razdelitev čistega dobička. — 4. Vo litev načelstva in nadzorstva. — 5. Nasveti. 193	Načelstvo.
		
OB^j&ili	pSii	
Oddala stavbe
novega enonadatropnega šolskega poslopja pri Sv. Juiju v Slov. gor. se razpiše potom ofertov do 13. aprila t. 1. Delo se bode oddalo posameznim rokodelcem, za katero mora vsak varščino položiti. Stavbeni operat je razpoložen na ogled pri šolskem ogledu g. Franc Krajac-u gostilničarju. Krajni šolski svet Sv. Jurij v SI. gor. dne 9. marca 1908. 9u	Načelstvo.
Vlnlčar 8 družino lahko takoj nastopi službo pri vinogradu t Fra-mu. Več pove upravništvo Slov. Gospodarja.	187
Kovačija se da takoj v najem. Kran vogel Sebastijan, Koroška cesta štv. 84. Maribor.	192
Krojaškega pomočnika sprejme takoj g. Majer Simon, krojač v Mariboru, Koroška cesta štv. 1<>2
207
Zahvala.
Podpisani se vljudno gospoda dr. Vitu Červinkn, di-striktnemu zdravniku v Bra-sloviah, ker je mojo hčer, omoženo Urbane, posestnico na Lepinjivi, ki je bila v otročji postelji in še petem tek) nevarno boleoa, popolnoma ozdravil, srčno zahvaljujem in ga vsakemu pripo ročam. Prereka 10. marca 1008. Juri Rženičnik, posestnik v Preseku pri Mozirju.
208
Cepljene trte dobro zaraščene in dobro Tkoreniojene, bnrgunder, •Uvaner, rulioder, tramiac, rizling, nozler, gnt> del, muskateler, ho-■tgler in portogizer ee prodajajo na droV»o in debelo P. Srebre Maribor, Tefetthobtrasse 2S.
Gostilna ln trgovina mešanega blaga, prodaja tobaka, brez konkurence, krasni vinograd na novi podlagi 4 leta star, tako urejen, da ga gnojnica naravnost sama poliva, tudi sadonosnik. Stanovanje novo zidano, prostorno na zelo lepem krajn, blizu okrajne ceste se proda za 5600 gld. Kdo, pove upravništvo.	196
Kovaški pomočnik se sprejme. Sebastjan Stern, kovač F ram.
196
Krojaškega pomočnika ln nčenea
sprejme takoj Anton Štefančič, krojaški mojster t Hrastniku ob južni železnici.	206
Na prodaj je lepo posestvo s 24 orali zemlje, travniki, njive, gozd in vinogradi, tudi dosti lepi ka-menolomi za izvrstne mlinske kamne, proda se pod prosto roko. Ceno izve vsakdo pri posestniku Frane LeskoSek, Šibenek 22. Pošta Sv. Jurij ob jnini železnici, Štajersko.	206
Sedlarski pomočnik in učenec se sprejme. Vabič Simon, sedlar rnun.	I9ft
Kdor želi kopiti na suho cepljene
trte Laški Rilček in Zelenčič ali Silvaner cepljen na R. Portalis in W. Solonis. Cena I. vrste 14 K in II. vrste '< do 10 K stotina naj se oglasi pismeno ali ustmeao v dež. pletarski šoli, na Spodnjem Bregu pri Ptujn. _208
Kje se kupi najbolje blago za spomlad?
le v slovenski trgovini
Druškovic & Valenčak
199
v Slovenjgradcu.
Vsakovrstno moderno blago za ženske kakor tudi za moške. Dobijo se tudi vse vrste semena, Mauthnerjevo-deteljno seme, pesa, oves i. t. d. i. t. d. — Za obilni obisk se priporočata
Pručkovič & Valenčak v $lovenjgradcu.

KKMMMMKKKM
Trgovci!
| Prodajo se še skoro nova i dvojna vrata, 5 velikih iz-i ložbenih oken vse z želez-I nimi rolo in dvojnimi bru-i šenimi šipami ter ene steklene sobne vrata, zelo po ceni. j Vse natančneje se zve v trg.
| R. Stermecki,
i 123 (i) Celje. !**********
hiša, vili podobna z velikim vrtom se po ceni proda. 1600 K se izplača, ostalo lahko ostane. Magdalenagasse št. 14. Maribor.
145 8-1
Novo zidana hiša z 2 sobama, 2 kleti, hlev za živino in svinje, vse v prav dobrem stanu poleg hrama je veliko brajd katere dobro nosijo, pet minut od hrama je lep sadonosnik in pašnik potem pa stope na vode za hajdovo kašo ker se pozimi precej zasluži, k posestvu spadata dve veliki njivi, mali vinograd in sadonosnik, vsega skup 7 oralov in vse v dobrem stanu ia se zavoljo bolehnosti posestnika po ceni proda. Več se izve pri G. To-mažič, gostil, v Zgor. Hočah.
________152 3-1
Krojaški učenec se sprejme pri g. Robert Wreznik, krojač, Maribor. Triesterstrasse 3.	172
Pohištvo
od najfinejšega do najpripro-stejšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, kuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča	204
Jožef Kolarič, flVaribor.
pranz-Josefetrasse štev 9-, v lastni hiši.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menlkov.
SPST Vsi marmornati oltarji v baziliki v (¡g Maribora so moje delo.
kotlap
Poštna
mm®, itaj, .fošnfcsm railesh
ia MilRIBOR, Kaserssgfaese kt, 18
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najbolj je hrisgalnics, pri katerih jamči ga dobro in trpežno dela
Fc&r^mvkLl «'«»Si® vrste «eno tis feltoro. Km p «Jem stari baker, slak in metlng po maj bolj il eeai.
Takoj sprejmem dobro izurjenega kovaškega pomočnika in enega vajenca. Mihael Ložar, Dragomelj, Domžale (Kranjsko).	166
X*KKMKXKK*
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.--
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena.	Rafija za ve tanje
trte, galico, žveplo, bartelovo klajno apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo v mojo stroko spadajoče blago.
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.


Ljutomerčana,
zajamčeno pristno vino le iz
■	ormoškega okraja, raznih let- a nikov, ima veliko nmožino
■	po nizkih cenah na prodaj
Kletar, društvo v Ormožu.
Pozor, kmetica in dekleta!
V aseji lekarniSki praks , katero isvrfr^esn le 5e» 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo ea rasi' las, t. j.
Kapilor it II.
Isti deluj», da postanejo lasi gosti, doigi in odstranjuje pr-hlj.ij (Inskine) na glavi Cona (franki na vsako pošto) je: eden loaSič 3 K 60 v, dva lončki 5 K. Treba, da si veaka obitelj a«ofiL Prosim, 4a se naroSS «Bo Od mano ped naslovom: P Jarižid, lekarnar, Pakrac, Sla »onija Denar se požlje naprej ali a polt"!n povzetjem
Na prodaj različnega hrastovega drevja za vsakovrstno porabo Cena se zve pri Francu Predanič, Zve-rinjak. Brežice.	174
Hlsa pri šoli in cerkvi Sv. Jožefa se proda z dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojem in po nizki eeni. Več pove upravništvo tega lista. 127 3-1
Vila s 6 stanovanji in malo trgovino, govejimi in svinjskimi hlevi, nekaj polja in sadovnjak se proda sa 12.000 K. Hiša nese 805 K na leto. Novavas štv. 44 pri Mariboru.	139 3-1
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
(registrovana ladrnga a neemejeae saveso).
== Glavni trg: šte-^r. 5, Z. nad-etropje- =
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/2 % obrestmi Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 6 Vj % in na osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izoosjjuje denar na z»stavo vrednostn h papirjev, zlatarne, srebrnine itd. Dolgove pri drugth denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo la3t proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne preaegajo zneska 8 kron
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12 ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.	s» (k. L)
Proda se stavbeni prostor, 6 minut od južnega kolodvora Maribor, pripraven za stavbo vil in letnih hiš. Naslov pri upravn. 167
Posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, štiri stanovanja, njiva za stavbinski prostor pripravna, se proda. Novaves št. 5. Maribor.	164
Lep travnik se proda, približno 1 oral, raste dobra sladka krma, leži tik državne ceste na zelo ugodnem prostoru, ki bi se lahko rabil kot stavbinski prostor in je kakih 5 minut od želez, postaje. Gospa Hel. Fras, Hoče - Slivnica.
112
Čvrsta vdova z otrokom, izobražena, 35 let stara, veleposestsica z različnimi obrti v lepem kraju celjskega okraja, se želi zopet omo-žiti z gospodarsko izobraženim, 35 do 5<>let, z primerno vsaj 20.000 gld. Resnične ponudbe se prosi na gospa P. Celje, Gaberje 104.1. 4. ____177
Oskrbništvo grofice Brandis pri Sv. Petru pri Mariboru išče vini-čarja s 3 delavnimi močmi. 150
Kot učenka z dobrim šolskim spričevalom želim vstopiti v trgovino mešanega blaga. Naslov pri uprav.
170
Pridno prodajalko za manufaktur-no trgovino, zmožno slovenskega in nemškega jezika, se sprejme s 1. aprilom. Jožef Rožič, Pregrada pri Rogatcu.	188
Posestvo, jako lepo, blizu Rogaške Slatme z okoli 30 oralov zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem. Posestvo obstoji iz lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, sadonosnika in vinograda, in se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. Natančneje se izve pri gospej Antoniji Stojnšek, veleposestnici v Cerovcu; pošta Rogaška Slatina.
194
Posestvo, jako lepo, z okolu 29 oralov rodovitne zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 5 minut od farne cerkve, tik glavne eeste na jako prijaznem kruju, se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. Posestvo obstoji iz velikega, jako lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, lep sadonosnik in nekaj vinograda. Cena je 9000 gld. V*njiienih je samo 800 gld. Natančneje se izve pri Josipu Sernec-u, km. sin. Spodnja Sv. Kungota, Gradiška, pošta Pesnica.	209
Kovačnloa ▼ Hotinji vasi s velikim vrtom in z potrebnim orodjem se da takoj v najem. Najemnina na leto 90 K. Ant. Medved. 202
Proda se dobro ohranjena blagajna it. 2. pod zelo ngodaimi pogoji. Kje pove uprav.	201
Neki oče prosi zaradi izgube svoje žene usmiljene krščanske ljodi, če bi hoteli vzeti eno leto starega otroka za svojega. Fant je zdrav in čil. Naslov pove uprav. 200
Gostilna, bolj majhna t mesta Maribora se želi kupiti. Kedo, pove upravništvo!	1I*T
Karol Sinkovič,
ključavničar m isdelovateli Eoiorje* m strojev
Mmrtb&r, g*tsfl'&tseae>
Ker postaja bendn vedno dražji so R^jboljSi zs industrijo in poljs-delstvo
Cllmase Bohsel-moforJI
pri katerih stane ena koflgska mož sfc eno uro 1'/t do 2"1/, vinarja. Ti motogi se Ifthko ogledajo * teku pri meni.
Karol Sinkovič,
76	sasiopnik Cllmase Bohsel-snctorj«*
Pesor!	Čitaj!	Posor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito ee priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanj o — pehanju, — kongeatiji — pomanjkanja teka, krčih i. t d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
I>elov«.iije izvrstno, vspeh siguren. Cen a je za IS steklenic (1 dvanujsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali Če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
Pm Jurišiča,
656	lekarnarja v Pakracu žt, 201. (Slavonija.
Posestvo ki mori 10 oralov obstoječe iz gozda, njiv in travnikov, blizu okr. ceste pri Št. Jurju ob j. ž. je na prodaj. Več se izve pri Martin Trbovc, Goričica Sv. Jur ob j. ž.	144 3-1
Pridan in zvest cerkovnik, tudi rokodelec, išče službe. Naslov v upravništvu.	148 4-1
PERUTNINARJI!
Palma ozdravi zanesljivo vsako pernato žival. Pokazalo so je v minolem letu kot izvrstno sredstvo proti zavratici (difteriji), kugi in proti marsikaterim drugim nevarnim boleznim. Palma je tudi ozdravila sleherno perutnino, ki je trpela na črevesnem vnetju in nahodu, na katerima bi bila sicer poginila vsa zalega. Palma je obvarovala vsako perutnino bolezoij, Oskrbite si „Palme" z navodilom za 1 K znamk (po nakaznici 6 vin. več) poštnine prosto. Manjša naročila se ne izvrže. Pod 4 K se ne pošilja na povzetje. I. E. Weixl, tičjeklajni preparati Maribor, Zo-fijin trg 8.	lo9 (1)
Proda se mala zidana, z opeko krita hiša, lepi razgled, 3 sobe,
1 kuhinja, 2 kleti, diie, vrt za ze-
lenjavo in gadonosnik okoli 30 dre-
ves in brajda, posestvo meri 738
kr. mt. Na tem je prevžitek ene osebe ima 1 sobo, 1 klet, 1 del vrta in 3 drevesa in lastno oskrbo. Cena 480 gld. 200 gld. se lahko na obroke po 50 gld. na leto plačuje, ostalo takoj. Pripravno za vsakega rokodelca, ker je polog svetla delavnica. Več se izve pri Ivan Vrečko, čevlj. mojster. Pod-
četrtek, Štajersko.	181
Slavnemu občinstvu Iz Ptuja in okolice
se uljudno naznanja, da je dosedanji sodružnik Ivan Lončarič izstopil iz tvrdke
Loiicaric in Ha vel k
ter se glasi tvrdka nadalje le RUDOLF HAVELKA.
jbepo posestvo v Gotovljah pri Žalcu v Sav. dolini se proda iz
proste roke, obsoji iz !> ojiv, \i travnikov in gozda, popolnoma nove eno;;^dstropne hiše s gospodarskim poslopjem, novo hmeljsko sušilnico, kozolcem, Bvinjaki itd. Hiša stoji na najlepšem solnčnem kraju ob okr. cesti in ima spredaj lep sadonosni in zelonjadrii vrt. Cena in drugi pogoji so izvejo v župnišču v Gotovljah. 141 3-1
Učenke sprejme šivilja v Mariboru, Schillestrasse 6. II. 147
Trtni cepiči.
20.000 laškega rizlinga in 70(30 silvana, natančno sortirani, s popoinoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenbmgu Sp. Štajersko.	83 (i)
Šl&mpilje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3.
mmmmmmm
Papir kancelijski in pismeni, v vseli oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in druge pisarniške potrebščine, priporoča
N» prodaj so tri hiše, tik Celja, eno malo kmečko posestvo, en mlin v istem okraju na stalni vodi brez konkurence, v lepem kraju, se d», v najem. Natančneje: Ivan Karba, Celje, Gaberje 104. 184
Ha prodaj sta dva studenca, Iger teče kisela voda; kdor hoče kupiti naj se oglasi v uprav. 149 3-1
Za spomladanski čas!
ponudi celemu slov. bistriškemu okraju, pravo štajersko zanesljivo deteljno seme, lucerno, travno seme, posebni oves za seme, kakor razne vrsto drugih semen.
Tomaževo žlindro, za travnike, fosfor kisli prašek za živino in svinje, vsake vrsto železa, šine, osi. lopate, krampe, vile, motke za vinograde itd.
Alojz PJnter,
157 4—1	trgovec v Slov. Bistriei.
spisal Jožef Rozman
se dobijo v novi trinajsti izdaji sedaj v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru iepo vezane po 3 K, z zlato obvezo
po 4 K, s poštnino vsak utis 20 vinarjev več. Dekleta, sezite po izvrstnem raolitveniku! :: :: :: :: :: ::
SBPftan
trgovec v Ormoža,
priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna!	80 13-&
mogra
I. sipsbi trsniMa zadrugi
pošta Juršlncl pri pfuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suha cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zah te vanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj.	720 (1)
SPOmiad! bffaVravnona
------—L---novo došlega
blaga, za moške in ženske obleke, svileni robci, razao parilo, preproge, kravate, ter izgoiovlje-ne obleke za moške in fante, po najnižji ceni.
Maribor : : Grajski trg št. 2. (Bur g plat z 2.)
še ne kupuje papirja, razglednic In dragih pisarniških potrebščin v nar. trgovini
Sis JIJT® "iiyiyr JEIS mr hêëzl jfL*a $
: : : : : : : : Maribor : : Gasposi» ulica št. 33. : : : : : : : : Posebno velika iztolra, -vseli. šoislsila. potretsščln..
POZOR:
Edina narodna trgovina zjnantiiaktur. in špecerijskim blagom
L Kiarič,
:: Oiin»ž ::
priporoča cenj. občinstvu svoje veliko, sovo zalogo. Cei e nizke, postrež. točna.
Kdor hoče dobro k ti piti, mora v narodno trgovino priti.
v veliki zalogi, kakor tudi lnsirace, diviai, otročje postelje t8r ogledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek,H
Koroška cesta št. 10.
kupujemo pri
JOŽEFU BLAGA ? MARIBORU,
Tegetkofova cesta štev. 21.
Svoji M svoji m
Trgovina z manafakinnûm, modnim in drobnim blagom
Nova iršavina
Fr. Bureš,
urar, očal ar in zlatar
v Mariboru
TepiMfoua cesta ¡53,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in gre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let
Vsi popravki ss toino in :: hitro izvršijo. ::
S«
Grajski trg št< 5
priporoča svojo veliko zalogo suknenega in volnenega blaga za moške in tens.Ve obleke, kakor tndl prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ienltve, garnltnre, preproge in odeje v največji Izbiri po najnižji ceni.
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
siccr za spomlad velika izbir za rnožse in žanske obleko, najlepše svilnat« robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: ~ ::
i sxxm^fsexaa^ssssKi^sarama
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba
.CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnino vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : h iS no opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih o*nah.
V*a pojasnila daje: Podroinlca .CROATIA' v Trst«, Corno it 1.
PAZITE
letos pri nakupovanju oblek in drugega manufakturnega blaga na Trgovsko hišo
R. Stermeeki — Celje,
t kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska naloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodati. Zato cene :: čudovito nizke. ::
o
Vzorce proti vrnitvi na vse
struni franko in zastonj.
USarodna gostilna
= Pri pošti ==
! mari bor, Tegethofova cesta 49
priporoča vedno svete pivo, Izvrstna domača vina ter mrzle ln tople jedi.
Mar. Meden.
Tovarna za glinske izdelke
================== v Račju ===================
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndl t Mariboru, Cesarska cesta, pri kaiaenarjn A. Glasar-ju.
Kapljice xa želodčni krč s Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlagenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15.
! ! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo ! ! Razne Vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
■o- ^•«■^• t>•>>• ^4> priporoča
BerdaJ» ~ !
I SVOJI K SVOJIMI
R.Salmi6,Ci
Naredni dem.
kafveip ta raj oeaajtt rti#ori. vr — wibfiti», tfatnhw ti •»*»-olh pratfmttv. : Naročit« rajm-vtjil cenik kw-
te MstaMk: „»«©Sfct* «a* «m» dr««».
Mpwal srwbuk. Hrt» LMkfw.
TSs* eriuuri.e »v Cm» > Hidk