SOCIALNI TEMELJI NRAVSTVA.*) BERTA PAPFENHEIM. PREV. LEDA. Ako se oglašam k vprašanju, ki ga označuje gornji stavek, ne mislim posku- šati, da bi isto rešila v smislu, ki tvori tolikokrat središče nravstva, namreč : je-li v ustavitev nekih pogubnih prikazni na- šega družabnega življenja pripravnejše re- glementiranje ali pa dvignenje policijskega nadzorstva. V tem vprašanju smejo pač le strokovnjaki zahtevati popolno kompetenco. Jaz nameravam razmotri vati to vpra- šanje se stališča svoje stroke, svojega poklica kot žena — poklica, ki nam vsem nalaga dolžnost, da stopamo po svojih močeh in po priložnostih, ki jih imamo, v službo skupnosti. *) „Die Frau", 9. letnik, 3., zvezek za decemlier 19OI.: Die socialen Gruudlafjea der Sittlichkeiisfrage, von Bertha Pappenheim. — Ta velezanimivi članek sem prevela, ker je isti nekak resumé vsega, kar smo' o tem vprašanju pisali v ^Slovenki", ter se čudovito strinja zlasti s tem, kar je opetovano naglašala urednica našega lista. Morda bo tuja pisateljica imela več upliva do izvestnih krogov nego Ivanka, Nada, Leda itd. Op. prev. Nravstva se drži mnogo podrobnosti, vsled katerih je lahko razumeti plahost, — deloma prirojeno, deloma po vzgoji vcepljeno, — ki nas navdaja, kedar se ho- čemo s tem vprašanjem baviti ali pa celo javno o njem g'ovoriti. Sama sem preživela v sebi vse spremembe tega strahu, ko so me vzgajali kot »višjo hčer« — »iz dobre hiše«, v smislu (iabrijele Reuterjeve. Vem, da je med trenotkoma naivnega začudenja in groznega razumevanja dolga lestvica mučnih in težkih čustev, katerih se človek vse svoje življenje ne znebi. Jasno nam mora postati, da so na svetu razmere in dogodki, ki se jih niti ne da omeniti, ne da bi to moralno čuteče ljudi, tudi oženjene, jako mučno ne zadelo. Potem pa ni težko priti do zaključka, kako strašne boje se sramežljivostjo, sramoto in ponižanjem mora prestati mnogo tisoč človeških bitij, dokler ne padejo tako globoko, da si smejo drugi prilaščati pravico, da hinavski o njih molče. Kar nam je mučno misliti in grozno si predstavljati, to naj pustimo drugim doživeti, pustimo ravnodušno, mirno ? Ce bi nravstveno vprašanje pomenjalo le moralno borbo posameznikov, kateri bi, ako slučajno omagajo, za skupnost ne prišli dalje v poštev, tudi tedaj bi po mojem menenju bilo kruto, gledati to borbo in počasno padanje ljudi ter o tem zmajevati z ramami. Toda prostitucija kot moralno hiranje in umiranje posameznikov ni nravstveno vprašanje. Ona je le grozen znak, da imamo socialne razmere, ki pospešujejo take pro- tisocialne pojave kot posledice. Upogled v te protisocialne posledice socialnih razmer nam je možen o mnogih prilikah. V goli jasnosti jih n. pr. spoznamo, ako čitamo število, ki jih priobčuje statis- tika redarstvenih zapiskov in bolniških bla- gajnic. Ustrašimo se o taki priliki, pa mi- slimo, da se je .norda škratec igral z nič- lami v tiskarni ter jih nekoliko preveč nasul. Toda ne, števila so prava ... Ta 14 števila nas preganjajo. Polagoma postanejo važnejša, ilustrirajo se takorekoč sama s slikami jada in trpljenja, telesnega in du- ševnega propadanja, in s tal strahu pred to mnogolično propalostjo vzklije in se vspenja neprenehoma kvišku krepko usmi- ljenje. Ne slabotno usmiljenje, ki bi vzdiho- valo ter se v stran obrnilo, marveč usmi- ljenje, ki sliši in gleda se srcem in razumom, — kjer je potrebno, premaga plahost ter se spremeni v pogumno pripravljenost do dela, do pomoč'. Take dogodke doživi marsikdo v sebi. Javljajo se brez vsake sentimentalnosti močno ali slabeje. Po in- dividualnosti se kažejo bolj na čutni strani, ali pa bolj na strani razuma. O takih do- godkih bi lahko rekli, da so vzbudili so- cialno vest. Čudno je, da vprašanja, ki nam ga vzbujena socialna vest takorekoč usiljuje, tako, da nanje ne moremo molčati, da to- rej socialneg'a vprašanja ne smatramo do- cela za najvažnejše vprašanje skupnih ko- risti, za vprašanje človeštva, ampak da se isto, razkrojeno v delna vprašanja, mnogo- krat spremeni v boj med možem in ženo ter tako zgubi na svoji veličini. Vsled prepirov in malenkostnih spopadov na poti pozabimo semtertje docela na smoter, na prospeh skupnosti. Take ovire opazujemo posebno določeno na vsej črti ženskega vprašanja, v nasprotovanju možkih proti pridobitvenim naporom, študijam, politiš- kim in občinskim pravicam žen. Res je, da se udeleženi možki in kratkovidneži med neudeleženci, v kolikor se njih nasprotovanje giblje v mejah kon- kurence Ml borbe za kruh, lahko o tem sklicujejo na navidezne razloge, ki bodo jim se še dolgo časa zdeli merodajni. N. pr. zdravnik se boji zdravnice - konku- rentinje ; lahko si torej mislimo v eksi- stenčnem boju razmere, vsled katerih se zdi posameznim možkim studiranje žen nevarno a4i pa celo pogubno. Tekmovanje ; spolov priznavati se stališča človeškega razvoja kot koristno, to zamore pač le človek, ki ume precej abstrahirati in je poleg tega še na zunaj neodvisen. Drugače pa je z nravstvenim vpraša- njem kot etičnim momentom. Kakor je le ena resnica, tako je le e n a nravnost. Nam je v smislu vprašanja, ki ga tukaj razmotrujemo, »nravno« vsako dejanje in nehanje, ki nalaga posamezniku morda premagovanje ali žrtvovanje, ki pa skup- nosti koristi. Nenravno pa imenujemo vse, kar je posamezniku morda v uživanje ali veselje, kar pa skupnosti škoduje. In ker pomenja skupnost nerazdelno in neločljivo jedinstvo koristi obeh spolov, ne more biti enostransko spolno naziranje nravstva nikdar logično niti pravično. In tako je dvojnato naziranje nravstva, ki je širom znano pod geslom dvojne mo- rale, v resnici prištevati največjim krivicam, ki se jih mora civilizacija sramovati. Najbližji razlog, da možki krogi po- svečajo svojo pazljivost nravnosti žen in deklet, je naraščanje »zle bolezni«, kakor baje na Ruskem imenujejo z diskretnim skupnim imenom uničujoče posledice pro- stitucije. — V varstvo možkih torej ! Lahko slišite iz ust frivolnih mož, da »bab ni škoda«, kajti one da »nočejo nič boljšega.« A možje ! — Treba še le dokazati, da-li no- bena noče nič boljšega, ali pa, če tisoči njih deloma nič boljšega ne vedo, delor.-.a ne znajo. In v zvezi s takim pojmovanjem vidimo, kako možki v mnogih društvih, o predavanjih, da, tudi v parlamentih go- vore in se posvetujejo o rastoči nenrav- nosti žen in deklet. Meni se sicer zdi, da ' število pravičnih in razsodnih mož, tudi takih, ki s svojimi nazori stopajo v jav- nost, — vedno raste. Vkljub temu pa še vedno vodi mišljenje nerazsodne množice večina takih mož, ki so ponosni na to, da poznajo »babe« in ki niso mordn nikdar pogledali v dušno in čutno življenje nor- malnega, poštenega ženskega bitja. In kaj 15 pravijo ti možje ? Z nepresežno indolenco, s pomilovanjem ali zasmehom, se samoza- vestnim pomežikovanjem ali sitim gnusom ponavljajo ti mojstri logike kakor nekaj samo po sebi umljivega : Dekleta so po- kvarjena, ker so pokvajjena. No, to pa jednostavno ne odgovarja resnici. Res je sicer, da je v družbi mnogo nebrzdanih, pokvarjenih elementov, in če ne bomo energično delali proti temu zlu, bo jih s časom še več. Toda mnogo mnogo deklet, ki so dandanes pokvarjena, so taka, ker je družba pustila, da so prišla na kriva pota, in ker jim, dokler so omahovala, dokler so stala na razpotju med dobrim in zlim, ni pomagala, da bi postala dobra. Z besedo pomagati seveda ne razumem pomoči v smislu dobrotvorstva, nego to mi je; svetovanje, varstvo, pospeševanje in dovoljevanje vseh pravnih m politiških sredstev, ki jih potrebuje vsak človek, mož ali žena, da si ohrani fizično in nravno eksistenco. Sledimo vendar enkrat toku življenja takega bitja, katera sita, nepre- skušena dostojnost tako rada obsoja. Vse- eno, kjer zagleda dekle luč sveta, ali v kaki hiši na dvorišču v Berolinu, ali v tvorniškem okraju Londona, ali v kakem »ghettu« (židovskem mestnem okraju) v Galiciji - - milieu ima povsod isti značaj. Telesno brez nege, opazuje otrok reči, ki njegovo zdravo razvijanje v vsakem oziru ovirajo. Spalnice so prenapolnjene, in pred otrokom se odigrava pehanje k eksistenci in za eksistenco kot edina vsebina življenja. Tudi to vemo, kako je s podukom in izo- brazbo, z vzgojo in nadzorstvom. Vse ne- dostatno ter nikakor ne odgovarja zahte- vam, katere pozneje neizprosno stavi živ- ljenje. Vse kar nam n. pr. nemška država v tem oziru nudi, je prisilno obiskovanje šole do 14. leta. Nihče pač ne bo hotel resno trditi, da je v tej dobi dekle zrelo na duhu, da bi moglo samo odločati o svoji usodi ter si samo skrbeti za svoj kruh, in vendar je na tisoče slučajev, cja morajo dekleta s tem trenotkom začeti skrbeti sama zas(;. Pa vzemimo ugodnejše slučaje, v katerih se dekleta pojdejo učit h kaki šivelji, krojačici, modistki ali v trgovino in tako dalje. — Na vseh poljih, od de- lavke v tvorniei do učiteljice in urad- nice, je žensko delo o enakih vspehih še vedno slabše plačano nego delo moža. So mezde in plače, ki nam naravnost stresajo srce. No, in če tako v vsakem oziru sla- botno, nedostatno vzgojeno, za svoj poklic nezadostno izučeno dekle opazi in izve, da je na svetu način pridobivanja gmotnih sredstev, ki mu brez truda nudi breskrbno, udobno življenje v vabljivi zunanjosti, potem je pač le prelahko razumljivo, da opravič- ljivo, ako noče dalje nositi mučeništva pošteno'^ti. In tako vidimo, kako se nata- karice, prodajalke, šivelje in modistke, baletéze in koristke prodajajo, prodajajo več ali manj težkega srca. Možki svet se v svoji nravnosti zgraža nad tem — pa, re- cite, bi se li mogle prodajati, če bi ne našle kupcev? Baš v tem tiči grozna krivičnost, če sta dve osebi skupaj storili zločin, da se eni naloži vso krivdo, dočim je druga v očeh sveta brez madeža. Nalašč sem rekla: brez madeža v očeh sveta, kajti po ne- spremenljivih zakonih narave tak zločin ne uteče kazni. Ni mogoče, da bi tukaj na- tančno govorili o vprašanju, ki se tiče globin in višin človeškega življenja, kate- rega podrobno proučevanje bi napolnilo celo človeško dobo in v katerega srečno rešitev bo trebalo delo in prizadevanje vekov. Vendar bi mislila, da sem stav- ljeno si nalogo rešila zelo nezadostno, ako bi ob teoretičnem razmotrivanju ne poka- zala na polja, na katerih nam vzbujena socijalna vest odpira in odkazuje docela določene krog'e delovanju in zanimanju, na kroge, ki obstajajo navidezno za-se, ki so pa, kakor se prepričamo, ako se malo bolj uglobimo vanja, med seboj nerazdružljivo zvezani in zapleteni, (Dalje.) . 16 SOCIALNI TEMELJI NRAVSTVA. BERTA PAPPENHEIM. PREV. LEDA. (Nadaljevanje.) * * Med kopo prikazni, katerih škt)dljlvost opazimo morda še le tedaj, ko smo jih delj časa natančnejše gledali, nas takore- koč bode v oči vprašanje o stano- vanjih. Kdor se je tudi le površno bavil z oskrbovanjem revežev ter imel pri tem priložnosti, da se je osvedočil o stanju, v katerem se nahajajo stanovanja ljudi, ki nimajo nobenih sredstev, se kmalu prepriča, da proti obstoječim nedostatkom nima vse teoretično razmotrivanje nikakoršne vred- nosti. Treba-li okrepiti zginjajočo religi- oznost, ali pa na mesto nje postaviti nravni pouk — potrebujemo li propovedi ali omike — dokler bodo stanovanjske razmere de- lovale s silo na to, da dobijo ljudje glede obnašanja in čustvovanja debelo kožo, dotlej ne bode padala graja radi posurovljenja na sloje, ki postajajo bolj in bolj surovi, marveč na korporacije, ki ne zastavijo vseh moči, da bi prišle takemu posurovljenju uspešno v okom. So bivališča, v katerih bi se okrog mize, ako bi je bilo, ne moglo zbrati število prebivalcev, ki se morajo tukaj po noči stlačiti vodoravno na najne- verjetnejša ležišča. Se subjektivnega stališča najemnikov, podnajemnikov in prenočevalcev je njih neobčutljivost glede obnašanja, (ki je dan- danes v mnogih slučajih že prirojena, iz- večine pa pridobljena s tem, da se je do- tičnik prilagodil neizogibnim razmeram), še sreča zanje. Kajti cela vrsta živalsko-člo- veških nagnenj in dejstev, v katerih se iz- ražajo, se ne da jednostavno potlačiti ali zatajiti, in zato bi večja rahločutnost po- vzročila le, da bi množica še bolj in globlje čutila svojo nesrečo. Z objektivnega stališča pa moramo seveda globoko obžalovati takšno do in- dolence ali surovosti vodečo topost v stva- reh, ki tvor-jo lestvico med brezbrižnostjo glede dostojnosti in med kršenjem nravnosti. Kajti navada brani ljudem, da bi vsaki dan in vsako uro spoznavali, kako neznosne in nevredne so razmere, v katerih živijo, in s tem jim gine volja in moč, da 42 bi se vzdignili do sklepa, da bi te razmere skušali na kak način zboljšati. Ta ozka, v vsakem oziru nedostatna človeška bivališča pa niso samo zato v najširšem smislu besede nevarna in ne- zdrava, ker sloju ljudstva, ki je malo vajen, da bi se vladal sam, usiljujejo priložnost, da razvija spolno občevanje na pogubono- scn način ; ona so škodljiva narodu tudi za to, ker uničujejo pojme o domu, o bi- vanju v družini, ki bi mu naj bilo cilj, vreden, da za njim stremi. Tu ni prostora, ni zraka, ni luči, po končanem dnevnem delu ne morejo ostati udje iste družine sami za se v svojem krogu, kamoli okraski ali kaka udobnost v stanovanju —¦ odkod pa naj po tem takem pride veselje do doma? Cesar ne ljubimo, temu ne posve- čamo nege, in česar ne negujemo, to se nam pogubi — v našem slučaju domačnost in družina. Poleg vprašanja o stanovanjih naha- jamo vprašanje o zaslužkih, ki glede važnosti prvo vprašanje še daleč prekaša. To vprašanje spada med stvari, o katerih se dandanes največ govori; ker se pa tu ne morem ozirati na ves obseg in ves po- men istega, bodi mi dovoljeno, da v zvezi se svojim predmetom opozorim vsaj na tiste umetnike, katerih življenje zaslužuje toliko naše občudovanje, kolikor naše ob- žalovanje, na umetnike namreč, ki umejo shajati z običajnimi mezdami. Samostojna dekleta in fante, ki zaslužijo na dan i do 1.20 mark, in načelnike družin, ki zaslužijo po 3 marke, ako imajo le reden zaslužek, moramo prištevati že dobrosituiranim lju- dem. Sedaj pa računite ! Na teden po :8 mark za vzdrževanje družine, ki šteje pov- prečno 6—8 oseb. Poskušala sem ta račun večkrat, a rezultat mi je delal že na pa- pirju velike stiske. Sedaj pa pomislite, ako bi morali posamezne postavke računa pre- živeti, ali pravzaprav prestradati z lastnim telesom ali gledati kako jih pretrpe na svojih telesih osebe, ki so nam drage! Ne recite, da se človek tudi stradanju privadi, da mu isto postane lahko. So .stvari, o katerih se ne smemo navaditi, da bi jih lahko pogrešali, ker bi, ako se jim odrečemo, pomenilo, da smo ponižali člo- veka. K temu še pride, da narava noče askeze. Sila malo je ljudi, ki bi se v svo- jem poklicu vprežne živine ali domačih živali drage volje odrekli vsakem.u užitku, vsakemu velikemu ali malemu, modremu ali nespametnemu veselju, in potem ni težko razumeti strašne besede o »prostitu- ciji kot poboljšku zaslužka.« Vsa beda n. pr. v poklicu natakaric, moralno in fizično propadanje na stotine deklet, temelji v delavskih razmerah, v katerih skoro ni mogoče shajati brez takozv. »nepoštenih postranskih zaslužkov.« Slabo urejene mezde pa ne provzro- čajo le, da se morajo dekleta sama poni- žati v kupljivo blago, nego one v mnogih slučajih onemogočujejo tudi možem, da bi sklepali legitimne zakone ter si nalagali vse stroške in odgovornost, ki so z istimi v zvezi. Posledica tega so divji zakoni, ki izročajo žene in otroke docela samovolj- nosti, slabemu ali dobremu razpoloženju moških, in iz katerih, v zvezi s padanjem nravnega čustvovanja pri možu iij pri ženi, nastaja obilica neizrecnega gorja, bede in srčnih bolečin. Radikalno obrambo in pomoč proti vsakovrstnim zlorabam, ki izhajajo iz ob- stoječih mezdnih razmer, more nam nuditi le organiziranje dela, združevanje delavcev v strokovne zadruge. Sicer pa se je že mnogokrat opozar- jalo, kako odločilno lahko glede plač, pri katerih bi človek lakote umrl, uplivajo v blagodejnem in pravičnem- smislu žene, ne le kot konsumetinje, nego tudi kot delo- dajalke. Seveda pa, da bodo mogle ta upliv dejanski izvrševati, morajo se naučiti opa- zovati, misliti, soditi in razširjati svoj po- gled čez mnogokrat ozke meje domačega gospodinjstva. Ne da bi poslednje trpelo,, 43 bi se potem marsikatera žena prepričala, da je pri tekmovanju na »venčkih s kavo« možno tudi višje zanimanje in višja časti- hlepnost nego ta, da se da modistki ali šivelji I — 2 desetici manj dnine, nego ji jih daje »neekonomična« prijateljica ali soseda. * * * * Dočim zahteva reševanje mezdnega in stanovanjskega vprašanja, ako ."se bavi ž njima posameznik, že nekakšnih teoretičnih predpostavk ter so uspehi na teh poljih odvisni od razmer, na katere mnogokrat ne more uplivati dotičnikova volja, — na- hajamo pavposelskem vprašanju velik odsek nravnostnega vprašanja, v ka- terem so posamezni slučaji pogostoma od- visni od uvidnosti, dobrohotnosti in pra- vičnosti dotičnih oseb ali družin. Nočem tukaj govoriti o zločinih možkih udov hiše, kateri zlorabljajo, kakor jim je drago, neizkušenost, neumnost ali lahko- miselnost služkinj, marveč samo nekaj naj omenim, kar dame brezsrčno obsojajo in zabranjujejo, namreč »nemoralna razmerja« deklet. Izvečine postanejo taka razmerja nenravna še le vsled tega, ker gospodinje in glavarji družin niso umeli, ali pa- se jim ni zdelo vredno, da bi ista se svetom in dejanjem spreminjali v nravna. Prihajam torej do vprašanja, ali naj nagon, ki ga je narava, da bi ne izumrle dotične vrste, položila v vsa bitja, obsojamo pri dekletih samo za to, ker so služkinje ? Če ima kakšna služkinja, da se po- služim tehničnega izraza, ki ga rabijo g'ospc, kakšnega vrtnarja, služabnika ali mesarja »za fanta«, ker upa v svojem srcu, da se na ta način omoži in preskrbi za starost, ne dela v bistvu pač nič druga, nego do- mača hči, ki koketira se svojimi »partnerji« pri tennisu in na plesih. Samo to je raz- lika, da je gospa na »uspehe« svoje hčerke ponosna, dočim meri uspehe svoje služkinje z docela drugim vatlom. In v napitnicah, pri zarokah in poro- kah, naglašajo radi, kako romantično sta. se mlada dva spoznala in zaljubila ; enako znanje in ljubezen služkinje pa lahko pro- vzt-oči, da jo odpuste iz službe ter tako docela pahnejo v propast. Kakor ne sme biti v nijedni stvari, ki se tiče morale, privilegiranega spola, tako ne sme imeti predpravic tudi noben stan, in zato si moramo »znanja« služkinj . in koketiranje domačih hčera razlagati iz istih vzrokov, iz istih razlogov jih presojati ter z istega vzgojnega stališča pobijati. Poselsko vprašanje je morda tisti del- socialnega vprašanja, na katerem najlažje dokažemo, da se je vzbudila naša socialna vest, kjer zamoremo najprej uveljaviti pra- vičnost. Volja in možnost hodita tu lahko mno- gokrat vsporedno, kajti, kakor sem že ome- nila, za to ne treba nikakšnih študij, ni- kakšnih priprav niti preosnov v javnih ustanovah, da pokažemo človeški duši, katera biva z nami pod isto streho, z do- broto, potrpežljivostjo, prijazno pozornostjo in ljubečim zanimanjem za njene o'^ebne zadeve — pot do poštenega in zdravega življenja. Gospodarji in gospodinje naj bi se trudili, da si pridobe zaupanje služkinj ; saj so iste v nekem smislu njihove varo- vanke. Zaupanje, toda brez pogrešene in neumestne zaupljivosti, zamore avtoriteti delodajalcev le koristiti. (Pride še.) 44 SOCIALNI TEMELJI NRAVSTVA. BERTA PAPPENHELM. PREV. LEDA. (Konec.) * Ä * Iz dosedanjih razmotri vanj izhaja, da so za one sloje prebivalstva, kateri so vsled skrajno neugodnih življenskih pogo- jev tudi moralno manj odporni, v mezdnih in stanovanjskih razmerah tista tla, na kojih se bujno razvija plevel nenravnosti, mnogokrat proti boljši volji udeležencev. Nasproti temu, vsled sile kupljivemu blagu nahajamo pa celo vojsko kupcev, za katere ne veljajo tisti argumenti, s ka- terimi se da opravičevati neposedujoče sloje, oškodovane v svojih človeških pra- vicah. Omenila sem, če se v resni diskusiji govori o nravnosti ali če se o tem pred- metu razpravlja v dotičnih spisih, • da se pri tem z moške strani sklicujejo vedno na »zgodovinsko dejstvo«, da je prostitu- cija prikazen, ki spremlja človeško civili- zacijo od njenih prvih početkov. Iz prete- klosti in sedanjosti se potem sklepa na bodočnost, češ, da bo tako tudi za vedno ostalo, in tako pridemo do komodnega zaključka, da naj družba položi svoje roke v naročje ter se filozofično uda v neizbežno usodo. No, to je menda pač res, da je bil od nekdaj in bo vedno med moškimi in žen- skami izvesten odstotek takih, katerim je že prirojena lastnost, ki jih skoro nepre- magljivo sili, da se nebrzdano udajajo svo- jim strastem. Slabotnejši med njimi padejo kot žrtve svoje razuzdanosti ; krepke na- rave morda včasih premagajo napore, ka- terim so se same izpostavile. A relativno majhno število takih prikazni ni tudi nik- dar dalo povoda za socialne skrbi, pač pa prevladanje istih, kakor postanejo semtertje po kaki kazenski pravdi obče znane in simptomatične. — Posamezne slučćije kuge ali legarja moramo same po sebi tudi le s stališča prizadete osebe obžalovati. Raz- log, da se v urejenih državah o sporadič- nih slutajih kuge ali legarja izdajajo ob- širne profilaktične naredbe in naredbe v svrho saniranja, je nevarnost da bi se bolezen ne razprostrla dalje, tako da bi se je nemoglo vcč zadržati in da bi ista, ko napade in uniči na tisoče posamezni- kov, neizmerno ne škodila celoti. Isto nevarnost neizmerne škode za celoto imamo pa tudi na polju nravnosti ; to nam naznanja dandanes mej ostalim statistika o mladostnih zločincih ter druge prikazni pokvarjenosti pri osebah v mla- dostni dobi. Seveda ne smemo misliti, niti zahte- vati, da bi se množico tistih, ki so vsled nedovoljnega vladanja samih sebe, vsled prilik, zapeljevanja ali drugih nagibov gre- šili proti zapovedim nravnosti, zamoglo teoretičnim potom dovesti do altruističnih nazorov. Meni se zdi, da se treba o vzgoji na- roda posluževati drugega sredstva. Pri večini ljudi izdajo malo argumenti, ki naglašajo, kar d r u g i m škodi. Izdatnejša so doka- zila, ki kažejo, kar nam samim škoduje, naši lastni osebi, na našem telesu samem, našemu najožjemu obližju, družini. Zato bi se mora'o pred vsem higije- ni.ško .stran nravstva zopet in zopet pov- darjati ter razjašnjevati njeno dalekosežno važnost vsem, moškim in ženam, — Mla- dina naj bi se zavedala, da zares zboli, če se uda izvestnim razuzdanostim, da so take bolezni nalezljive in nevarne ter da zamo- rejo uničiti srečo in blagostanje celih po- kolenj. .S tem pa nikakor nočem reči, da je v tem oziru znanje podrobnosti potrebno ali tudi samo brez nevarnosti za vsakega. •To le prepustimo strokovnjakom : javno razpravljanje o takih rečeh utegne stvari le škoditi, ker veliko množico brez potrebe odbija, namesto da bi jo privlačilo. Po mojem menenju zadostuje, če se v /O tem oziru v krogu kijikov razširja le toliko znanja, kolikor bi naj bilo sploh pristop- nega znanja o higijeni vsem slojem naroda. Kaj vedo n. pr. matere o bistvu škr- latice več, nego da je nalezljiva Ijolezen, ki lahko postane tekom razvitka nevarna ter da ji lahko sledijo še druge, semtertje zelo neprijetne bolezni. Vsaka m.ati bi, in sicer opravičeno, glasno protestirala, če bi se prikazal na plesišču mladenič, ki se po škrlatici še ni docela »prelevil« niti okopal, pa bi hotel ž njeno hčerko plesati valjček. In tudi dekle bi vedelo, zakaj se ji je treba bati, da se je ta človek ne dotakne. Ako pa čez nekaj časa mlad mož, ki ima morda še hujšo bolezen, zaprosi za roko hčerke, tedaj navadno nihče ne ve ali pa noče vedeti, ne bode li zvezi, katero z radostjo pozdravljajo, vsled nedostatne nravnosti moža sledila bolezen in nesreča. In sinovi, ko pojdejo na vseučilišče ali k vojakom, ali jim naj ostane zakrito, kam jih zamore dovesti prevelika količina nerazumevane svobode? Med najvažnejše naloge v območju socialne prakse spada ta, da razjašnjujemo širokim slojem naroda zvezo med nravno- stjo in zdravjem, in veselo znamenje je, da imamo (mi Slovenci še žalibog ne! Op. prev.) že lepo vrsto prosvetnih spisov, ki po pisavi in vsebini odgovarjajo dotičnim zahtevam. Društvo »Jugendschutz« v Be- rolinu si je mej drugim postavilo tudi to hvalevredno nalogo, da razširja take spise. Na eni strani je sicer dokazano, da pada v neštetih slučajih nravni nivo vsled po- manjkanja in revščine, in to pri ljudeh, katerih vsa eksistenca temelji na nestalni podlagi slabo plačane dnine ; na drugi strani pa moramo krepko naglašati, da dovajata bogastvo in prešernost na drugem tečaju naše družbe do istih izgredov in prestopkov, kakor pomanjkanje in siroma- štvo. Ob nepremični in neizpremenljivi pra- vičnosti in pravilnosti v razmerah narave. pa vidimo, da posest in premoženje ne zmoreta nikdar, da bi ustavila zle posle- dice, ki jih ima kršenje nravnosti. Naj se jih še tako zakriva, pokriva in taji, vse- kako se pojavijo v obliki bolezni, degene- racije in propadanja družin in rodov. * * Opazovali smo, da obstojijo zahteve nravnosti, (ki se seveda ne nanašajo samo na sjfolno življenje človeštva, dasi vidimo te zahteve nravnosti v spolnem življenju v ospredju) — da obstojijo v norm.ah, ka- terih ne moremo rnimoiti, ako se naj člo- veštvo višje in višje razvija; o tem se nam vsiljuje vprašanje : imamo li činitelja, ka- terega lahko uspešno porabimo v vseh socialnih razmerah, da bo služil nravnosti ter jo podal v last vsem udom družbe ? Odgovori se lahko : da, imamo takega faktorja — v vzgoji. V resnici je predmet : vzgoja kot del nravstva — tak, da bi se o njem samem dalo napisati mnogo študij in razprav. Ločeni oddelki vzgoje so : koedukacija — skupna vzgoja obeh spolov — moralna vzg-GJa, vzgoja naroda s. pomočjo javnih ustanov, kakor čitalnic itd. — Jaz pa se zamorem seveda držati na kratKo le tega, kar je v najožji zvezi z mojim predmetom in česar ne morem zamolčati. Velika množica naroda, ki je vsled gori opisanih socialnih nedostatkov najbolj izpostavljena napadom na nravnost, uživa povprečno najmanj vzgoje. Poleg tega pa to, kar se navadno razumeva z besedo vzgoja, ni nič druga, nego oborožanje po- samezneža za boj proti vsem ostalim. Ker pa zapovedi nravnosti zahtevajo mnog'okrat namesto saraoljubja zatajevanje, provzroča vzgoja, kateri je edini smoter ta, da bi uveljavila lastno osebo, v nravnem življe- nju konflikte, katerim enostransko vzgojeni individuum ni kos in v katerih mora omagati. Cilj premišljene nravne vzgoje presega daleč strokovno, državljansko oborožitev 71 za borbo v življenju. Ona naj je v tem, da kaže mlademu naraščaju pot med željenjem, dovoljevanjem in odrekanjem. Za vzgojo, ki ima opraviti .s tako nežnimi vstreptaji in tako močnimi občutki .srca, ne more skrbeti država neposredno, kakor skrbi za strokovna učilišča, čeprav bi bil to ideal vseh in največje važnosti za državo samo. Taka vzgoja je možna le v družini. Država ima pa skrbeti za to, da omogoči druži- nam, njih predstojnikom in udom, prvi pogoj za tako vzgojo : čas — in jim da s tem duševno in telesno svežost in eneržijo, da se zamorejo drug drugega vzgajati. Kajti, ako čujemo dandanes po vsem svetu to žiti, kako pada morala in nravnost, naj- demo tej prikazni glavni, notranji vzrok, ki velja enako za vse sloje družbe, v tem, da imajo starši premalo časa in zato pre- malo razumevanja in eneržijc za vzgojo svoje dece. Kakor je zapoved starega zakona o posvečevanju sobote, v moderni obliki ne- deljski počitek, do dandanes ostala na- redba dalekosežnega nravnega pomena, tako je zahteva,_ da bi se za vse delavce vseh strok povprek znižala delavna doba, le nadaljevanje iste misli in primena na naše brzožitne in intenzivno delujoče po- kolenje : čas in mir za omiko in v pro- speh človeštva ! Naj se nikogar ne sili, da bi se z vzgojo mladine, ki je tako velike važnosti za skupnost, moral baviti le kot s postran- skim poslom, pri katerem sta uspeh ali neuspeh odvisna od zveze raznih slučaj- nosti. Kajti vzgoja naj bi dajala mladini, na pot v življenje merilo za to, kar je vredno naših naporov in kar nam je za- vreči ; ona naj polaga temelj samovladi in samovzgoji, iz katere edino vzklije ljudem moč, da si znajo za se rešiti nravnostno vprašanje. In tako sem poskusila, — res, da le v jako površnih obrisih in .skokoma — pokazati na velikansko polje dela, ki se razprostira pred vzbujeno socialno vestjo. To polje je neizmerno, saj obsega vse živ- ljenje ; a vsakdor, ki ima veselje do dela, najde na njem točko, kjer ga zamore za- četi obdelovati. In tega socialnega dela se drži pose- ben, vzbujajoč in osrečujoč čar. Kakor v bajki, tako se spreminja tukaj vse umazano in gnusno v — čisto zlato. 72