Štev. H. Ljubljana, meseca avgusta 1S88. Tečaj VI. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, s«» sedežem na .Tesenica.li, (Gorenjsko). • ♦< >♦ • Izhnju maki mesec enkrat i» se pošilja udom brezplačno: neudom za 1 ijhl. 30 kr. im lelo. Inserati in priloge rainnijo se po najnižji ceni. — Letnina za ude znaša samo 1 gltl. Xitriiriijr si- /tri preilsetlit istca na .Tesen i nth. Obsrtr: .Mrtvaški list. — 'Vholc na rudcM detelji. — '"'občini molj. — Povoskovanjo satnikov in ni-ra/.ili>livnili panjev. — Dva nova voščena sovražnika. — lJo/.no zore«V črežnje. — Vprašanja in odgovori. — Naši dopisi. — Opomin. Našim rt", gg. udom naznanjamo pretn/.no vest. da je nas častni član deželni glavar vojvodine Kranjske visokiirodni gospod Gustav grof Thurn-Valsassina - Como-Vercelli riti", i'ritii r elezne livonr I i. rrxtr, r. /,-i>, ritmojs trr i. s„ lastnik t/rti Mri n lltnlliti i rti iu Stari i/rtnl na Kranjske m. l.rrliitt in 1'laiikeiistein na Štajerskem, preilseilnik r. kr. kiimjski kmetijski ilrazlii in jireilseihiik /iiittn-tlrfiiliti komisiji sa Kras, častni član občine na llleiln in občine r Itoetnh. dne '2;S. julija ob 4'/a uri popoludne, 52 let star. po dalji mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v grajščini radoljski izdilinil svojo blago dušo. Pogreb je bil v sredo 25. t. m. ob +. tiri popoludne v Radoljici. Sveta maša za pokojnega je bila v petek dne avgusta t. 1. ob 10. uri dopolnilne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Nra Jesenicah 25. julija 1888. Pfcdsedn ist ro. Oebele ua rudeči detelji. Pogosto so sliši in zatrjuje, da feinde na ruden detelji nie ne berö. Po nemških krajih je eelo neka pravljica med ljudstvom, \ katerej se pripoveduje o ljubem Rogu. o rudeči detelji in o čebeli. \ tej pravljici so je detelja čebeli tako zamerila, daje čebela noče več obiskovali. Od tistega časa, pravijo, iščejo čebelarji zastonj čebele na rudeči detelji. To pravljico pa nemški lisli ali prav za prav pisatelji o detelji tako radi ponavljajo, da že vsem preseda, .b' pa tudi tako slabo utemeljena, da bi pazljivi otrok svoji varuhinji, ki Iii mu to pripovedovala, kmalu rekel, to je gola laž. iu da se ravno nasprotno včasih prav veliko čebel vidi. ko na rudeči detelji iščejo medu iu cvetnega pralni. (V gremo v juliju in avgustu pri toplem vremenu na polje, kjer detelja raste iu že v drugič cveto, da je namreč že enkrat pokošenn bila iu že v drugič zrastla (ljudje jo sploh imenujejo „nitka" ali „vnuka"), prepričali se hodcuio z lastnimi očmi. da čebele tudi na rudeči detelji pridno berejo. Jaz obiskujem sedaj skoro vsak dan njive, ua katerih detelja raste, da opazujem čebele, ki veselo brenče iu letajo od cveta do cveta ter iščejo medu in hrane svojim mladim, lies je, da na detelji prvo rasti (pomladanski detelji) nisem še nikdar dobil iu videl čebel, skoro gotovo so tam medeni sokovi še premalo in sploh manj bogato razviti, kakor pa \ poznem poletji, v juliju in avgustu. V resnici je tudi duh po medu \ bližini dot oljnega polja v spomladi precej slabejši. nego v poletji. Nekateri trdijo, da neka mala gosenica zgornje robove cvetne cevi odjeda; drugi pa. da neka vrsta čnirljev cev preje. Obojno to dozdeva se mi precej dvomljivo. kajti še nikdar nisem videl, akoravno prav pogosto opazujem, da bi kaka majhna gosenica lezla po dctcljneui cvetji. Se manj pa. da bi ga objedala. in tudi vse cvetne cevi, \ katere so medu iskajoče čebele svoje sesalne priprave utikalc, dobil sem popolnoma nepoškodovane. Ce neka vrsta čnirljev posamezne cevke pregrizc, o tem se ue bodem preveč prepiral, ker se kaj tacega težko vidi, vender bi se popred lahko reklo: čmrlji so popred s svojim dolgim iu močnim rilcem cvetno cev razširili, prodno so čebele prišle tja brat. Trdim pa, opiraje se na moja prejšnja, posebno pa vianska mnogoštevilna iu pazljiva opazovanja, tla se na detelji dobe take čebele, ki samo med bero, iu take, ki berö samo cvetni prah. Čebele, ki samo med bero, spoznajo se lahko, one licmajo nič lilačic na zadnjih nožicah, letajo hitro od cveta do cveta in v rtajo le med cvetnimi cevkami v dno cvetne glavice, iu srkajo tu dalje in tam manj časa medeni sok. Da pa tam cvetno cev pregrizejo ali prebodejo, kakor se jo sploh že trdilo, je neverjetno, ker v tem kratkem času kaj takega učiniti je nemogoče; popred bi se dalo trditi, da so čmrlji tam s svojimi dolgimi, sulici podobnimi rilci cev pre-bodli, ko bi se ue bilo opazovalo, da čmrlji vedno le zgoraj v kolihovo cev svoj rilec vtikajo, in ko bi jaz pri opazovanji takih cevi taistih ne dobil vedno nepoškodovanih. Jaz mislim tedaj, tudi dno cvetne glavice, ne samo notranje stene cevi izpuhtevajo medene sokove. Vender je pa vsejedno mogoče, da čmrlji te cevi s svojimi špičastimi, sulicam podobnimi rilčoki, za moje slabo oko nevidno, prebodejo iu tla tako medeni sokovi iz teli dctcijuih kelliov spodij iztečejo. Čebelo, |belujakit kakih ".*'» teli metuljev stanuje, uanosejo v preteku 24 ur po 20(10 :]tioo jajčec, katere pa navadilo v spokline panjev poloijjo. Ako ima panj satje po črez iu se pokrov s stranicami popolno no sklene, imajo li mladi molji kratko iu lahko potovanje v satje, iu ako pridejo do satja, v katerem je oil obeli strani čebelni plod. naredijo po sredi sata majhno luknje iu se s čebeluo zalego gostujejo. Tudi čebelne mladiče za zadnji del života s pajčevii.ii -kupuj zvežejo. da m narode brezskrbno prebivališče. Večkrat pa tudi naredijo majhno luknjo \ zadelan inatičujak iu mlado matico čebelam vkradejo, čebelo se ua zadelan matičnjuk zanašajo, toda zastonj. Kadar ti molji žo popolno ilorastejo. popustijo satje iu se v kotili panja zapredejo: ako je pa čebelo zasačijo, pritirajo jih iz panja. Čebelo se na vso moč prizadevajo, le nepotrebno goste i/, panja pregnati. \ko se jim ne posreči, postanejo silno žalostno, zapustijo satje iu se k prednji končnici stisnejo, včasih tudi kakor roj i/, panja vlečejo. Ako ima panj veliko moljev, izrožimo njemu nekoliko najbolj poškodovane sate. Ker se pa mladi molji le med čebeluim mladjem skrivajo, je potrebno tudi matico na S -10 dni \ matično hišico zapreti, tla ploda no polaga, v tem času pa dajmo čebelam vsak večer nekoliko medu, čebele so bodo z velikim vnetjem S* lotile delil, poškodovano zalego iz satja potrgalo iu molje pokončale. Zamašimo panju vse razpoke s zmesjo iz pepela, soli iu vode. To storimo tmli. kadar bomo roje ogrebali. .Molje tudi razžalimo, ako naredimo satuike, za razdelimo panje, iz borovo smolnice. Leta 1887 sem opazil prav veliko uliolazev (Strigavic) v čebelnjaku, tudi \ panje so se usiljevali. Zaprem jih nekoliko v steklenico in jim dam čebelnega mladja, kakor sestradani volkovi so se kar lotili iu polmistali mladje. Tudi sem opazil neke nenavadne molje v panjih, ti so uholazom precej enaki. le manjši so in bolj zeleni, nekoliko rudeči, mislil sem. tla so mladi uliolazi. Tudi tega molja zaprem v steklenico iu ga denem \ panj k čebelam; na trideseti dan ga ogledujem, bil jo že precej suh in slab. ila se mu ni več ljubilo gibati se, naenkrat pa se strese, od njega pade neka luščina in se \ kobra spremeni. Ta kober jo 1 cm dolg. svetlo zelen iu ua straneh nekoliko rudeč. Jaz mislim, tla ti kobri uholaze uaneso in uliolazi moljo izplodijo, kateri se v kobre spremene. -K-- Povoskovaiije satnikov iu lierazdelivnih panjev. Čebele velikokrat satje na razno kraje skrivajo, da ima nekateri sat premalo in nekateri preveč prostora, celice so nekatere prekratke iu nekatere veliko predolge. Na takem satji je matica prisiljena plod bolj raztreseno polagati. Med takošnim satjem se tudi nepotreben prostor najde in zavoljo tega čebelo teže plod ogrevajo in manj rado roje. Bazdelivni panj je zavoljo tega ua boljšem, vender se pripeti, da tudi v raz-delivnem panju čebele satje skrivajo, kar je zelo neprijetno. To se da odstraniti s povoskovanjem in se tako-le izvrši: Na satnik ali na pokrov panja se položijo bolj zravnane l'/ä mm tolste šine, 5—6 mm narazen, med te šine se nalije raztopljen vosek iz posode, iz katere sledi ozek žlebiček. Kadar je vosek že popolno shlajen. se šine odvzamejo. Potem se vosek stisne s stiskalnico, pri kateri je glavni del dve žagi enako noter zapiljene šine, tako da zobje navskriž segajo iu vosek je v takošni podobi utisnjen ■ j" kakor čebele sat začnejo, da je vsaka celica nekoliko začeta. Na en palec pride pičlo 5 celic. Te noter zapiljene šine se pred vsakim vtiskom z mrzlo vodo omočijo, da se vosek na nje ne prime. V takšnem povoskanem panji se čebele posebno dobro obnašajo in veliko hitreje satje zidajo.*) G. 11, čebelar na KoroSkem. *) To je prav dobro in pametno, ker se čebelam veliko truda prihrani. Tako delo pripomore čebelam k hitrejšemu rojenji. Nadomesti se |>a lahko tmli /. umetno napravljenim «iitovjeui. .In/, sem letos jediloma panju starega kopita nalepil umetno satovjo na pokrov in roj dal je čreas mesee in dan zopet roja (vnuka), toliko mu je to pripomoglo. Uredn. —•♦< (ji >♦• — Dva nova voščena sovražnika. Nuj vam iiii/.iuiniiii «I vii voščena sovražnika, o k • > j i 11 so nikjer nisem čital iu tiuli ne slišal, da Iii ju kilo k voščenim prijateljem prišteval. Prvi je „štriž"*) (ličinka špeliarja, slaninarja). Ta ličinka rada voščine razjeda in razi oče va, kar imam priliko večkrat ga opazovati. Res je. da ne dela take šknde, kaknr voščeni molj, ki se je v novejšem času silno zaplodil. Po pravici se v uvodnem članku „Gospodarski Poučuik" Dalmatinski pritožuje proti voščenemu molju: „A u zadnje meine neznamo kojega razloga razplodilo se je toliko vošteuili moljaca, da razjoilu sade i uiiište naj jači roj. — Sva poiunja i njega gospodariva ne poinože ništa, moljci predvladujaju." Ako se striži kje v oliiliiem številu pokažejo, napravijo tudi znatno škodo. Drug sovražnik je pa liuji od striža, pa je še malo znan v tej zadevi. Se niliče ga ui obdolžil, da bi satovje kvaril; le prvi ga je moj prijatelj, po delili neumrljivi Fr. Erjavec popisal, oziroma zatožil v knjigi: „Škodljive živali", za kar sem se mu bil potožil. Ta škodljivec je domači sli nar, hišni polž, pa brez hiše. Dosti potov sem ga zasačil v panju in tam, kjer je bilo satovje hranjeno za porabo. Nekatere sate je popolnem pokončal, a nekatero pa tako pokvaril in si naredil uliode skozi, da niso bili več za rabo. Ta požeruh čez dan kje ždi, a po noči okolo 10. ali 11. ure pa začne lezti do satja iu ga hiti pohrustati. Tako se zredi, da prav velik postane iu potem vedno večjo škodo dela. Natlvslac Putcpan Skrlja. -x- Pozno zoreče črešnje. Vse vrste, o katerih bodeuio v tem spisu govorili, dozori njih sad od začetka julija, ter traje zorenje pri nekaterih celo d" srede septembra. Take vrste so: La Helle .Magnitiqiio. ki se tudi Belle de Sceaux itd. imenuje, potem črešnja Tardive de Biittner, Biittnerjeva pozna črešnja. in naposled črešnja Morollo, ki poslednja zori. Te črešnje nimajo take sladkobe, ne tiste prijetnosti, kakor zgodnje črešnje, a v nadomeščene imajo pa to zaslugo, da veliko poznejše zore in sicer ob času, ko se ljudje črešenj le še spominjajo. Prva izmed teli treh je Belle do Sceaux ali Belle Magnitude; ta je že precej znana, drevo je močne rasti, ui preveč zbirčiua. njej jo ugodna skoro vsaka zemlja in vsak prostor brez ozira na razno vetrove. Vrsta Tardive de Biittner zori malo poznejšo kakor Bolle Magnitique: drevo je močne rasti iu ob jedilom zelo rodovitno, obrodi na prostem prav dobro, je sposobno za vsakovrstne podobe. Sad to črešnje je debel, ima navadno podobo srca, večkrat je širji nego dalji iu ima malo brazdicc. Poeelj so dobro drži sadu in je prirasten v široki pravilni jamici. Koža je blesteča iu temnomdeča; *) To »o prav za prav izgovarja r» t r ü ž" meso jo rudočkaslo barvano in zelo sočuato: sok je malo kisel, vendar |ia pri-jeten: koščica je primerno velika iu širokojajčastc podobe. Sploh rečeno: prav lep sail jo to. I'rešuj a .Morello. o katere izviru se je že mnogo prepiralo iu različno trdilo, ni nie druzega. kakor nekoliko predrugačcua ali prerojena I><•]le Maguifii|iie. ua katoroj se prav pogosto prikaže. Ha se vrsta Morello dobi, je dovoljno. če se od jednega drevesa črešnje Helle Magnitii|iie eepovi iz 0110 strani vzamejo, katere njih sad po navedenem načinu pozno dozore. A ker se drugod ta pozna dozoritev izpreminja iu razna toplota nastopa, se priporoča, naj se eepovi vzamejo od ouili delo», kateri pozno zore. Hast črešnje Murello. čeravno je v splošnem onej Helle Maguilit|iie podobna, ima vendar neke razlike, ki se bolj natanjko ali pa le bolj slabo pokažejo, kakor je zemlja, drugi pogoji in okolščiuc, kjer je drevo vsajeno. To razliko krajev iu okolščin pa večkrat tudi sadeži ua sebi pokažejo. Ako se pristavimo, da so sadeži oil črešnje Morello. ki nas nekoliko na one od Helle Magniiii|iie opozorjajo. večkrat manj harvani in nekoliko bolj kisli kakor sadeži Helle Magnilique, kar se pa lahko raztolmači po njennj pozni zoritvi, kajti ob času, ko te črešnje zore. nastopajo že hladne noči iu solneo se večkrat skriva za jesenske megle iu to sta dva slaba učinka 11a ravno takrat zoreče črešnje, kar se potem tudi prav natanko ua sadežih pokaže. Heme hurl. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. ?<>. .laz imam poleg novih (Dzierzonovih) panjev tudi nekaj starih navadnih. Ko sem pa pred dvema dnevoma panjove nekaj prekladal, pade mi jeden starih panjev iz rok in pri tem se je vso satovje. v katerih jo med bil. doloma tudi 0110. v katerem je bila zalega, odtrgalo in ua dno padlo. V velikem strahu iu skrbi nisem vedel, kaj bi naredil, da bi otol, kar je bilo še oteti, kakor matico, čebele iu tekočo strd. K sreči prida mimo nek bolj star iu skušen čebelar, tega prosim, naj mi v tej nesreči priskoči na pomoč. Mož, postrežljiv kakor je. jo precej pripravljen. Izročim mu panj. naj 011 naredi po njegovi skušnji. On vzame panj. ga nese na klop v senco, ga rahlo odpre, namreč duo, in zdajci jemlje polagoma sat za satom iz panju iu isčc matice. Ko jo dobi, done jo v gajbieo. ter začne delati nekake stolčke, (imenoval jih je kobilice), ter v te postavljal odtrgane satove. Ko jo panj zopet zaprl, »izpostavljal je satove v panj, kakor so popred stali, ter prenesel panj v čebelnjak. Matico je spustil iz kletke. Delo jo bilo dokončano. Danes sem pogleda! v panj iu videl sem, da so čebele že začelo satove k stropu pritrjevati. Slavno uredništvo, ali je tako prav, ali bi bilo drugače še bolje V T. K. •■•> I''. Vprašanje št. 21. Jaz moram poznim rojem polagati, iu ker mi jo strdi zmanjkalo, ali smem čebelam dajati sladkorja in kako naj ga jim dajem? J. V. c 1). • (iS >♦• Vprašanje št. 22. I?ri nas je letos spomladi drevje tako bogato cvetelo, kakor žo davno no tako. a /.daj, ko so se mali sadeži pokazali, vidi se, da bo lotos lo malo sadja. Pri nas jo sploh bolj plitva zemlja in pod njo je lo pesek. Kaj pa ji- tedaj uzrok. da ne bodomo imeli bogate sadno žetve in sploh dobre letino pri sadji? S. M. v I'. Odgovor na 2<>. vprašanje. Tako ravnanje je pravo i u dobro, in lo toliko moramn opomniti, da uaj so to delo vrši v senci ter nekoliko korakov proč od čebelnjaka, da kako ropanji* no nastane, ('«lede stolčekov ali kobilic pa svetujemo da tistim naredite take noge ali bolje, rečeno „ročice", ki bodo pod deščico imele tolikšno glaviee. da bodo čebele mogle spodaj laziti. ter molja, ki se pod to napravo posebno rad zaleže, morejo preganjati Boljše, kot to. bi pa bilo, če hi bili Vi panj odprli, kakor ga jo oni čebelar. Zdajci bi satove lepo na staro mesto postavili, ter med nje nataknili koščeke satovja, da bi sati stali ločeni, kakor popred. Panj bi potem zopet zabili, samo sprednjo končnico bi okrog obrnili, da Iii bil letavuik ali žrelo spodaj iu Iii potom panj narobe (s pokrovom spodaj) postavili nazaj v čebelnjak. Na večer položili bi čebelam nekoliko medu iu v dveh dneh >>11 bi panj že zopet \ redu. Satovje bilo bi že k pokrovu pritrjeno in panj bi se potem lahko obrnil. Odgovor ua 21. vprašanje. Sladkor je dober za krmenje čebel, posebno oh času slabe paše. ko ropanje rado nastane, posebno, če čebelam med polagamo. Med ima močan duh. ki čebele na-se vabi iu vleče: sladkor pa nima nikakoršucga duha in je v lakih okoliščinah ugodnejši nego med. Ako hočete čebelam s sladkorjem pomagati, stolcite ga v male kosce ali \ možnarju v moko, na to vlito toliko vode, da se bodo sladkor raztopil (razpustil ali razlil) ter potem to gosto tekočo zmes čebelam dajajte, pa le zvečer ali zjutraj prav zgodaj. Dobro je tudi, če k tej tekočini primešate še kaki dve ali tri žlice medu. da sladkorjeva voda po medu okus dobi. To čebelam še boljo ugaja. Nekateri skušeni čebelarji pa še priporočajo, naj se ona tekoča zmes še malo prevre iu potom čebelam krmi. Xa ta način pravijo, da se «no snovi, ki se v vodi nahajajo iu bi utegnile čebelam škodovati, uničijo. Pa tudi brez tega \ kuhanja je sladkor dober za krmenje. Toliko pa moramo opomniti, da sladkor zdatno manj zaleže (odvrne), kakor mod; vendar pa je boljši, nogo slab iu nezanesljiv mod, kajti tudi tacega se dovolj dobi. Več čebelarjev je s tem. da so slab med rabili v krmenje. prišli ob večino ali ob vse čebele. Ako ne morete dobiti medu, ali če ga dobite, pa se ne morete zanesti nanj, boljše storite, ako daste čebelam raztopljenega sladkorja: toda ker je \ novejšem času cena sladkorju poskočila, bilo bi vendar še najboljšo, če si preskrbite zanesljivega medu in ga lačnim rojem zvečer polagate. Odgovor na 22. vprašanje. Skoraj gotovo bo pri tem glavni uzrok pomladnja suša. Drevo, ki ne moro vsemu plodu dajati zahtevanega živeža, oprostili in znebiti se mora nekaj sadja iu to odpade. Kolikor bolj suša na drevo ua plitvej zemlji rastoče pritiska, toliko manj sadežev more si to do zoritve pridržati. Naši dopisi. /.- Brom irr. Nov ud društva, gospod Anton Zupan iz Hreznieo. nam poroča, da je lotos prvega roja žo 27. aprila dobil. Prozimoval jo le 2 panja, dobil jo od njih II rojev ter ima sodaj 13 panjev čebel; a moral je postraM čebelam se IT funtov medu. da jo to dosegel, vidite čebelarji, kdor hoče tudi v slalii letini kakor smo jo imeli (Joronjei letos, kaj doseči, no smo biti skopuh proti čebelam, — kajti kar jim daš — povrnejo li stokrat. Is poti Mirer. Vk|jub neugodnega vremena se mi je posrečilo od roja drugiča dobiti še prviča. kako je to? ■ «i marsikateri prašal. Prav lahko in sicer la ko-le: Prviča sem vsadil:*) ta mi ji- precej dela iu zalege napravil. Ivo mi jo pa panj od kterega je liil ta prvič, drugič rojil, sem prviča zopet izkadil ua to delo pa drugiča vsadil. kateri se je vsled pododovanja obilo zalege hitro pomnožil in zopet rojil, še zdaj je ostali panj prav dober in upam, da bo, ako ajda kaj da, še polu medu. Hog daj nam vsem dobro vreme, da zadnji up ue bo šol po vodi. —rf-. Iz spodnje Idrija. Naj naznanim p. n. čebelarjem po drugih krajih, kako so so to leto čebele v naših krajih obnesle. Naš čebelar Anton Minili, gost v srednji Kanomlji ši. S (kakor je bilo od njega popisano v „Čebelarju iu sailjo-rejeu- v septombrovein listu leta I N80.), je imel črez zimo 35 panjev čebel. Eden mu je dožel (menda se pokvaril? Ured.) 34 panjev odprl je dne "24. januvarja na pašo. Prve roje jo imel dne i», maja. Čebele rojile so dobro, samo 4 panjovi niso dali nobenega roja in so ostali jalovci. Danes 7. avgusta prodal je 70 panjev gosp. Ignaciju Cadežu (po domače Anžonovcu) iz Poljan za !)(> gld. 60 kr. Jeden istih panjev, ki je dvakrat rojil, sem z rokama potehtal, imel jo poze kakih 35 funtov. Nekateri panjovi so imeli okrog 20 funtov: družitei pa so bili prav lahki. V Idriji so imeli prve roje dne 8. maja. Tam so čebele tudi precej dobro rojile, tako da so prviči še po dva roja dali. Jaz sem letos spomladi razun dveh boljših panjev vsc,prodal. Kilon mi je rojil prvič dne 29. maja in v drugič dno 7. junija: drugi je rojil prvokrat dne 23. junija, drugokrat pa 2. julija. Nabrale so malo, tako da če jih kam na pašo ne bom peljal, ne bodo imele črez zimo dovolj hrane. li. Leskunc. --x- Opomin. Vse one p. n. društvene ude in naročnike našega lista, ki so s svojim letnim doneskom še zaostali, uljtidno in nujno prosimo, da naj nam dotiV-noga ob hitrem pošljejo, ker mi lista ne moremo brezplačno in nekaterim pa še po več let dajati. Predsedni&tvo. *) Ta prvič nij sam rojil, ampak je Ml umetni roj. Pisatelj. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane/. .M o die, drnSiveni predsednik. I.ifc>tiiiiiu ,iVlp.:liir-k. (Fi ill Mulj--ri>j-k''gn >lru»tvn m Kranjako." — Nuti-nila Kl.-i» in Kura« v l.juliljani.