PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČIT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialintirne Zveze in Prosvetne Milite OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BLREAlJ ST.—NO. 1919. -cl«h m t tat, Dk. t. IM7, al Um pm* mMttm mt Chk*«*. um*. rt». Act deluje zanj. V Boliviji v latinski Ameriki se bojimo socialnih prevratov bolj kot fašizma. Med Grki so Angleži poskrbeli, da Se kral;a, čeprav ga ne marajo, ne bodo tako lahko iznebili. Dne 18 junija je Drew Pearson v radiu poročal, da sovjetski poslanik v Mehiki Oumanski deluje za povratek kralja Karla nazaj v Rumunijo. Bivši hrvatski ban Ivan Subašič je dobil nalogo zbliati maršala Tito s kraljem Petrom in ublažiti odnošorje med Titom in Mihajlovičem. Podpredsednik Zed držav Henry Wallqce je na zgodovinsko važnt mtsip no Kitajskem Predsednik poljske zame j ne vlade \e bil na obisku pri ameriški vladi in se vrnil zagotovljen, da se bo poljsko vprašanje in spor med njo in sovjetsko vlado ugodno rešilo. V vseh teh stvareh so torej sedaj delovni le diplomati in pa drugi višji krogi. Ljudstva vsled vojnih razmer in diktatur ter terorja še niso prišla do besede. Ampak, ko si jo izvojujejo, bodo v marsičem drugače odločila kot pa današnja diplomacija. Demokracija pride šele potem do svoje veljave. Premogarji ne bodo imeli počitnic, ker se mudi z delom Notranji. tajnik . Harold . L. It kes. ki je ob enem administrator produkcije kurivnega mate-rijala, jc na premogarje in operatorje apeliral, da naj leto* o-puste počitnice, ker se mudi s produkcijo. "Potrebno je uporabiti vsak trenutek časa, da se nakoplje čimveč premoga," je dejal, in poudaril, da ker prehajamo v vojno v vedno večjem obsegu, se moramo potruditi, da produkcija nikjer ne zaostane. Premogarji in njihova unija »o bili v zadnjih par letih veliko napadani vsled svoje zahteve za zvišanje plače. Za naporno, ne Politika CIO bo prenovljena v soglasju zakona SIDNEY HILLMAN KONGRESNI KOMISIJI POROČAL O IZDATKIH NJEGOVIH UNIJ V VOLILNI KAMPANJI. — SPOZNANJE, DA SE POSTAVAM NI MOGOČE OGNITI Tiste unije CIO, ki so se odločile iti v kampanjo na svojo roko in jo same financirati, so v minulih tednih uvidele, da jim ne bo šlo gladko, čeprav jim je celo justični tajnik Biddle, zagotovil, da s svojo akcijo niso prekršile varno delo. ki »a vrše, je nizka.' Connalyjeve-Smithove postave, In ko bo vojne konec, bodo oni! ka*era unijam še posebno prepo- vsled drastično znižanih naročil za premog med prvimi, ki bodo morali med brezposelne ali pa napolbresposclne. kakor po prejšnji vojni. SEJA KLUBA ST. 1 JSZ veduje prispevati iz blagajn svo jega članstva v politične kampanje. Tehnično izogibanje se ne »»plača - Kot smo na tem mestu že poročali. se bi unije omenjeni po-Chicago. — Ta petek 23. juni- j stavi lahko postavile v bran s ja bo seja kluba št. 1 JSZ. Vsi! tem, da vodijo politiko na svojo člani in članice so vabljeni, da roko, torej brez da bi kaj prispe-se je udeleže. Na dnevnem redu i vale tej ali oni politični stranki, bo diskuzija o delavski politični Toda ko se je predsednik politič-akciji in pa o Sansu z ozirom na nega odbora CIO kongresni ko- položaj v Italiji in pa na spora- zum med kraljevo vlado in Ti-, sanje, je uvidel. da so "tehnika tom. Vstop vsem prost. Seja in razprava bo v Slovenskem delavskem centru, 2301 So. Lawndale Ave. Prične se ob 8. zvečer. misiji prostovoljno javil v zasli- Anqlija poslalo Rusiji veliko blago za obleke Sovjetski poslanik e Londonu Fedor Gusjev se je dne 8. junija tajniku vnanjih zadev Anthony-ju Edenu pismeno zahvalil za pomoč, ki jo je Anglija dala Rusiji v pošiljatvah blaga za obleke. Angleška vlada ga je kupifk za tri milijone funtov šterlingov (nad $12,000,000) in ga poslala v Rusijo. Ivan Subašič in Josip Broz-Tito se sporazumela za sodelovanje s Petrom Iz poročil iz Londona, Barija v Italiji in iz Kaira, ki so vsa pod strogo cenzuro, je razvidno, da je bivši hrvatski ban dr. Ivan Subašič, v svoji misiji, ki jo je dobil od kralja Petra na pobudo angleške vlade, uspel, kot je bilo v tem listu pred tremi tedni prerokovano, da bo. Kajti mandata bi skoro gotovo ne sprejel, če bi ne bil v naprej uverjen, da mu bo kompromis mogoče doseči. Ugladila ga mu je Titova vojna komisija s posetom v London pod vodstvom generala Velebi-ta, in p« — naravno, kralj Peter z odslovitvijo nekaterih nelju-x bih osebnosti iz jugoslovanske diplomatične službe. Subašič, o katerem smo poročali, da je šel osebno na pogajanja s Titom, je bil pri njemu v dneh 14.-17. junija. V poročilu iz Barija z dne 18. junija pravi- i njo v toliko, kot, bi bilo razbrati ta, da so se njunega sestanka u- iz cenzuriranih in diplomatično deležili tudi načelniki osvobodil- zavitih poročil. Kakšno vlogo bi delikatnih diplomatičnih zadevah. Vemo pa. da so Subašiču preskrbeli pot k Titu Angleži, in da oni kontrolirajo tudi vsa poročila iz Anglije, Italije in Egipta. Ako je bil sporazum med Suba-šičem in Titom dosežen, se mu je ugladilo pot že v prejšnjih posredovalnih pogajanjih. Ako so poročila o sporazumu točna, pomeni to sporazum med kraljem in partizani saj za časa vojne. In po vojni bo vodila volitve o vprašanju oblike države pač kraljeva vlada, če je osvobodilna fronta sklenila sporazum z lije" tudi na oni strani. Le kak majhen prestopek centralnega, ali kakega podružnega odbora CIO. in vsa legalistična izbega-vanja na podlagi "tehnikalij" ne bi kaj prida zalegla. Torej je po teh skušnjah dognal. da je najboljše, ako se politično akcijo CIO reorganizira. Dohodki in izdatki začetne akcije Kongresnikom je v naprej pripravljenem poročilu navedel, da je politični odbor CIO nabral v volilni — to je, v politično izobraževalni sklad, do 13. junija $669,764. To vsoto so prispevale vodilne unije CIO, glavne po $100,000 vsaka. & Govorice, da bodo zbrale oziroma prispevale iz svojih bla-gajen pet do deset milijonov dolarjev, so neosnovane, je dejal Hillman. Ob enem je onim kongresnikom, ki so ga še posebno šikanirali, znova in znova poudarjal. da je politični odbor CIO nestrankarski. "Ampak če je to res. čemu pomaga na vso moč demokratski stranki in napada republikansko," ga je vprašal senator Bali, republikanec iz Minnesote, in ga opozoril, da bi bilo bolj pošteno, če se bi CIO kar naravnost proglasil za podružnico demokratske stranke. Od vsote skoro $700,000, ki je bila nabrana v volilni sklad CIO, je bilo do pričetka junija potrošenih za plače in potne stroške $99.398.61, za publiciteto $19,-064.33 in za opremo uradov ter razno $43,788.64. To pomeni da ima CIO za kritje . izdatkov v svoji politični kampanji še znatno vsoto blizu $600.000. (Konec na 4. strani.) ne vojske in vrhovnega osvobodilnega odbora. Zedinili so se delati skupno za čimprejšnji izgon sovražnika na podlagi volje za edinstvo obeh strani, pravi uradno poročilo. Vest. ki je bila svetu sporočena omenjenega dne pod firmo časniške agencije "Nova Jugoslavija", ne vključuje nobenih podrobnosti, kot je pač običaj v imel v tej kombinaciji Mihajto-vič, ni znano, a znano je. da ime v velesrbskih krogih veliko prijateljev, Jugoslavije pa ne more biti brez Srbije. Sporazum, kakor sta ga sklenila Subašič in Tito, mora dobiti kajpada odobritev Washingtona, Londona in Moskve, predno postane veljaven. Izgleda, da je tudi v tem slučaju zmagala angleška diplomacija. Spori med politiki o vzrokih vojne in njenih cilji Senator Taft is Ohia, ki jc med republikanskimi politiki ena izmed najvplivnejših osebnosti, je v svojem govoru pred graduanti kolegija Bethany v W. Va. dne 18. junija dejal, da kdor trdi, da jc to vojna za demokracijo, zavaja. Ravno tako zavaja, če trdi, da urno v vojni za pridobitev "štirih svobodščin" širom sveta, pravi Taft. Po njegovem smo v tem svetovnem konfliktu v borbi le za svobodo te dežele. "N. pr., mi prebivalstvu Sovjetske unije ne moremo zagotoviti svobode govora in svobo- v sedanji volilni kampanji mu gotovo ne bo. Senator Shipstead iz Minnesote, bivši laborit in sedaj repu- ki bi lahko v svoji nepremlšlje- do vere, razen če smo se priprav- tom ljeni tepsti ostale leta svojega Od Tafta se sicer ne more pri-življenja, da jim jo priborimo, j čakovati, da bi Roosevelta v čem In nič verjetno se ne glasi, če odobraval, toda trditev, da to ni rečemo, da je to vojna za demo- več vojna ideologij, je ie prej kracijo, ko pa vemo, da ima to- izrekel premier Churchill. Taft blikanec, skuša napraviti iz ne- liko naših zaveznic diktatorske je zelo kritiziral tudi poskuse za ke razprave med angleškimi po- vlade—med njimi Kitajska, Ru-1 sklenitev vojne zvese med ome- slanci vtis, da je Roosevelt že njenimi tremi velesilami, ki se pred več kot 4. leti Churchillu štejejo, da so poklicane vladati obljubil Angliji oboroženo posvet. Vsaka taka vojna zveza bi moč Zed. držav. Churchill takrat bila le obnovitev prejšnjih »lič- še ni bil premier, ampak prvi nih zves, ki so onemogočale vsa-! lord admiralitete. Vsled stran« jemnost med deželami. Taft pra- karskih intrig in predsodkov vi, da je za ustanovitev družbe proti Angliji in Rusiji bo letos v sodelujočih narodov, toda isto tej deželi na stroške vojne veli-trdi predsednik, ki tudi deluje ko umazanega boja. ki pa ne bo zanjo. Taft dosedaj še ni poka- v korist zmagi in bodočemu | zal volje, da bi mu pomagal, in miru. sija In Brazilija." O teheranski konferenci je dejal, da se na nji ni skušalo dati veljave atlantskemu čarterju, ker si predsednik ni prisadeval Stalina pridobiti zanj, pač pa so govorili, kako na i si te tri sile (Zed. države, Velika Britanija in Rusija) urede kontrolo nad sve- Nalogo delavskega lista je služiti delavstvu in mu predočevati resnico Taki delavski listi, ki služijo ljudskim bojem za odpravo socialnih krivic in za zgraditev pravičnega socialnega reda, po mnenju "mase" niso zanimivi, ker ne prinašajo takega čtiva, "kakršnega ljudje hočejo." Zato pa so med maso časopisi in magazini izkoriščevalnih in zavajalnih slojev veliko bolj "priljubljeni" in razširjeni, kot pa tisti listi, ki ljudstvu dobro žele, ga uče in delujejo zanj. Posedujoči sloji vsake dežele se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da maso odvračajo misliti zase. Ne le to, ampak jo na vse načine tudi huj-skajo proti onim, ki jo uče misliti toko, da bi bilo nji v korist. Leta in leta so socialisti učili o vrednosti socialnega zavarovanja. Dopovedovali so delavcem, da so oni edini sloj, ki je brez socialne zaščite. V brezposelnosti je prepuščen som sebi in bedi. V boleznih, če nima prihrankov, je odvisen od dobrodelnosti. Pa se je dogodilo silovita depresija in v nji smo dobili pod pritiskom razmer nekaj postav, kakršne in še vse boljše bi lahko že davno imeli in milijonom ljudi se ne bi bilo treba prebijati skozi krizo kot so se morali. Naše gibanje je propagiralo socialno za: ščito, javna dela in blaginjo za vse od kar obstoji. In če bi masa rajše brala tisto, kar ji je v korist, namesto opajalna, zavajalno in drugo "zanimivo" gradivo, bi se ne dogodilo, da smo na eni strani uničevali živino in pridelke, ker je bilo "vsega preveč", na drugi pa je milijone ljudi dobilo na mizo komaj za najskromnejše preživljanje. Tisk posedujočega sloja ne poudarja teh dejstev, pač pa oglaša tiste, ki delujejo proti sistemu izkoriščanja in za zgraditev blagostanja za ljudi s "počeno pametjo". Vojno zlorabljajo z zavajalnimi gesli in napa-jo tiste, ki delujejo za odpravo vzrokov, radi katerih se pojavljajo krvavi konflikti. "Proletarec" je list, ki služi ljudskim koristim. Svojo nalogo vrši kolikor najboljše more. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdoja Jn|«ilovamb DcUviki Tiikofo« Druih«, Ckicogo. tU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zed in jenih drlavan ta celo leto |3; ta četrt lete $1.00. Inozemstvo: ta celo leto 93.60; ta pol leta 12.00. ta ZVEZE pol leta 91.71; V«i rokopisi in oglasi morajo biti v nu&em uradu najpotnej« do pondeljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publisthrd every Wedneaday by the Jugoslav Workroen's Publishing Co., Inc. EsUblithed 1906. Editor____________________ liaaineas Manager_____ ___________Frank Zaits ...........Charles Pogoralec SUBSCRIPTION RATBS: Jnitrd States: One Year 93.00; Sit Montha $1.75; Three Montha 9100. Foreign Countries, On« Y«ar 93.60; Sit Montha 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOSKO OVEN: RAZGOVORI Viil i I ii i lioj »beli strank v znamenju osebne ^onje fii piiiMiiffi mm*k SLIKA IZ IZMUČENE KITAJSKE. Japonci so na Kitajskem is vo je vali v minulih mesecih precej tmag. Ciangkajšekovl armadi manjka potretečk*. ker materijalna pomoč Amerike in Anglije, od kar »o Japonci okupirali Burmo, ne more več do nje. Od Ukrat se ji pomaga največ s letali, ki pa Ji ne morejo dovatati inunicije, tivil in drugih potrebščin toliko, da bi se mogla Japoncem uspešnješe sopersUvlJati. Japonci so pred nekaj tedni dobili pod kontrolo tudi veliko kitajsko iitno pokrajino, kar je ta vlado v Cunkingu velik rtdarec. PREGLED VAŽNIH DATUMOV OD POČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO 15. JUNIJA Kdo bo predsednik Zed. držav, ko bo vojne konec in se bo sklepalo mir? Vedeli bomo po volitvah letošnjega novembra. Kakšen bo zvezni kongres, ki ima glede pogodb med našo 1939 jRommela pri E1 Alameinu v vlado in drugimi deželami končno besedo? O njemu lahko že pred' \ septembra.—Nemčija nava-' Egiptu, volitvami vemo, da bo po mišljenju enak sedanjemu. Mednarodne m«. n^iuir« ,,ofcina*« *vgus a.— ng e e e. probleme motri «~*ia4išča ozkogrudnega ameriškega kapitalizma. Za socialna vprašanja v svetovnem obsegu nima smisla. Volilna kampanja je vroča, a še hujša bo po nominacijskih konvencijah republikanske in demokratske stranke. Republikanski glavarji so prepričani, ali saj delajo se tako, da neglede kdo bo demokratski predsedniški kandidat, bo poražen. Mnogi demokratski politiki so mnenja, da so upi republikancev upravičeni, razen ako bo Roosevelt kandidiral. Smatrajo, da on edini bo v stanju poraziti republikanskega tekmeca. Veliko demokratskih politikov, posebno v južnih državah, pa se je zaklelo proti Rooseveltu in svojo politiko usmerjajo v korist republikanskemu predsedniškemu kandidatu, kdorkoli bo, ker so siti "nevvdealske" administracije, čeprav se je new dealu predsednik Roosevelt uradno odpovedal in kar se njega tiče, to ni več volilno in ne politično geslo. Demokratski burbonci na jugu so si izbrali Roosevelta za tarčo, ker ga dolže, da s svojimi proglasi za plemensko enakopravnost ogroža dominacijo belopoltnega plemena. Demokratska stranka na jugu ni nasprotna Rooseveltovim proglasom "štirih svobod ščin", ako se jih razglaša v drugih krajih sveta, toda ne smejo pa veljati za Zed. države, posebno ne za one na jugu. Črnci na drugi strani trdijo, da Rooseveltova administracija o plemenski enakopravnosti le govori, ni pa je še nikjer uveljavila. Pritožujejo se, da se tudi v armadi in mornarici postopa z njimi kot z inferiornimi ljudmi. Veliko bomo do volilnega dneva čuli o vojni. Javno obe stranki izjavljati, da sta za borbo do konca. Republikanci ob enem dokazujejo, kako so demokrati naše vojne napore v marsičem za-vozili in koliko boljše bi bilo, če bi oni imeli vlado v rokah. Podtalno pa se sušlja, da smo v vojni edino po Rooseveltovi zaslugi in da ako nočemo služiti Rusiji in židovstvu, moramo pomesti ves "nevv deal" iz Washingtona. Antisemitizem ima v tej kampanji važno vlogo. Žid je so v večini za Roosevelta. V podtalni propagandi proti njim antisemiti dokazujejo, kako ogromno je narastel pod Rooseveltom židovski vpliv, in da so 2idje edini, ki se smejo iz ubežništva naseljevati v Zed. države. Roosevelt ima v tej volilni kampanji veliko oporo tudi med unijami, posebno v CIO. Republikanci jih svare, da jim tega ne l>odo pozabili in če v kongresu po prihodnjih volitvah ne bodo imele "prijateljev", bo to "njihova krivda", kakor jih je učil Samuel Gompers. Volilni boj se torej vrši s stališča sebičnosti posameznih in; teresov, predsodkov in maščevanj, zanemarja pa se najvažnejši problem, ki se ga obe stranki ogibljeta, čeprav vesta, da je neizbežno pred nami. Ta problem je povojna ureditev sveta, in pa kako po vojni preprečiti brezposelnost in krizo. Mogočni politični mešetarji (lobisti) se brigajo le, kako svojim bogatim korporacijam pridobiti še več koncesij na stroške vlade, to je, ljudstva, dočim načrti za velika javna dela in gospodarsko preosnovo leže na policah. Vzrok je, ker sta obe stranki posest kapitalizma. Obe delujeta ne samo da se ga tukaj ohrani in ščiti, ampak da se ga ičiti tudi v drugih deželah. Kapitalizem je kriv fašizma in vojne. Socialne krivice imajo v njemu svoje korenine. Republikanska in demokratska stranka jih ne bosta izruvale. Rooseveltov nfw deal ga je otel iz propasti. Sedaj, ko je kapitalizem spet na trdnem, želi nazaj v dobo, kakršna je bila pod Hoovrom. Zahteva zase popolno svobodo in odpravo vseh zakonov, ki mu jo "ogrožajo". V volilnem boju |tx> do novembra veliko grmenja in demagogi se bodo trudili, da poženejo maso volilcev v histerijo. Republikanci in demokrati se obkladajo drug drugega s "fašisti" in prvi druge dolže zavezništva s "komunisti". A po volitvah bo masa videla, da je zmagala v resnici zveza industrialcev in trgovska komora, kakor vselej doslej, včasi pod znamko demokratske, največkrat pa pod firmo republikanske stranke Nad trinajst milijonov organiziranih delavcev bo po volitvah spoznalo, da so zmagali privatni interesi po njihovi zaslugi — namreč če so delavci sploh že sposobni spoznati to staro resnico Ako se bi zavzeli glasovati za socialistično stranko in njen program, ter v agitaciji svojih par milijonov dolarjev rajše zanjo potrošiti kot pa v agitaciji ža demokratske in republikanske kandidate, bi kaj imeli od tega. Tako pa se jim po vojni obeta nič kaj prida bodočnost. lila na Poljsko. Invazija skonča-la v štirih tednih. 3. septembra.—Velika Britanija in Francija oznanili, da sta v vojni z Nemčijo. 30. novembra.—Rusija inva-dirala Finsko in jo primorala po treh in pol meseca vojne sprejeti njene mirovne pogoje. 1940 < 9. aprila —Nemčija invadira-la Norvežko in Dansko. 2. maja.—Nemška armada in mornarica porazila poskuse Angležev jnvadirati od nacijev okupirano Norvežko. 10. mdja-—Winston Churchill postal premier Velike Britanije; Nemčija invadirala Nizozemsko in Belgijo. 2. junija.—Anglija otela štiri petine svoje armade v Franciji s prevozom iz Dunkirka na angleška obrežja. 10. junija —Italija vstopilo v vojno z napadom na Francijo štiri dni predno so Nemci zasedli Pariz. 22. junija.—Francozi sprejeli Hitlerjeve mirovne pogoje in jih podpisali v istem vagonu kot jih je Nemčija podpisala po poraže-nju v prejšnji svetovni vojni. 1941 6. aprila.—Nemčija invadirar la Jugoslavijo in prevzela od omahujočih Italijanov invazijo v Grčijo. Jugoslavija bila okupirana in premagana v nekaj dneh skoro brez odpora jugoslovanske armade. 1. maja.—Nemci pognali Angleže iz Grčije. 10. maja.—Rudolf Hess, po veljavi prvi za Hitlerjem, se odpeljal z letalom v Anglijo, da pridobi njeno vlado za sklenitev miru pod pogojem, da ima Nemčija svobodne roke v svojih aspi-racijah proti vzhodu. Angleži so Hessa internirali. 1. junija.—Nacijski parašutni-ki prisilili Angleže na umik z grškega otoka Kreta. 22. junija.—Nemčija invadirala Rusijo. Dvajsetletni pakt prijateljstva med Berlinom in Moskvo trajal samo blizu dve leti. 7. decembra.—Japonska nepričakovano napadla Pearl tfar-bor, Filipine ln Hong Kong, dočim sta njerta predstavnika v VVashingtonu slepomišila s pogajanji z ameriško vlado za utrditev miroljubnih odnošajev med Japonsko in Zed. državami. 8. decembra —Zed. države napovedale vojno osišču. 1942 18. aprila.—Ameriški letalci bombardirali Tokio in druga japonska mesta. 6. maja.—Ameriške čete na Corregidorju se podale japonski premoči. 9 maja.—Japonska invazijska mornarica v Koralnem morju bila poražena od ameriške oborožene sile. 1. julija.—Angleška osma armada ustavila armado maršala zvane "Commandos", napadle Dieppe v Franciji. 26. avgusta —Ameriška sila pričela bitko za Solomonske otoke, 8. novembra.—Armada Zed. držav se izkrcala v Severni Afriki. 1943 3. februarja.—Berlinski radio oznanil, da so Nemci bitko za Stalingrad izgubili. 12. maja.—Nemške čete v Afriki popolnoma premagane z odhodom iz Tunisa in Bizerte. 10. julija.- Zavezniki invadi-rali Sicilijo in jo osvojili po petih tednih boja. 25. julija,—Mussolini odstavljen. Badoglio postal premier. 3. septembra.—Italija se podala brezpogojno. Prem i reje oznanjeno pet dni pozneje—po za-1 vezniški invaziji v južno Italijo. 20. novembra.—Američani in-vadirali otoke Gilberts. 22. novembra. — Roosevelt, Churchill in Čiang Kai-šek se sestali na konferenci v Kairu, da se domenijo o načrtu za poraže-nje Japonske. 28. novembra. — Roosevelt, Churchill in Stalin se sestali v Teheranu. 15. decembra.—Ameriške čete invadirale Nevv Britain na Pacifiku. 1944 22. januarja.—Ameriška 5. armada invadirala obrežje Anzio v južni Italiji. 31. januarja.—Američani in-vadirali Maršalske otoke na Pacifiku. 16. februarja.--Amerišla lili napadla otok Truk in potopiti 16 japonskih ladij ter uničila nad 200 japonskih letal. 4. marca.—Prvi vseameriški polet nad Berlin. 12. marca.—Angleška vlada omejila potovanja med Anglijo in Irsko. 15. marca.—Zavezniki porušili Cassino v Italiji.. 30. marca. — Rdeča armada , stopila prvič v tej vojni na so- V Evropi grme topovi. Z ozkega polotoka, na čigar skrajnem kotičku leži pristanišče Cher-bourg, se odpira široka pot čez širne in obljudene planote Normandije. Po nji se vije reka Sei-ne, ki spremlja potnika prav do Pariza. Cherbourg je znan mnogim našim ljudem, ki so v mirnih časih pa potovanjih v stari kraj ali pa nazaj v Ameriko šli z ladje ali pa na ladjo v tej luki. V mirnih časih je bila skozi te kraje pot jfelo lepa, še lepše pa planjave. Če potuješ v poletju, sc* pelješ čez polja posejana z rdečo deteljo, v jeseni pa so vse te doline posejane 7. ajdo, katera te na vso moč spominja na našo Dolenjsko. Vsa pokrajina je zelo gosto obljudena. Lepe, belo pobeljene vasice, ter mesta, katerih hiše so postavljene kot trdnjave, te spominjajo na davno prošlost, v kateri je bila ta planota naravna pot osvojevalcev. Cezar je vodil tod svoje legije, in Viljem osvojevalec se je ukr-cal od tu, ko si je v U. stoletju podvrgel Angleško. Zato so te doline večkrat slišale bojne trobente kot pa pesem pastirja, ki v mirnem času pase svoje črede. ■Ampak tolikšne bojne vihre ka-kor je ta menda fle Al slišala ta dolina. "Festung Europa" "Je nepremagljiva!" To je fi-rer vedno trdil. "Poskusijo lahko, ali niti šest ur ne ostanejo na evropskem obrežju." Tako se je širokoustil la veliki pol-Napo-leon. "Vrednost" njegovih besed in strategije pričata Stalingrad in krimska kampanja. Vsa Nemčija je bila poplavlje- vražno ozemlje, ko je prekoračila mejo v Rumuniji. 10. aprila.—Odesa, zadnje veliko sovjetsko mesto pod oblastjo okupatorjev, spet v posesti rdeče armade. 20. aprila.—Ameriška mornarica napadla japonske utrdbe ob Suma;ri. 22 aprila.—Ameriške čete se izkrca|e ob 150 milj dolgi fronti v Holandski Novi Gvineji. 8. maja.—Sovjetska armada izgnala okupatorje iz sovjetske pomorske trdnjave Sebastopol in počistila Krimejo nacijskih čet. 5. junija.—Ameriška peta armada okupirala Rim. 6. junija.—Invazija zavezniške armade iz Anglije v Francijo. Pričetek "druge fronte". 15. junija. — Ameriški vele-bombniki napadli industrijska mesta na Japonskem. zelo in boj na domači fronti je v polnem teku. Na vzhodnem bojišču Kot je bilo sovjetski armadi potrebno, da je vzela Sebastopol in Krim očistila fašističnih čet, tako je potrebna čistka na finski fronti, kar bi i^ila nevarna ka-dar Rusi svoje čete potisnejo proti Baltiku in Prusiji. Finci še vedno računajo — mislim finski fašisti — ki s Hitlerjevimi naciji ves čas sodelujejo roka v roki, da mogoče Nemčija vzlic vsemu končjio vendarle zmaga, ali pa zaveznike saj prisili skleniti z njo kompromisni mir. Na ta način se ti Finci nadejajo boljših pogojev, kakor pa jim jih je zadnjo zimo ponudila Rusija. Sedanja zmagovita ruska ofenziva jim je dokaz, kako zelo so se motili v svojih upih Finci — mislim finsko ljudstvo, in posebno Še finsko delavstvo, je že davno sito vojne, o kateri vsakdo ve, da je za Finsko izgubljena. Toda njeni fašistični voditelji, ki so imeli grandijoz-ne načrte o veliki Finski, pa so drugačnih misli. Ali sedaj se jim bliža konec. Nekaj, kar bi ne smel pozabiti, Ko sem bil zadnjega februarja v Detroitu, sem srečal veliko prlJaleTjev.katerišO delovni ne samo v industriji, ampak zelo aktivni tudi na družabnem in političnem polju. Se posebno se v tem odlikujejo naše ženske. Ena izmed njih, katere nisem srečal na tistem shodu, bila je namreč bolna, je Mary Rant. Njo in njenega soproga poznam še izza let 1916-19, ko sem stalno bival v Detroitu. Oba sta bila zelo delovna v klubu št. 114 JSZ . in še posebno pri naših dram- n« s slikami ,in knjigami o ogro- s)dh Uredbah. Kot so mi povt-mmh nepremagljivih utrdbah s da|j £ M ena izme(J najak. katerimi je veliki firer obkolil J vso Evropo, da jo zavaruje pred "barbarsko poplavo- zaveznikov". Poročajo, da so po zavez niški invaziji vse te knjige in slike v Nemčiji izginile iz književnih izložb. Da boj ne bo lahak, je razumljivo. Nemci bodo skušali vse v svoji moči, da se borba na planotah Normandije odloči njim v prid. Ameriške izgube v Italiji Meseca maja je bilo na bojišču v Italiji 9,686 ameriških vojakov ubitih, 36,910 ranjenih in 8,554 pogrešanih, skupno 55,150 mož, ali M 6,092 več, kot pa so znašale naše izgube v Italiji meseca marca. Senator Wheeler za Evropsko unijo Zvezni senator Wheeler iz Montane je v svojem govoru dne 15. junija v New Yorku pobijal vse takozvane "sanjaške" načrte o "enem svetu", o "svetovni nadvladi"' itd., in namesto njih evropske dežele urgiral v zdruy ženje. "Zedinjene države Evrope" je po njegovem mnenju edino, kar bi ozdravilo kontinent. On meni, da bi naj evropsko unijo tvorile vse dežele na evropski celini,* razen Sovjetske unije, ki bi tudi v bodoče ostala sama zase in enako Anglija, ker v svojem bistvu nista "evropski MMr. Takih predlogov je bilo tekom sedanje vojne ie veliko. Tudi posebna organiziranja gibanja obstojajo — eno za "Zed. države Evrope", kakor jih propagira Wheeler, in pa druga za krajevne federacije, na primer za srednjeevropsko zvezo, za balkan sko federacijo, škandinavsko unijo itd. CeŠki državniki, ki poznajo vse te pokrete do dna, dokazujejo, da bi "Zedinjene države Evrope" brez Rusije ln Anglije ne bile drugega kakor "Vele-nemčija". Nemčija bi bila v tej uniji ne samo največja država, z najštevilnejšim ljudstvom, ampak bi vse druge tudi gospodarsko nad-vladala. Če se bi tako evropsko unijo res ustanovilo in bi Anglija in Rusija ostale izven nje, bi Nemčija v tej vojni zmagala neglede kako jo porazijo na bojiščih. Seveda, ti kritiki računajo, da se nemško ljudstvo v svojih agresivnih ambicijah po nadvladi ne bo nikoli spremenilo. Kot so razmere sedaj, bi bila Evropska unija res pod nemško dominacijo, kakor so bili na primer narodi v pokojni Avstro-Ogrski pod nemškim gospod-stvom. Zed. države Evrope so izvedljiva in potrebna stvar, toda da bodo zedinjene, ne pa podjarmi jene, se mora evropski uniji dati temelj gospodarske vzajemnosti in posameznim narodom kulturno avtonomijo in popolno demokracijo. Veliki in mali narodi lahko žive med sabo v največji slogi, če si svojo zvezo zasnujejo s stališča koristiti drug drugemu v skupno dobro. Vsaka drugačna rešitev bi bila le ponovitev zmot prošlost i. Politični položaj v Evropi Ta je daleč zd vojaškim. Nesrečno kolebanje zaveznikov s francoskim narodnim osvobodilnim odborom ne obeta nič dobrega. Njegov načelnik general de Gaulle ima priti na obisk v Washington, toda nobeden, ki pozna notranje razmere tega spora, ne pričakuje kakšne hitre rešitve. tivnejših v agitaciji za SANS. Takih žensk SANS potrebuje " posebno sedaj. _ Jože Topolak Poznala sva se še v Evropi. Kot navadno vsi krojači, je tudi Jože veliko potoval. Delal je na Dunaju, Monakovem, Ženevi, I Parizu in Londonu. V času prve j svetovne vojne je prišel v Buf-: falo in potem v Detroit, kjer je i še danes. Jože Topolak je umetnik. Kdor je čul tiste čudovite melodije. ki prihajajo iz njegovih ci-ter, mi bo rad verjel. Poleg tega instrumenta igra tudi na kitaro I in mandolino. Glasbo je študiral še v mladosti in posebno kar se tiče citer, je dovršen umetnik. Ko sem bil zadnjič v Detroitu, mi je izročil zavoj, ki je izgledal ■■■H I kot da je v njemu "potica". Na-Je nekaj čudnega med angle- mi ^ naj skrbno pazim, da škimi in ameriškimi državniki. Churchill hvali španskega cau-dilla Franca, hoče. da ostane po starem na Grškem, in odprto priznava, da je v zadnjem grškem oboroženem sporu intervenirala angleška mornarica v prid grškega kralja, dočim je na drugi strani proti Mihajloviču. V sporu zaradi francoskega osvobodilnega odbora simpatizira z de Gaulleom in odprto namiguje, da so zapreke proti priznanju odbora v VVashingtonu in ne v Londonu. Ves svet tudi ve, da se v Londonu na mladega jugoslovanskega kralja Petra pritiska spremeniti politiko, zato je bila stara vladft v Kairu odslovljena in poslanik Fotič v VVashingtonu odpoklican, dočim v VVashingtonu glede Jugoslavije molče. Iz-vzemši, kar dobi iz Amerike vojaške podpore maršal Tito, ni bilo v VVashingtonu glede politične strani Jugoslavije z ozirom na njeno osvobodilno fronto še nobene besede. Glede "caudillo-ve" vlade v Španiji pa so veliko ostrejši v VVashingtonu kakor v Londonu. Vse te nesrečne homa-tije, ki so brez vsakega pravega političnega programa, delajo na zasužnjeno Evropo zelo slab vtis. Pri nas Smo v dobi konvencij. Socialistična stranka je svojo že imela. Norman Thomas je ponovno njen predsedniški kandidat in Darlington Hoopes za podpredsednika. O tem je bilo v Prole-tarcu že pisano in bo še. Republikanska stranka bo imela svojo nominacijsko konvencijo ta mesec in demokratska par tednov pozneje. Obe se bosta vršili v Chicagu. Politiki obeh strank so že poplavili de- se ne zdrobi. Prišedši domov sem tisti zavoj razvezal in dobil v njemu skrbno zavito gramofonsko ploščo. Ker slučajno nimam gramofona, moj radio pa je enostaven, brez te kombinacije, sem spravil ploščo v omaro, dokler £e mi kje ne posreči kupiti gramofon. Nedavno pa sem bil pri sosedu, ki je nekje našel še precej dober gramofon, na kate- (Nadaljevanje na 5. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Ako predsednik Roosevelt zato nasprotuje priznati de Gani-lovo francosko proviiorično vlado, kar ne ve. če je narod v Franciji sanjo, čemu pa potemtakem priznavamo razne zamejne vlade. o katerih tudi nihče ne ve, če je ljudstvo v njihnih deželah sanje ali ne? POVESTNI DEL JUS KOZAK: SEN TPETER (Nadaljevanje.) Solze so ji lile na tla. Na dvorišču se je igral Aleš. Stisnila ga je k sebi: "Ti, ubogi moj otrok!" Ko je pripovedovala Zebi, kaj je zvedela, je starka onemela Gledali sta si iz oči v oči. Nehote se je reva naslonila na mizo in ihtela kot dete. Ves dan ni zinila besede, šele zvečer je premagala žgočo bolečino. "Marija, zakaj nisi gluha in slepa?" Luka je ležal dva dni v najhujši vročici. Stregla mu je Marija. On ni poznal nikogar, celo Aleša ne, ki je ves dan presedel ob postelji. Celo Svedrač je malokdaj zapustil sobo. Večkrat je opazoval nerazumljive besede govorečega in premišljeval: "E, nič več ga ne bova pila. Zakaj mu ga ne dajo, saj ga vse življenje ni mogel pogrešati." Čudnih besedi ni nihče razumel. "Ti goljufaš. Rožman! Pokaži karte! Matija, pomagaj!" "Hm, kako plete in veže. Z mrtvimi karta." Svedrač se je nasmehnil. Marija ga je posvarila. Nato je zamahnil z roko in hotel iz postelje. "Proč! Proč!" Komaj sta ga obdržala pod odejo. Trpeča glava mu je padla med blazine. Iz prsi so golčale zmedene besede: "Fej!... Pes ... psica .. O, Kristus____Udari! Udari! ... Rsk, rsk ... črepine ... slišite ..» rožljajo, rožljajo! ..." Tako sta bedela pri njem do tretjega dne. Ko se je zdanilo, je Marija zapazila, da je vročica ponehala. Smehljaj mu je zaigral na ustnicah. Oči so spoznale: "Marija! Aleš! Svedrač!" Nagnila se je čezenj: "Kajne, stric, da vam jc bolje?" - "Meni jc dobro!" je šepetal komaj slišno. Odšla je po zdravila. Luka pa je prijel Aleša za roko in si jo pritisnil k prsim. Blaženo mu je zrl v začudene oči. Svedrač je pospravljal. Oče in sin sta se molče gledala. "Lepo je živeti!" je dihnil tako gorko, da se je stari ozrl. "Lepo, lepo!" mu je pritrdil. Aleš pa je začel zbegano gledati okrog sebe. Oziral se je po Svedraču, zdaj v bolnika, ki je vedno slabše dihal. Nato ga je prijel še za drugo roko. Šepetaje je dejal: "Oče, stric ima tako čudno mrzle roke." Stari niti pogledal ni. Ko pa jc Aleš videl, da sta se Luki zasvetili dve solzi v očeh, že napol zaprtih, je hotel odtegniti roko. Ni mogel. — "Stric, stric!" je pričel glasno klicati. Svedrač je pristopil, oči so sc mu razširile. "Umira!" Aleš se je izvil in krčevito zajokal. Lukine ustnice so otrpnile v smehljaju in oči so brez luči zrle v Aleša. Stari je hitel po Marijo, ki jo je srečal sredi dvorišča. ■"Umrl je, umrl je. V farovž!" Hitel je, kolikor so ga nesle noge. Vsa hiša se je zbrala in vsi so ihteli z Marijo. Samotno je klen-kal zvon. "Ne morem verjeti, ne morem!" je plakala Zeba. Pokopali so ga poleg Matije. Za krsto so šli Marija, Zeba, Aleš z Rokom, zadaj je kresal Svedrač. Zvečer je dejala Zeba: "Včasih so ga vsi poznali. Če bi bili šli vsi, ki so pili za njegov denar, to bi bil pogreb! Fara ga ni še videla! — Svedrač ga je pa vendarle imel rad. Taka zver!" Marija je molčala, prevzeta od bridkosti zadnjih dni. Z mračnim obrazom so poslušale nocoj matere šum vode, ki se je valila spodaj v strugi, nikjer doma in vedno bežna. Jagned posekana Dolgega, zamišljenega Luko so nekaj dni pogrešali, čeprav niso radi govorili o njem. Zdelo se je, da jim je s smrtjo obremenil Pomagajte, da se odpomore pomanjkanju ELEKTRIČNIH UKALNIKOV! ZAMENJAJTE svoj stari odloženi likalnik zo vojne znamke Električni predmeti se težko dobe, ker so izdelova-telji zaposleni \ vojnim delom Da pomagate drugim, ki jih potrebujejo, ZAMENJAJTE svoje izrabljene predmete pri svojem električarju. Prav rad vam bo dal vojne znamke tudi za stvari, ki ne delujejo več; saj jih on skoraj vedno lahko popravi. Poglejte okrog doma, če imate še kje kak tak predmet, ki ga ne potrebujete več. Vaš trgovec ga bo spravil v red. To je patriotično delo! PRIPOMBA: Commowealth Edison Company ne kupuje starih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa rada pomaga trgovcem v Chicagi pri tem patriotlčnem Zamenjeval- nem načrtu. COM M ON WEA L T H EDISON COM P AN T vest. Veliko ljudi je glodalo na njegovem življenju, on pa se ni nikoli zmenil zanje. Ker ni zapustil ne hiše ne njive, je kmalu utonil v pozabnost. Če je kdo še pomislil nanj, se je zbal izgubljene sence, ki je strašila v vsaki družini.. « •Pri Hostarjevih, kjer so ga iskreno ljubili, so se zaprli. Nikamor niso hodili v gosti, neradi so sprejemali. Družina se je tesno spojila, zrastli so v eno telo. Celo hlapci in dekle so s prezirljivimi pogledi zavračali vse, ki so o gospodinji govorili slabo. Tiho je hodil Aleš med njimi, ves vdan Mariji in Zebi. Tajnosti rojstva mu niso odkrivali, le Marija je drhtela pred trenutkom, ko bo stopil s prašanjem po materi in očetu. Sklenila je, da mu bo vse razodela. Z vedno večjo bridkostjo pa je ljubila Roka. v katerem je rast* la razbrzdana sla. Fant je brezmejno sovražil Aleša. Večkrat se je Marija izpraševala, če ni to zgolj ljubosumnost, toda prepričala se je, da mu ne more ublažiti duše. Spoznala je, kako mu pohlepna in sovražna strast vre iz tajnih globin in pred temi je trepetala. Uteho je iskala v delu od jutra do večera. Edino veselje, čeprav s prikrito grenkobo, ji je bilo v rasti posestva, katero je namenita obema. V tihih urah se je veselila: "Med Aleša in Roka bom razdelila, da bo našel Luka mir na onem svetu. Lahko bosta živela, in če bosta hotela, blagostanje se bo množilo." V zgodnjih jutranjih urah, v snegu in solncu je hodila na trg prodajat. Pozimi je oblačila otroke, vsako poletje pa je dajala njena volja njivam novo podobo. V dnu duše pa ji je včasih obupno zazevala praznota. Smrt je prizanesla edinole Zebi, drugih ppsi ni imela, katerim bi lahko v dneh izkušnjav in trpljenja potožila. V teh urah se je tako jasno zavedala minule mladosti in preživo je gledala pred seboj pot v smrtne temine. Tedaj je vdano šepetala: "Meni si ustavil ure, ah, da bi mogla izpolniti vse to, za kar si me namenil/' Pri Godeževih je zavladala moreča tišina. Andrej se je po Lukini smrti izpremenil. Tako molčečega ga niso nikoli poznali. Ogibal se je ljudem in pil, ka- rih je večino popusta prispeval v tiskovni sklad in zraven dobil in poslal še $2.30 od dobrih naših somišljenikov, katerih imena bodo v prihodnjem izkazu. To bo vse za danes. Upam, da bo prihodnje poročilo boljše in da bom mogel beležiti vsaj 50 novih naročnin. How about it, fantje, možje, dekleta in žene, agitatorji za Proletarca! FRANCOSKI VOJAKI pripravljeni v akcijo. V AMERIŠKI PETI ARMADI v Italiji, opremljeni s ameriškim orožjem stre, kakor senca iz nekdanjih dni. Ko sta se pripeljali domov, ji je Marija pomagala z voza. Otroka sta zvedavo molila glave skozi okno, na prag je prišla objokana Zeba. Pogledala je Marijo, tudi ta ni mogla zadržati solza Ni vedela, ali bi objela sestro, ali bi se vrgla Zebi okrog vratu. "Zeba!" se je prisiljeno po-smehnila Aza. ki je od utrujenosti komaj stala. Nikamor se ni ozrla, nič je ni zanimalo. Spremili sta jo v sobo. "Azička. Azička? Kako ti je?" Starka je plakala. S tihim glasom je odgovarjala: "Teta, umrla bi rada." Legla je in zatisnila oči.- Nista je hoteli motiti.- "Kaj ji je?" je vpraševala Zeba zunaj. Marija se ji je naslonila na ramena. "Moj bog, strašno jo žge v telesu. O tem ne govori. Našla sem jo v bolnici. Med vožnjo je veliko trpela. Venojtfer je tožila, da je utrujena do smrti, da bi si jo rada na kolenih izprosila. Vendar vidim, kako težko .. Hotela je reči: umira, pa se je ustrašila besede. Zeba se je okrenila. Brisala si je oči. Iz sobe se je zaslišalo stoka- GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Anton Shular. Arma, Kans., piše, da nima kaj posebnega poročati. Poslal je eno naročnino, novce za prodane Majske glase Lucas De beljak, Seattle, Wash. je poslal novce za Majski glas, dve naročnini in $1 tiskovnemu skladu, ki ga je prispeval John in $1.50 tiskovnemu skladu, i Shumrov iz Rentona, Wash. . . . ... nje. "Pojdi ti, jaz ne morem! "je kor bi se hotel utopiti. Zmanj- ^ MaHja kalo mu je tal,' opotekal se je iz, obupavanja v besnost. "Sina mi daj," se je od časa do časa srdil nad njo, "potem delaj, kar te je volja." Ona pa se mu je smejala v obraz. Vsa cesta se je sedaj ustavljala pred hišo, kjer je za zidovi besno peklo. Pravili so, da so ga po takih dneh videli v cerkvi, kjer je skrit v temo goreče molil. Za Hostarjeve se zdaj niso zmenili in že se je zdelo, da se hiši ne bosta več spogledali. Novi župnik ni hodil med fa-rane. Iz župnišča je vodil faro, kateri je priporočal v posnemanje Skofičko in njeno bratovščino. Ljudje, ki niso mogli pozabiti Rožmana, so hodili v cerkev le še po tolažbo v tihi molitvi. V pozni jeseni, tretje leto po Lukini smrti, je prejela Marija zvečer pismo. Prebrala ga je in prebledela. Boječe je uprla oči v Zebo. "Kdo piše?" •lAza!" Starka je vstala od začudenja, kajti že ves čas niso prejeli besedice od nje. "Piše, da paj pridem ponjo, ker bi rada umrla doma." Zeba se je molče zazrla. "Ti uboga Aza!" je dihnila. Marija ji je izročila ključe in naročila: "Jutri zjutraj se odpeljem. Ce boš potrebovala sveta ali ne bo kaj v redu, poprosi Miho!" Sosed Miha je bil nekdanji veliki hlapec pri Matiji, ki je kupil prejšnje Godeževo posestvo onkraj ceste. Rad je zahajal k Hostarjevim v vas, ker je od mladih nog rastel v Zamejčevi I družini. Vsak dan je hodil hlapec čakat. Sele četrti dan se je prika-! zala Marija med vrati, podpirajoč Azo. Ljudje ob cesti so se radovedno ozirali na voz. Le malo Jih je bilo. ki so spoznali izmučeno obličje po velikih, vročično žare-čih oči. Molče je sedela poleg se- (Dalje prihodnjič.) KONFERENCA JSZ IN PROSVETNE MATICE V MILVVAUKEEJU V nedeljo 25. junija bo v Mil-vvaukeeju konferenca JSZ in društev ter drugih ustanov, ki so pridružena Prosvetni matici. Pričela se bo ob 10. dopoldne v Sostarichevi dvorani, 539 South Sixth Street. Na dnevnem redu bodo, kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki, sledeče glavne točke: Otvoritev zborovanja, volitev predsednika in zapisnikarja in čitanje zapisnika prejšnje konference. Poročilo tajnika Antona Gar-dna. Poročilo Charlesa Pogorelca o Prosvetni matici, JSZ in naših publikacijah. Razprava o gornjih poročilih. Poročila zastopnikov. SANS, njegovo delo in njegov prihodnji kongres. Referant Frank Zaitz. Razprava o gornjem predmetu. Ameriško delavstvo in letošnja volilna kampanja z ozirom na naše socialistično stališče. Referent Apton Garden. Sledi razprava. Volitve odbornikov. Določitev kraja za prihodnjo konferenco. Razno. 2e iz tega dnevnega reda lahko razvidite, da bomo morali pričeti točno in ekonomično zborovati, ako hočemo obdelati vse predmete in, zborovanje konstruktivno končati. Na konferenco je vstop dovoljen vsem. Zanašamo se, da pošljejo delegate vsa pridružena društva, klubi, gospodarske in drtigr ustanove, ki so včlanjene v P. M. Nafte naloge so velike in dela v njih je v izobilju za vse.—P, O. Ostale naročnike, ki imajo ste-čeno naročnino obišče v kratkem. Anton Zornik iz zap. Penne je še zmerom v akciji. Poslal je dve novi in 25 obnovljenih naročnin ter $6.50 v tiskovni sklad. John Marolt, West Mineral, Kans., je poslal dve obnovni naročnini ter $2 tiskovnemu skladu. Provizije ni vzel, pač pa je še sam prispeval dolar v prid lista. To jc Johnova stara navada. Cleveland. Anton Jankovich jc poslal dve naročnini in $2 tiskovnemu skladu. Naročil je še 15 izvodov Mojskega glasa. John Krebel 15 naročnin in $9.50 v tiskovni sklad. Joseph F. Dum 2 naročnini, novce za prodane M. G. ter $3 tiskovnemu skladu. Dolar je sam prispeval, dva pa John Filipič. Naša stara koreni na Jože Kttnčič je poslal novce za oglas v Majskem glasu in zraven $3 tiskovnemu skladu. Zastopništvo za Proletarca je prevzel tudi Frank Hribar. Živi v ncwburškem okrožju. Želim mu obilega uspeha v agitaciji za razširjenje lista v njegovi okolici. John Jereb, Ročk Springs, Wyo., dolgoletni zastopnik Proletarca, je izročil zastopništvo Franku Rcmitzu. V pismu pravi: Mislim, da je malo zastopnikov Joseph Cvelbar, Sharon, Pa., pravi, da mu je vojska pobrala tri sinove in zeta. Eden je že 22 mesecev na fronti, trije pa so še v vežbališcih. Da bi se le vsi srečno in zdravi vrnili domov. Dane pozabim: Jože je k gornjemu poročilu priložil tudi 2 novi naročnini in $2.05 tisk. skledu. John Zornik, Detroit, Mich., pravi, da mu je žal, ker ne more biti bolj aktiven za Proletarca. Ovira ga to, ker ima samo en dan prost na teden. Pa je le poslal 6 naročnin in $1.50 tiskovnemu skladu. Ne vem, kaj je z ostalimi našimi zastopniki tam? Frank Cvetan, Johnstown, Pa. je poslal 4 obnovne naročnine in novce za prodane Majske glase. Pravi, da so nekateri zelo "kika-li\ ker smo Majski glas podražili za 5c. So pač čudni nekateri ljudje. Vse se je podražilo, da, tudi njihne plače so višje, toda delavska publikacija, da zviša 5c za iztis, to je pa že od sile, namreč po mnenju teh ljudi. Pa se čudimo, zakaj je tako na svetu kot je. Neštetokrat sem poudarjal, in poudarjam sedaj, da je delavstvo v veliki meri krivo za vse. kar je slabega in krivičnega. To je ena stran. Po drugi pa imamo spet take, ki razumejo in se Čudijo, kako moremo izda- SLOVENSKI DELAVSKI CENTER Chicago, — Center in Prole-tarčeve urade so obiskali Sgt. Frank J. Leban, Imperial, Pa., nastanjen v kempi Claiborne, La. — Wm. Pipan, Hibbing, Minn. — Pfc. Raymond J. Pod-boy, VVaukegan, 111., nastanjen v kempi Crowder, Mo., in Pvt. John Zupec iz North Chicaga, ki je nastanjen v Fort Bragg, North Carolina. Z njima je prišel tudi naš znani zgovorni rojak Joseph Podboy iz Waukegana. On je Raymondov oče. Naš vrt v Centru bomo menda tudi letos nekako zdržali. Naš prejšnji vrtnar John Chamazar vsled slabega zdravja tega posla ne more več izvrševati, drugega, ki bi njegovo delo prevzel, nismo mogli dobiti, pa bomo vsled tega pomagali ta malo drugi nekoliko. Precej rož ie nasadila Mrs. Jo-sephine Trojar, ki jih je nam dala s svojega vrta. Nekaj pa Mrs. Mary Oven. Kar je bilo treba drugih rastlin, jih je kupila in posadila Angela Zaitz, Frank Bizjak jih je pripeljal, Louis Zorko zalival, naša soseda Mrs. Martinjak tudi pomaga, in Mrs. Groser pa vrši svoje delo na vrtu, kot zmerom in kolikor utegne poleg svojega drugega dela. Tudi Jack Vider rad pomaga. In pa tisti naši prijatelji in prijateljice, ki so vedno na razpolago z nasveti in kritikami. Bivši tajnik korporacije Slovenskega delavskega centra, Oscar Godina. ki je sedaj častnik v ameriški armadi, nastanjen nekje V Evropi, pozdravlja vse ba-lincarje in druge, ki prihajajo v Center. Piše, da tam, kjer je on, "balincajo v vsaki vasi". Dalje pozdravlja prijatelje v Centru Sgt. Ernest Dreshar, ki je bil z ameriško armado v francoski Afriki, sedaj pa je morda v Angliji ali v Italiji. Smo v takih časih, da človek v armadi ne sme povedati, kje pravzaprav je. Michael Reading iz Californi-je, ki je bil naš prvi vrtnarski veščak in zasnoval Centrov vrt, tudi pozdravlja vse, ki jih pozna. — P. O. tako visoke starosti kot je moja, jati tako revijo za borih 35c in kajti na plečih jih imam že 78, mnogi izmed njih pošljejo zanjo pa bi rad imel malo počitka. Da, več, ali pa prilože kaj v tiskovni ni jih mnogo, ki bi tako vztrajno . sklad. Je pač odvisno, koliko člo-delovali za Proletarca kot je on, vek razume in pa koliko se zave- menda je samo eden približno njegove starosti, ki je še zmerom aktiven zastopnik Proletarca, in to je John Marolt v West Mineralu, Kansas. Johnu Jerebu iskrena hvala za vse, kar je storil za našo stv»r. Upam, da je v svojemu nasledniku dobil dobre ga namestnika, kateremu kličem: dobrodošel v vrste avantgarde Proletarca! John Petrich, naš "oldtimer" iz Youngstowna, O., je poslal 4 naročnine in 75c tiskovnemu skladu. John je še zmerom kot je bil: zvest svojemu socialističnemu prepričanju. James Dekleva, Govvanda, N. Y., je spet tu. Poslal je dve naročnini in $1.25 tisk. skladu. Louis Barborich, Milwaukoe, VVis., je poslal še 6 obnovnih naročnin. Frank Stih, Sheboygan, Wis., je poslal 10 naročnin, novce za prodane Majske glase in $2.80 tiskovnemu skladu. Chicago, 111. Angela Zaiti 4 obnovne naročnine, Chas. Pogorelec 4, John Rak 2 in Luka Groser 2. Druge "nesreče" pri nas ni bilo. Jože Snoy. Bridgeport, O., je poslal $16 tiskovnemu skladu, ki so bili zbrani na konferenčnem zborovanju JSZ in društev Prosvetne matice pri s. Jos. Škofu na Bartonu. Prispevateljem iskrena hvala, John Vitez je poslal zapisnik zborovanja in zraven priložil tudi dve naročnini. da potrebe delavskega tiska. Zal, ne veliko, Sužnji sistema pa bomo vsi skupaj še dolgo, dolgo. Luduig Yoxey, Pueblo, Colo., je poslal 5 naročnin ter novce za prodane Majske glase, od kate- DRUŠTVO M0XHAM VABI Johnstoun, Pa. — Slovensko bratsko podporno društvo "Mqx-ham" vabi na veselico, ki jo priredi v soboto večer 1. julija v Slovenskem domu na Moxhamu. Igral bo znani orkester Johna Koračina iz Yukona. Vstopnina na ples samo 50c. Kot vselej doslej, tako bo moral tudi letos vsak član, ki se te priredbe NE udeleži, prispevati $1 v društveno blagajno. John Polantz, tajnik. Zavezniki dobili 4,400 letal V prvih 91 dneh tega leta je bilo poslanih zaveznikom iz Zed. držav 4,400 letal ali povprečno 338 na teden. KLIC V KUPOVANJE BONDOV • 9 petega vojnega posojila Določena kvota za nakup bondov petega vojnega posojila je šestnajst milijard dolarjev. Zed. države ne samo da same vzdržujejo vso svojo oboroženo silo. v kateri služi nad 10,000,000 mož in žensk, ampak pomagajo materialno tudi vsem drugim zavezniškim deželam širom sveta. To veliko stane. Tekoči dohodki za kritje vojnih izdatkov niti z daleč ne zadostujejo. Zato si vlada pomaga z vojnimi posojili. Sedanje, ki ga je razpisala, je peto. Se v vsaki prejšnji kampanji je bila kvota presežena. Tako bo tudi v tej, AKO SE VSI, KI JIM JE ZA ZMAGO, ODZOVEJO KLICU SVOJE DEŽELE. Vojaki na fronti skrbe, da store svoje. Civilno prebivalstvo ima nalogo pomagati z delom in s kupovanjem bondov. Zaveda se je in jo izpolnjuje. KUPUJTE VOJNE RONDE, DA BO PETO VOJNO POSOJJILO POPOLEN TRIUMF V NAPORIH ZA ČIMPREJŠNJO ZMAGO. (Prostor za ta oglas prispeval Proletarec.) t KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * iMMIMMIIIfMIMIMMMMIM#HIUIMItllllMII>» KOMENTARJI ........................................... Med Hrvati je velik boj zara- botal se je na sestanku s Suba di Mačka, bivšega voditelja hrvatske seljačke stranke. To, da sc je Maček bodisi vsled svojega šičem dne 17. junija. Glej 1. str.) | Am. domovina v "editorialu", priobčen v nji 1. junija, ostro dusuvnega shirunja v jetništvu, | prijema tisto klerikalno skupino ali pu vsled jeze nad pustolovci, v Sansovem prvem kongresu, ki razjezil Paveliču v korist — to je imela nalogo nominirati in priznavajo vsi. Spor med Hrvati | "poriniti skozi" nominirance v v Ameriki pa je nastal pod krin- Sansov izvrši in širši odbor. Pri-ko Mačka zato, ker se v hrvat- jatelj Debevec morda ne bo ver-nfci in v jugoslovanski zamejni in t jel, a uspela je popolnoma. A kaj tuf VVaUenburg in okolica: Edvard Tomšič. ILLINOIS. Cbicego in okolicat Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauehar. La Salle in okolicat Anton Udovich in Leo Zevnik. Sprint f ield: Joseph Ovca in John Goršek. • Virdent Fr. Ilersich. VVaukegan-No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA IndianapolU: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadiai John Shular. Weit Minerali John Marolt. MICHIGAN. Detroi t-Dearbornt John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max Mart*. ChUholir: Frank Klun. Oulutk John Kobi. El> i John Teran in Jacob Kunstelj. Hlbbing: Frank Pipan. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eaftt Helena i Joseph Mihelirk Red L od get K. firznoinik. NFW JERSEY. Eliaabetk: Amalia Oblak. NEW MF.XICO Gallup: Mary In Jennie MarinSek NEW YORK. Gowanda. Jame* Oekleva. OHIO. Akren - Kenmore . Barbertom Mike Kopa^h in Mfttt Močnik. I Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m John Vitez. Cieveland: John Krebel, Anton Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbort Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. LUbon-Power Poinlt Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank Završnik. Po w ha ta n Point, O.t John Guzel. VVarren: Joseph Jei. PENNSYLVANIA. Aliquippat Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canonaburg-Strabane: John Terčelj in Marko Tekavc. Export: Jos. Britz. Forett Cilj: Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperiali Frank Auguitin. Johmtown in okolicat Andrew Vidrieh. Ilija Bubalo in Frank Cvetan, % Latrobe: John tn Mary Kradel. Ilouston: Louis Britz. Llbrary: Nick Triller. Meadowland»: Martin Baje. Park Hill - Cenemaugh: Frank Pod* Hoy. Rew: Anton Stopar. sharont Joieph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriiki droiinuki koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jobnstowa. VVASHINGTON. Seattle. Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Groee: Frank Kosem. Star Cityi Lawrenc* Selak. Thomaf Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee In Wet| Allist Louis Bar- borich. Shebojrgan: Frank Stih. \Villard: Mike Krultz in Matt Mal-nar. WYOMING. Kemmerer in okolicat Anton Tratnik in John H. Krzianik. Ročk Spring*: Frank Remitz. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-stareišo jugoslovansko ra-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoia WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchaiv IMMMIlMMtMMHIMIM ; SLOVENSKI ; PODPORNI ! NAROČITE SI DNEVNIK J >PBOSVlTAM! PRISTOPAJTE K NARODNI JEDNOT1 Stane aa pol celo leto $&00, leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) j« treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 221S OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Ezcept Wcd., Sat and Sun.) Res. 2210 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford S440 II ao an»wer — C mM Anatin 5700 ^HIMMHHtHMHMMf ! BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 1919. PublUkad Weekly at 2301 S«. L*wod«U A«. CHICAGO 23, ILL., June 21, 1944. EDUCATION . ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH VOL. XXXIX. You will be Responsible too r In a rcce^t poli of opinion conducted among union vvorkers by Federated Pre* on the question: ' Who is Your Favorite Fascist? Editor MeCormJek, Congressman Dies and Radio Priest Coughlin were tfiven positions o f honor—-or dishonor, according to how one looks at it. That result was interesting, but hardly unexpected. However, while we suspect that the above-named individuals have earned the doubtful honor bestowed upon them, we would not like to say that fascism ever will come to America merely because of the viewpoints and activities of people like McCormick. Dies and Coughlin. Speaking to the average American, we must say that— You vvill be responsible. too, if Fascism beeomes the way of life in this nation. We feel very deeply about that. Fascism. can't succeed in a nation vvhere the majority of people take an interest in and accept responsi-bility for the welfare of society. Like any other social system, Fascism rises to power only when economic and social conditions are favorable to its existence and growth. If Fascism comes to Americ^it will be because millions of Americans vvho never vvould have given Mussolini and Hitler anything more valuable than the vvell-knovvn "razzberry" haven t thought enough about politicai aetion even to go to the polls on election day. It will come. very largely, because democracy has died from misuse and, especially, disuse. And even more because the American people Ailed to organise and vote to make changes in their way of life that need to be made and that vvill be made somehovv. The time Jor change is at hand. Aetion may be averted while the vvar is on, but not much longer than that. If the change is to fascism A will be because the people did not build a democratic Socialist planned economy in time to take over their ovvn affairs vvhen capitalist "free" enterprise no longer is able to funetion. Just because the people won*t do a )ob that has to be done imo reason to believe that it vvill not be done. If the masses vvont the classes vvill. And if the classes do the planning they ll plan for the preservation of their ovvn advantages and privileges. Then they vvill control. not only the inanimate resources of the nation, but the people as well. And that s going to mean fascism. WHAT the future is going to be like depends upon forces that are blind and impartial. H(3W and BY WHOM the future is managed de-1 pends upon the intelligent aetion—or lack of it—of the generation that lives today. We're going to have a system of greater social controla after this ; vvar ends. The only choice for you, Mr. and Mrs. American is vvhether it shall funetion as a democracy or as a dictatorship. And you cant . evade your responsibility in the matter.—Reading Labor Advocate. A Rose by Any Name- Some of the odorous and foul smelling nincompoops vvho mas-cjuerade as representatives in Congress recently engaged in a lot of tvvaddle about hovv a lot of Americans of today had funny sounding names in the generation or tvvo before them. Some vvent so far as to damn good, henest Americans who Angli-cized their names to make it easier on every one coneerned, a sim-plification vvhich is most praiseworthy and an indication of the vvilling-ness of our melting pot America to be a truly refleetive America. Such assinine attitude on the part of some congressmen makes the world vvonder what a real American might be like, so we point out, vvith enviable pride, the fact that one of the greatest heroes of this vvar. on America's side, is none other than a gentleman named Dominic Sal-vatore Gentile, of Italian ancestry. but far more American in his *chievements than some of the Fishes and Hoffmans and Starnes and Rankins, vvho think the mere accident of their unfortunate birth in America makes them Americans. It takes more than birth here to be a good citizen, for vvc passed up the idea of blue bloods in favor of our present system back about the year 1776. Remember?—The Progressive Miner. But Why Do Spaniards Talk So Loud? By LEON FELIPE On this point I think that I, too, have a fevv vvords to say. The raised voice in vvhich the Spaniard speaks is an old defect of his race. Old, chronic, and incurable. We Spa niards have throats that are hoarse and raw. We talk in a shout, as if vve had been hurt, and our vocal chorda are forever outof tune. For-ever, because three times in history —three times—vve had to seream »o loud that it tore our very larynxes. The first time vvas vvhen vve dis-covered this continent, and there vvas need to yell at the top of our lungs, "Land! Land! Land!" We had to shout that vvord so that it vvould sound above the noise of the sea, and vvould reach the ears of men vvho had stayed behind on the other shnre. We had Just diseovered a Nevv World, a world of different dimensions, a vvorld to vvhich—five centuries later at the time of the great Europeih shipwreck—man's hopes vvould have to cling. There vvere reaaons for talking loud There vvere reasons for shoutlng. The second time vvas vvhen that ghostly old eccentric the knight of La Mancha, grotesquely elad. vvith his broken lance and his paper hel-met, sailed forth into the vvorld and lawleasly launched on th* four vvinds thoa* vvords that men had THE MARCH OF LABOR |IN THE W1ND tki MOTIL RtTZ« CAftLTDN. WMICM0*VC AMCRiCA A SfMONVM PO7 tW*MK, NOW OfSfRS rfS Wf ALTMV ClUNTEtt A NIW EXCLUSiVt FftATURE-COHFtitl OHlOM SKRViCE • PAV VOUft RftSPCCTS TO AOOLF/j V***/ WM0UV»a MC»J*I6MT#0* fffflOOM ttHJ1L Vino mo LASOR trt -INC VAM^UARD T*>*kjRS rr t Y BiMMS OHiON-IAMIGo6. Of4C'ftflM m*■ Dv/STfllAi. ACCiOftUS A Rt CAOMD %Y .. tl. faovu ufifrVG.. \ ■siv; oa&o* ' v w V1 Ja From THE NATION Big business circles are abuzz vvith rumors that the War Produc-tion Board may give permisaion next month for the resumption of civilian automobile produetion. • Profoasor Harley Lutz of Prince-ton, vvho vvrites the monthly Tax Revievv of the Tax Foundation, aees no presaing need to keep "this something called the national in-come" at a high level or to achieve anything better than "reasonably full employment." He thinks full employment vvould cost too much money. Hovvever, the vvorld does move. The London Daily Mail reports that Lady Hoare, aiie of Sir Reginald Hoare, former British Minister in Teheran, vvrote to the annual meet-ing in London of the National Anti-Vaccination League, of vvhich she vvas an ardent supporter, that she could not attend beertuse she had been vaccinated. Forty-five countriea stili belong to the League of Nations. The Biosophical Institute an-nounces a lecture on "Glamor—The True Reality." Franco and the Bourbon While armies of liberation breach the vvalls of Nazi tyranny, shrevvd plans are vvell advanced inside and outside. of Spain to save the country lor reaction. They have been aided by Mr. ChurchiU's speech of May *4, vvhich shocked British and American opinion by its praise of the Spamsh dietator-buteher, Franciaco Franco. The dietator, it appears, now looks forvvard to sharing honors vvith another, Don Juan the Bourbon, vvhose return from exile in Svvitzer-land to receive the Spanish crovvn is freely predieted. Various support-ers of Don Juan hoped a fevv months ago that he couud achieve this triumph vvithout retaining Franco. Novv he is reported to have agreed to rule vvith Franco's assistance. This prospeetive future vvedding of convenience and necessity may have been in Mr. Churchilli mind vvhen, in the aforementioned speech, he predieted "increasingly good relations vvith Spain.But most of us vvill dissent from such a vievv. Neither Bourbon reaction nor Franco Fascism, nor a merger of the tvvo, is compatible vvith the democratic standards of the United States. Mr. Roosevelt recently cheered Americans and Britons alike by indicating, clearly if diplomatically, that he did not share Mr. Churchilli satisfaetion vvith the Franco governmenfs record. Were he to go further and lend strong politicai support to democratic forces fighting the Bourbon-Franco schemers, he vvould, vve are confident, be backed by large majorities both in this country and Great Britain.—The Chicago Sun. Questionable Motives From Brother W. Robert Murray, of Providence, R. I., comes a cartoon vvhich vvas published in the Providence Bulletin. It is one of the "Life's Darkest Momenta" aeries by the vvell-knovvn cartoonist Webster, and it appeared simultaneously in nevvspapers ali over the country. This cartoon shows an officer calling dovvn a private for shooting too many Japs. "This is belittling your fellovv marines and it's got I to stop," the officer is admonishing the private. "You knovv vvhat hap- ( pened to thoae tvvo men in the Ford plant? They were diseharged by the history that a Doing A Thing The Hard Way There is such a thing as being too technical, vvhen living up to the very letter of the lavv beeomes a farce. Proof of this is offered in the čase of one Patrick Finn, vvho for the last fourteen years has been employed i as a maintenance vvorker in a Nevv York loft building, Patrick is the one and only employe in the building, and yet the | State Labor Relations Board has ruled that an election be held to deter-i mine vvhether he vvants to be represented by a certaln AFL union or I does not want this union to be his collective bargaining ij, ! Thafs ihe sole issue in the čase, in vvhich there seem to be no complications vvhatsoever. There's only this one vvorker involved and only this one union. * We suppose that, in conformity vvith the State labor lavvs, the elec-related to a mother's iove or aetion must be a "secret" one, so as to safeguard Patrick from the vvrath childs affection than it is to a loaf of bread or a ton of cogl." That is the reason he gives for opposing the Wagner-Murray-Dingell bili. Medical care should not be thought of in economic terms, as if it wore bread or coal, says Alphonse M Schvvitalla, dean of the St. Louis University School of Medicine. "To me," he says, "medical care is more Thurman Boddie, Negro študent at the Nevv Rochelle, N Y., high school, has been elected president of the študent body The school has a vast preponderance of vvhite študenta. This is the first time in its Negro has been so of the cmployer in čase he votes for the union, and vice versa. Keeping the vote in a one man election secret vvill be the neatest trick of the year, and we'd like to be there vvhen the Labor Board does it. Probably there vvas no way, under the lavv, of evading the holding of an election in this čase. but the situation points to a need for revision of the lavvs to prevent a repetition of such foolishness. It aeems to us that Patrick s choice of union or no union could have been made knovvn by him vvithout setting the ponderous machinery of the Labor Board in motion, and at a great saving in time and energy for aH concerned, plus a saving in the taxpayers' money.—The Brewery Worker. Just keep that in mind vvhen you're honored. Festung Europa: A nevv series of union for doing too much work feeling ambitious." • Brother Murray comments: "We union people in Nevv England do not like to see si!ch slurs aa this." Union people everywhere vvill agrec vvith him. The cartoon is aH the more unfair because it is so untrue The nation needs to question the loyalty of the union vvorkers in the Ford plant and elsevvhere far less than it does the motives of a cartoonist whcsc sole object seems to be to stir up trouble and creatc disunity. — Tlie Brewery VVorker. plied the elerk, "but spit on the vvrong side. people vvill W0RLD EC0N0MY OR ANOTHER WAR TO GRAB W0RLD OIL By SCOTT NEARING THOMAS AND HOOPES, THIS TIME For the fifth time, our old friend, Norman Thomas. is to be the Socialist candidate for President. His running mate is Darlington lloopes, vvho, as a member of the Pennsylvania Legislature, madc many a good fight. Thomas and Hoopes vvill not get any electoral votes. but they may l»e relied on to stimulate public thinking, and thafs something vvorth vvhile, particularly in vvartime. For example, Mr, Hoopes in his speech of acceptance said: "Never pgain vvill able-bodied men be content to seli apples on the street cor-ners. If vve plan and produce for use, as vve have for vvar, the common good, not profit for a fevv, must bc the main spring. "We have proven that K can be done. We've done it. We're doing it. If this vvar teaches us that, our boys have not died in vain. , Talk like that may prod the candidates of the old parties to sub-stitute something concrete for their usual platitudes.—Labor. Oil has been important economi-cally for nearly a century. First as a means of illumination, then as a method of heating and of lubrifa-tion, it vvas carried to remote ocean of it. Mechanized transport, the tank, the plane, self-propelling artillery and the entire navy vvere oil-driven. Oil produetion vvas speedcd to the limit in every avail- corners of the earth and sold at a able field, and U.S. reserves vvere handsome profit in local markets exhausted so rapidl^ that today The Standard Oil Co. of Ohio, or- responsible voicer aro mentioning ganized in 1870, has stood through 15 years as the limit for cheaply the years as a symbol of highly produced oil. successful monopoly economy. Meanvvhile forgotten — "Justice! Justice! Jus-^tice!" There vvere reasons for shout-ing then, too. The third is more recent. I vvas in the choir that time. My voice is stili hoarse from the strain. That vvas the shout vve gave on Madrid's hill-top in 1936 to vvarn the sheepfold, rouse the shepherds, and vvaken the vvorld: "Watch out—here comes the vvolf! Here comes the wolf! The vvolf!" He vvho eried "Land!" and shout-ed "Justice!" is the same Spaniard vvho, only eight short years ago, sereamed from Madrid s hilltop to the shepherds belovv, "Watch out! Here comes the vvolf!" Nobody heard him. Nobody. The doddering old sheep herders vvho vvrite history themaelves cloaod ali the doors and vvindovvs. made them-selvrs deaf, filled their ears vvith cement. And even novv they go about asking, "But why do Spa« niards talk so loud?" • The Spaniard does not raiae his voice. The Spaniard talks exactly on man's level. And as for those vvho think his voice is too high. per-kiapa that is because they are listen-ing from the bottom of a vvell. — fFrom The Nation.) If there is anythlng better than being loved, it ki loving Countries are vvell cultivated, not as they are fertlle, but as they art free —Monteaq u icu. Oil entered politics vvith the in-ternal combustion engin? of the auto, truck, tank, plane and speed boat, and the oil burning marine engine at about the time of World War I. In that vvar, a« Lord Curzon put it, "The Allies floated to victory on a wave of oil," and proved beyond a doubt that success or failure in later vvars vvould be determined to a degree by oil reaerves. During World War I the U.S. vvas producing tvvo-thirds of the world's oil. Other important fields in Mexico and Venezuela made the vvestern hemisphere the chief though not the only oil source. There vvere other fields in Poland, Rumania, southern Russia, Persia, Mesapotamia, the East Indies and Sakhalln. World War I vvas follovved by a bitter struggle for oil reserve control. The struggle centered ln Asia Minor vvhere the Turks backed by France and the Greeks backed by Britain fought a sharp vvar. In Mexico and in the Chaco. British and American oil inlerests clashed in civil and International vvar. Ali through these conflicts the U.S, romped gaily along its spend-thrlft way squanderlng its oil reserves on joy-riding and house-heating at home and scattering oil p rodu c ta abroad vvith a prodigal hand. Unheeded vvaming voices vvere raiaed: U.S. oil reserves vvould be exhauated in 25 to 40 years. OH squandering Increased Sa the Penn-sylvania and Ohio fields tapered off and those of Oklahoma. Texas and Callfomia vvere tapped World War II found the U.S. stili the chief producer and consumer of oil. If World War I floated on a vvave of oil, World War II requlred an the eyes of the oil-using vvorld had turned tovvard a belt of land running from the North Caucasus southeastwardly into Arabia. Produetion in the Soviet Union, Mesapotamia and Persia and test drilling in Arabia led oil experts to estimate that the bulk of the world's knovvn oil reserves lay in this region. British, Dutch, French and U.S. oil companies large bribed and bargained. Italian, German and Japanese armed forces made this area the focal point of their drive for vvorld rcsource control. Out of the fracas Standard Oil and its associatcs have emerged vvith a coneession covering 650,000 square miles of Arabia (a fifth the area of the U.S.) vvhich some ex-perts estimate to contain tvvo-thirds of the world's knovvn oil reserves. Arabia is several thousand miles from the ncarqpt U.S. crossroads It lies cloaer to the Soviet Union than to any of the other great povvers. It is a part of the Moslem vvorld and has for some time been under Brltiah Influence. Thua, U.S oil companies in their aearch for profits have plumped dovvn In one of the hottest hornefs nests of present day povver politics. Hence the hullahaloo. Hence the profound concern ln Nevv York and Washington as vvell as in London and Moacovv. The three Big Chiefs left Teheran, so they said, frienda in fact. But that vvas before the announeement of a U.S. pipellne projeet to pump Near East oil aeroas British controlled terrltory through 1,500 miles of American pipellne to refinerles and vvaiting UJ9. tankera In the Medlterranean SOVIET RUSSIA stamps showing"the heads of Hitler COMMEMORATION DAY and Mussolini vvas issued in Vien- CHICAGO na. A man eomplained to a Post Office clerk that they didn t stiek very I General Fedor I. Belov. militarv vvell, "The stamps are ali right," re- attache of the Soviet Embassy, vvill be guest of honor at "Order Of The Day," a dramatic rausical pageant in the Chicago Arena. Thursday evening, June 22, observing the be-ginning of the fourth year of our Soviet allies' fight against our Nazi foe, it vvas announced by Russian War Relief. Inc., sponsor of the program. Rcleased vvith the announeement, a proclamation by Mavor Edvvard J. Kelly naming the date as "Soviet Russia Commemoration Day In Chicago" ealls attention to the Arena event as one at vvhich "ali Chicagoans attending vvill have the opportunity to manifest their špirit of unity vvith the people of the U. S. S. R. and ali other United Nations. Crovvded vvith thrilling features the program schedulod includes ap-propriate musical numbers by a symphonv orehestra direeted by Ni-cholai Malko, famed Russian con-duetor and by the Russian American Chorus direeted by Nieholai Popoff Among the prominent Chicagoans vvho vvill address the Arena A CONGRESSMAN SPEAKS There vvas a breath of fresh air in Congress vvhen Representative Richard Harless (D., Arizona) stood up and told the members that the vvorking people had a fundamental right to organize for politicai ac-tivity. Harless told the House that democratic politicai activity vvas one of the rights for vvhich vve are fighting this vvar. And he called upon Congress to repeal the provisions of the Smith-Connally Act vvhich hamper politicai aetion by organiz-ed labor. Of course, the surprising thing is not that Harless should make such a speech but that he should have to make it. What Harless said is por-feetly obvious to aH democracy-loving Americans. It is a sad com-mentary that some members of the United States House of Representatives have to be reminded of poli- j audienco are Clarence B. Randall, tičal tenets vvhich vvere born and general campaign chairman of the bred in our American system of I Communit.v and War Fund of Me-govemment.—Steel Labor, sen. vice-president of the Chicago Federation of Labor; Robert Travis, vice-president of the State Indus-trial Union Couneil of the CIO; Os-car Brovvn, national president of the NAACP; and Austin L. Wyman, chairman of the Chicago Committee of Russian War Relief. There vvill be no col)ection speeches and no fund raising. Ex-penses vvill be met by the sale of admission tickets novv available at Russian War Relief, 80 E. Jackson Boulevard and its 20 neigtiborhood branehes. Telephone reservations can be made by calling Harrison 3252. West-siders can obtain their tickets from Victor Cejka, 1510 W 18th St.; Stanley Gledich, 1345 W. 18th St.; or the follovving Russian War Relief clothing centers: 3642 Roosevelt Rd., 2619 Ogden Ave, or 5472 Madison St.; on the southvvest side at the Lithuanian center, 735 W. 31st St.. or from John Marko-viteh, 210 W 31st St.; on the far south side firom Mrs. Sue Van Houvv, 10810 S. Michigan Ave. VVISCONSIN SOCIALISTS NAME STATE TICKET The Wisconsin Socialist Party held its state convention in Mil-waukee on May 13 and 14. With en- YOl li STAXE IN THE Fl TI RE Plongh deep vvhile sleep,—Ben Franklin. sluggarda tropolitan Chicago; Anton Johans- thusiasm and determination, the j convention drafted a platform and program, anri nominatr.i a full SlSt« of candidates for state and federal offices as follovvs: Walter H. Uphoff, a farmer of Oregon, VVisconsin, vvho is a member of the Socialist national execut-ive committee, for U. S. Senator; George A. Nelson of Milltovvn, candidate for Vice-President in 1936, for Govcrnor; George Helberg of Milvvaukeo for Lieutenant Govcrnor; William Kirat of Sheboygan, for 55ecretary of State; Walter Ben-son of Kenosha for State Treasurer; and Anna Mae Daviš, Madison lavv yer for Attomey General. Congressional nominees are: Victor Cook, lst distriet; Margaret D. Gray, 2nd distriet; Fred A Dahir, 3rd distriet; Stanley Budney, 4th distriet; John C Boli, 6th distriet; Dr Levvia Frick, 7th distriet; Clinton B. Ballard. 8th distriet; Adolph Maasaen, 9th distriet; Adolph Kreie, lOth distriet Friuiklln \leian4er—PhlhMthi« BnUttin PACKING MEMBERSHIP H ITS 100,000 DENVER, Colo — Memberahip of the CIO United Packinghouse Workers of America hss novv reach-ed the 100,000 mark. Lewis J Clark, internationsl president of the union, told representatives at-tending a union conference here