SLOVENSKI LIST
'i
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; Ea pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer.
POSAMEZEN IZVOD: 10 etvs.
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. cesar Díaz 1657, tr. t. 59 - 3667 -
Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 22 DE MARZO (MARCA) DE 1940
Núm. (Štev.) 160
Vprašanje neodvisnosti Indije
Preteklo nedeljo so imeli Indijci svoj narodni shod. Narodni voditelji j so govorili v imenu "patnaske resolucije", ter povdarjali, da je sedaj najlepša prilika osvoboditi se angleške nadvlade. Dr. Prasad je dejal: Dvomim, da misli Anglija danes drugače o nas kakor celo stoletje. Ni ničesar slabega zahtevati neodvisnost Indije. Vodja Nehru pa je dejal: Anglija se faktično ne bori za zrušiti nacizem, niti osvoboditi demokracijo, marveč za svoje imperij alne interese; zato Indija ne more biti udeležena v tej vojni. Zborovanje se je zavleklo do pondeljka, kjer so tudi levičarji dobili popolno Pravico javnega delovanja.
Gandhi, ki je našim čitateljem najbolj znan in ki je nekak verski narodni voditelj Indijcev, je ves čas molčal ter jc šele iui koncu spregovoril. Dejal je, da se z narodnega stališča strinja z indijskimi narodnimi voditelji, vendar ne želi v tem kritičnem momentu pretrgati vezi z Anglijo in upa, da bodo v Londonu sami spoznali, da je v interesu An-Süje, da dá popolno svobodo Indiji.
Komunistični vodja Manabendra Nathy Roy, ki je zelo poznan v inozemstvu, posebno pa v Rusiji in v Meksiku, je silno napadel miroljubnega Gandhi j a ter jé dejal, da se z njegovo miroljubno politiko ne bo Prišlo nikoli nikamor. Boriti se moramo do popolne neodvisnsti, je de Jai. in ne izbirati sredstva za doseči končno zmago. Ko so ga vprašali, če hi bil sistem Združenih držav prikladen za Indijo, je dejal: V Združenih državah ni demokracije, mar-v®c je dežela izkoriščana od nekaj industrijskih finančnikov. Nehru, ki je Gandhijeva desna ro-je dejal, da se bo takoj pričelo z f^bo, kakor hitro bo glavni vodja Indijcev, Gandhi videl, da je nastopil ugodni čas in da je narod pripravljen.
Poglejmo nekoliko v zgodovino indije.
Indija je čudna zmes narodov, razredov in verskih ločin. V nji je nad Va tisoč kast in plemen, ki govore ad dvesto jezikov. Vsak najmanjši lec indijskega prebivalstva ima > 0J® nazore o božanstvu in je sle-svr*i Indijec pripravljen žrtvovati, oje življenje za verske nazore. u^?ja ima tristopetdeset milijonov Prebivalcev. Med njimi je dvestošti-ueset milijonov hindov, osemdeset «Jonov mohamedancev, dvanajst hjonov budistov, šest milijonov T^tjanov in kakih sedem milijonov ^ngovercev.
Angiija vlada dvestodevetdesetim dii vU°m prebivalcev v petnajst in-Vla!i • državah. Drugim državam . a-dajo domači princi, ki se imenu-niaharadže in so zavezniki Ande/^' 2 nji11" delijo bogastvo nai ' ?°S'ata država Burma s pet-ce^í bilijoni prebivalcev se je od-tef . leta 1937 od angleške Indije ]a„.Je postala kronska kraljevina z ustavo.
so se polastili Indije leta
SleŠlt" • -ie Robert Glive z 900 an-prei^Imi vojaki in 2100 domačini bi^l bengalskega vladarja v s0m pri Plassey. Pred tistim ča-in p s° Angleži v družbi Francozov Uti °nugalcev le trgovali z indij ski-fržnimi oitkj
Sestanek no brennerskem prelazu
HITLER IN MUSSOLINI STA SE SESTALA NA BRENNERSKEM PRELAZU — O MIRU SE NISTA RAZGOVARJALA — NEMŠKI IN ITALIJANSKI MIROVNI POGOJI — ZAVEZNICI NE VERUJETA HITLERJU IN BOSTA SLEDILI Z VOJNO — DRŽAVNIKI STOJIJO PRED TEŽKIMI VPRAŠANJI.
Kakor jebilo pričakovati ob zaključku rusko-finske vojne, da bo Nemčija spet prva skušala vreči karte, se je tako tudi zgodilo. Nepričakovano sta se na prelazu Bren-nerja, na italijansko-nemški meji, sestala Hitler in Mussolini. Očivid-no je bil na ta sestanek povabil Hitler Mussolini j a ter je bil iz tega razloga nemški zunanji minister liib-bentrop v Rimu, kjer je seznanil Mussolini j a o željah Nemčije. Ker pa Nemčija v teh kritičnih podvze-tjih potrebuje tudi papeža, se je seveda Ribbentrop oglasil tudi pri njem.
O sestanku Hitlerja in Mussolini-ja spet časopisje ugiblje in komentira na dolgo in široko, kaj neki sta diktatorja zaupnega sklenila med sabo. Nič določenega ne vedo povedati, a da o tem, kako bi vzpostavili ponovno mir v Evropi, najbrže nista ničesar razpravljala, so mnenja večina. Rooseveltov odposlanec Melles jetorej najbrže praznih rok od šel nazaj v Ameriko, kar bi si bil lahko že vnaprej mislil.
Pač pa je Hitler izročil Wellesu noto z enajstimi točkami v katerih so zapopadene nemške zahteve:
1)	splošno razoroženje na suhem, morju in v zraku;
2)	vzpostavitev neodvisne Poljske
l republike z glavnim mestom Varša-; va z deset do enajst milijoni prebi-I valstva. Gdansko bo poljsko prista-! nišče z izhodom na Baltik. Dokončne meje se bodo določile s plebisci-' tom pod mednarodnim nadzorstvom ' ter se bo enako rešilo tudi manjšin-I sko vprašanje ter morebitno potrebno masno preselitev;
3)	Čehi, Slovaki in Madžari bodo tvorili trozvezno državo, zaveznico Nemčije, ter si Nemčija zagotovi nekatere koncesije za dobo 25 let;
4)	Avstrija ostane za vedno v mejah Nemčije;
5)	Nemčija dobi nazaj svoje kolonije v teku 25 let, ali vsaj mora imt>
Stwa
Adolf Hitler, nemški diktator
ti nekatere koncesije in pokroviteljstvo emigracije v nekatere afriške kraje;
6)	Vzpostavitev podonavske konfederacije, z intervencijo Nemčije in Italije kakor stražni velesili, v katero bi bile vključene Jugoslavija, Romunija, Češka, Madžarska in Slovaška;
7)	na Balkanu se bo čuval "status quo", potem ko se uredi vprašanje med Romunijo in Madžarsko;
8)	Absolutna verska svoboda. Judje, ki se še nahajajo v Nemčiji se izselijo, pod vodstvom Anglije, v Palestino; pod vodstvom Italije, v Afriko in pod vodstvom Francije, v Madagaskar;
9)	Popolna trgovinska svoboda potem po vojni, znižanje obmejne
ni bT-nlmi mesti, po tisti odločil-^ran p.a so kmalu obračunali s . C02i in Portugalci ter razširili
8^0
leta io2sP°darstvo nad vso Indijo. §lasjj i® angleški parlament pro-Co Inkraljico Viktorijo za vladari-^aznjj/^6- Sledile so vroče borbe z Ajxg.]-.1 indijskimi plemeni, toda Viacj •Ia je bila vselej zmagovalka, katerih 2 m°čno roko ter je v ne-k^jti « °zirih celo osrečila Indijce, Preprečila je medsebojno ver-
Benito Mussolini, italijanski vodja, ki se je te dni sestal s Hitlerjem
sko klanje Alaha, Budhe in še tisoče verskih božanstev.
Indijski narod pa se je le pričel polagoma prebujati, katerega glavni vodja je vsekakor Mahatma Gandhi. Angleški indijski podkralj lord Lilihgow je ponudil Gandhiju nekak domin jonski status, nekako ka kor je Kanada napram Angliji, a Gandhi mu je odgovoril, da bo to kočljivo vprašanje še le tedaj rešeno, ko bo Anglija spoznala, da je napočil čas, da Indija sama odloča o svoji usodi.
Poznavalci razmer trdijo, da Indija še ni zrela za svojo narodno svobodo in da bi takoj nastopile notranje homatije in "svete" vojske, sledili bi roparski pohodi in zdravstvene razmere bi se poslabšale.
Trdijo pa tudi, da Rusija že vodi razgovore z nekaterimi indijskimi voditelji, ki jim misli pomagati organizirat Indijo ob ugodni priliki, ki upajo, da se bo kmalu nudila, po ruskem sistemu. In kakor je znano jej Anglija na te eventuelnosti tudi pri-j pravi j ena ter ima zbrano veliko voj- j sko v Indiji in pod rugih svojih do- j minijonih.	I
Hitlerjeve ponudbe za mir se torej v marsičem skladajo z zahtevami Anglije in Francije. Obe zadnje imenovani zahtevata svobodo Čehom in Poljakom ter jamstvo varnosti manjšim podonavskim in balkanskim državam. To je torej zapo-padeno tudi v Hitlerjevih točkah s pridržkom nadkontrole Nemčije. A to nemško varuštvo ne bi bilo tako popolno,, če bi po drugi strani stali ob strani še Rusi in Italijani. S tem bi bili seveda Angleži in Francozi popolnoma gospodarsko izrinjeni iz Podonavja in Balkana ter bi povrhu še kolonije morali deliti z Nemčijo
in Italijo ter morda še z Rusijo po drugi strani. To pa nikakor ne gre v račun Angliji in Franciji ter sta pripravljeni svoje stališče z orožjem v roki braniti.
Ta teden so se vršile velike debate v francoskem in angleškem parlamentu. Obema vladama predbaciva-jo, da so premalo energične. Na ta pritisk so se odločili, da bodo obe vladi notranje reorganizirali ter je pričakovati, da bosta Francija in Anglija prešli iz defenzive v ofenzivo.
Chamberlain, angleški ministrski predsednik
carinarme, in direktne gospodarske zveze z vsemi državami;
10)Posebni	dogovor glede italijanske trgovine v Džibutiju in svoboden prevoz skozi sueški prekop po letu 1945; in
11)	Nov "status" za Italijane, ki živijo v Tunezu.
Zadnje točke torej določujejo, da bosta Nemčija in Italija skupno vodili zunanjo politiko, da dosežeta cilj radi katerega je nastala vojna. V Vatikanu, kakor tudi v Parizu in Londonu pa so mnenja, da Hitler v teh točkah ni še vse povedal, kar misli doseči. Vsled tega seveda ne mislijo vzeti Hitlerjeve "mirovne ponudbe" resnim ter bodo raje nadaljevali z vojno.
Roosevelt, državni predsednik Združenih držav
Kakor smo že v zadnji številki pisali, dela Nemčija mrzlično na tem, kako spraviti Rusijo in Italijo, brez katerih ne bi mogla doseči potrebne nevtralnosti na Balkanu ter izvesti svoje kolonijalne politike. Mussolini pomišlja, če se mu splača z Rusi zobati češnje ali ne, kajti njih moč se čedalje, širi ter sega slovanska veja prav do Trsta. Bolgarska politika se že naslanja na Rusijo, čeprav imajo Italjinai tam svojo princeso, in če bi nekega dne še v Jugoslaviji prišli na to misel, kar nikakor ni izključeno, je Italija potisnjena iz Balkana v svoje naravne meje.
Evropski državniki velesil stojijo pred zelo težkimi in zapletenimi problemi, ki nihče ne more predvidevati, niti oni sami najbrže ne, kako se bodo končno rešili. Mi pa stojimo slej ko prej na stališču, da moramo Slovenci, Jugoslovani in ostali Slovani iziti iz te borbe popolnoma svobodni, pa naj bodo trenutni izgledi še tako temni. Med tem pa upajmo, da bodo tudi angleški, francoski, nemški, italijanski in vsi drugi narodi prišli do spoznanja ter bratskega sožitja.
Srečne in vesele Velikonočne praznike želi vsem naročnikom in čitateljem
UREDNIŠTVO in UPRAVA
•■'^■■'■■■■■■"^^■"«■Bi^MrBWBBHBBBMHMBBi^Br«
Reorganizacija francoske vlade
V sredo je podala ostavko Dala-dierova vlada ter je poveril predsednik republike Lebrun sestavo nove vlade Paulu Reynaudu, ki je bil doslej finančni minister.
Reynaud je bil ves čas silno nasproten dosedanji angleški in francoski politiki ter je bil ogorčen radi znane pogodbe v Monakovem, vsled katere sta izgubili Češka in Poljska svojo neodvisnost.
Napovedujejo, da bo nova vlada podvzela energične korake, bodisi v diplomaciji, kakor tudi v vojni.
Morebitni italijansko-nemško-sovjetski sporazum
Iz Rima in Londona napovedujejo morebitni italijansko-nemško-sovjet-ski sporazum, na katerem delajo predvsem v Berlinu.
Gotovega seveda še ni nič, ker Mussoloni se ni še povsem odločil na katero stran bi mu več koristilo. Medtem ko bo poizvedel, kako mislijo v Berlinu in Moskvi, se bo enako pozanimal tudi v Parizu in Londo-
nu.
Zaenkrat je Mussolini povabil generala Grazianija na razgovor, ki se baje nanaša na pripravo italijanske kolonijalne armade.
Nezadovoljnost radi
davkov v Jugosla-• • •
Vl]l
Zadnja davčna preosnova, ki jo je izvedel in uveljavil finančni minister, je sprožila pri imovitih in pridobitnih slojih silno veliko nezadovoljstvo in godrnjanje. Vsi tožijo, da jim je država naložila preveč davkov, katere ne bodo zmogli, obenem pa se bo zaradi tega zmanjšala podjetnost ljudi, od česar bo spet država imela škodo, ker bo imela manj davkov, obenem pa bo manj ljudi zaposlenih. Toda vse to tarnanje je neutemeljeno, ker je znano, da so doslej najbolj imoviti sloji sorazmerno najmanj plačevali državi. Po drugi strani pa se vse davčne uprave pritožujejo, da je tako imenovana davčna morala padla, ker ljudje nočejo več z voljo plačevati davkov, in se poslužujejo vseh mo-močih sredstev, da kaj utajijo ali pa na drug način odtegnejo državi. Kakor pa izjavlja finančni minister, ni misliti na to, da bi se v davčnem sistemu kaj bistvenega spremenilo, čeprav je ministra nedavno obiskalo posebno odposlanstvo vseh trgovskih zbornic v državi. Prosilci so bili bolj pohlevni in so rekli, da se sicer zavedajo, da je treba državi v sedanjih izrednih razmerah nekaj več odrajtovati, vendar pa prosijo ministra, naj davčno odmero in iz-terjevalno prakso omili vsaj tam, kjer se bo zato pokazala potreba. Na to pa jeminister dr. šutej pristal in rekel, da bo spremenil vse tisto, kar bi se pokazalo kot krivično in neumestno.

| Argentinske vesti
^eamwiw^émm^^saem^^wjamsi^^m^ i^mmmsmmmmmmec
Izseljenski duhovnik župnik Jožef Kastelic ;e je ponesrečil pri plezanju na Aconcaguo
v $
J
V pondeljek je dospela iz Puente del Inca vest, da se je smrtno ponesrečil jugoslovanski izseljenski duhovnik Jožef Kastelic.
DOMAČE VESTI
Mendozo in Čile. Prišedši do Puente del Inca, kjer se nahaja turistov-ski hotel z enakim imenom in kjer bodi mimo grede povedano, je usluš-ben tudi Slovenec, ki ima naročen naš list, je naletel na zgoraj imenovano ekspedicijo, ki se je ravno pripravljala na odhod ter bi želela poleg drugih poklicnih znanstvenikov tudi duhovnika v svoji družbi. Kastelic, ki je znan hribolazec že od doma, se je seveda takoj ponudil, dasi ni bil telesno pripravljen za tako naporno pot, kar mu je zdravnik | tudi povedal, a ga ni hotel poslušati. I Hotel je na vsak način doseči vrh Aconcague. In res je bil že skoro na cilju, saj mu je manjkalo samo še 200 m. In kakor vse kaže, je Kastelic padel v kak prepad, tik pred svojim ciljem, kar bi ne bilo nič čudne-Izseljenski duhovnik Jože Kastelic, g-a spričo sneženih viharjev, ki so ki je po vseh vidikih postal žrtev gor divjali prav tiste dni. Vendar njego-
že več časa se je skrbno priprav- vega trupla še niso našli, ljala letošnja druga ekspedicija, pod	*
vodstvom Ivana Jurija Linka, da župnik Jožef Kastelic se je rodil doseže vrh Aconcague, ki je 7180 m. t 23. decembra leta 1998 v žužember-nad morjem.	ku na Dolenjskem. V mašnika je bil
Link je dobil 7 t. m. Kastelica na posvečen leta 1922. Najprej je služ-višini 6.950 m. od koder je hotel na boval kot kaplan na Jesenicah, po-vsak način doseči vrh ter zasaditi j tem pa je bil župnik pri Sv. Kri-križ, ki ga ie nosil s seboj. Link in ¡ |u nad Jesenicami. Od tam je šel v njegovi spremljevalci so mu prigo- Francijo med jugoslovanske izsel-
ŽALOSTNA VEST
Vsem znancem in prijateljem naznanjam, da mi je dne 12. febr. umrl nadvse dragi brat Rudolf Bizjak, doma v Potočah. Pokojni zapušča mlado vdovo in otroka, mater, sestre ¡ in brata Alojzija, ki je profesor v Jugoslaviji.
Globoko pctrta sestra
ALBINA BIZJAK
Buenos Aires, dne 21. marca 1940.
Pismo iz Junina de |os Andes
Prišel je dan, ko lahko izpolnim nego sem mu svetoval. Pa je zato mojo dolžnost ter poravnam mojo moral grevango moliti. • zaostalo naročnino.-	| Zvečer sem moral oditi na-
Sedaj sem spet na prejšnjem ire- j zaj v Neuquen. Bil sem kakor na stu, kjer uživam sveži gorski zrak. j žerjavici, ko sem mislil, da bom na Po vseh težavah in razdaljah, se vsak način vlak zomudil, ker sem se mi je posrečilo, da sem se srečal v preveč zapoznel s popoldanskimi po-Roca v Rio Negro dne 19. januarja z božnostmi. Iz zadrege so me rešili g. Hladnikom. Imela sva priliko j bratje Gorjup, ki me je Pavel poteg-obiskati več jugoslovanskih družin.: nil do Neuquena, ki je iz Cinco Sal-
VILE ROJENICE
Prejšnji teden so se po času zglasile rojenice v hiši našega | rojaka Josipa Šemole v Wildeju, j ki je doma iz Prvačine ter ostavile i njegovi ženi Milki krepkega in zdra-vega dečka.
Mati, kakor tudi sinček sta pri j najboljšem zdravju.
Zadovoljnim staršem ob tej priliki iskreno čestitamo!
varjali naj gre nazaj, a ni hotel iti, pustili so ga na višini 6850 m. Medtem je šel Link nazaj do 4.300 m., njegova spremljevalca Saez in Schil-ler pa sta ostala na višini 5.800 m.
jence in iz Francije pa je prišel leta 1932 v Argentino.
župnik Kastelic je bil zelo energičen in podjeten človek. Izseljenstvu bodisi v Franciji ali v Argentini je
Med 8. in 9. marcem jedivjal na	zei0 rad šel na roko ter je marsika-
Aconcagui hud vihar s sneženim me-	teremu našemu človeku tudi dejan-
težem. Veter je baje drvel 180 Km.	g^o pomagal, ko je bil v sili in po
na uro. Link se je 12. odpravil iskat	■-- m----J-	^»o^ti
DELAVSKI SOCIALISTI BODO
GLASOVALI ZA SOCIALISTE
Kakor pišemo že v tej številki, socialisti, v slučaju, če pri mestnih volitvah. ki bodo 31. t. m. ne pi-odrejo, izgubijo zastopstvo v Kongresu.
S tem pa bi ne bila prizadeta samo oficialna socialistična stranka, ampak tudi frakcija delavskih socialistov. Z ozirom na to nevarnost, je stranka delavskih socialistov sklenila glasovati za listo socialistov.
V Roca nama je bil na razpolago do mači g. župnik s svojim avtom, ki pozna tudi naše ljudi ter naju je peljal k enemu in drugemu.
Od tistega dne dalje pa nama je bil voznik g. Anton šinigoj iz Cinco Saltosa. Dne 20. jan. smo obiskavali naše ljudi v okolici Cipolletti. Opoldne smo bili gostje pri bratih Gorjup ter smo se popoldne z njihovim dolgem i avtom vozili po čakrah okrog na obiske.
Drugi dan je bila nedelja in jaz 1 nisem mogel ostati pri naših Slovencih v Cinco Saltosu. Moral sem v ¡ Neuquen. Pač pa me ie bil prišel j nadomestit drugi duhovnik in jaz i sem pohitel nazaj v Cinco Saltos.
čudno, da so nekateri zamenjali Hladnika z menoj. "Ste postali bolj velik", so dejali. V resnici ie g. Hladnik nekoliko daljši cd mene, a
tosa kakih 30 km. Lepo je bilo, ko je v večernem hladnem zraku brzel avto med čakrami in polji proti cilju. Najlepša jima hvala na tem
mestu.
Dne 22. jan. sem se odpeljal pa v Bahijo Blanko. Na postaji sta me že čakala g. Ferletič in, skoro se ne u-pam reči, pa bom vseeno povedal, g. Osel, ki se poznava že od preje. Popoldne mi je bil na razpolago s svojim avtom g. Ferletič in sem prav hitro obiskal precej naših ljudi.
Človeku se milo stori, ko se po dolgem času sreča z domačimi ljudmi. Vsi so kakor pravi bratje, v vsem postrežljivi in ljubeznivi in nimajo v srcih nič tisth neumnih predsodkov, kakor mnogi v domovini.
Odpeljal sem se v Pedro Luro, ki je bahijeblankčanom dobro znana božja pot. V Fortin Mercedes imamo
ločno zanikala.
Govori se pa le že nekaj časa sem, da je general Justo nadziran, ker baje pripravlja prevrat.
tovariše ter je dobil Saenza in Schil-lerja, ki sta bila pod šotorom, ki je bil pokrit z 80 cm. debelo plastjo snega. O župniku Kastelicu pa ni bilo ne duha ne sluha.
Dne 14. so Link in njegova žena ter Ruiz Leal dosegli postajališče, kjer je šotoril Kastelic, ki. ga ni bilo nikjer, pač pa je bil šotor ves raz-cefran ter rokavice in drugo vse raz-
metano. Iti dalje do vrha pa je bil župnik Kastelic res postal žrtev svo
trebi. To vedo najbolje prizadeti. Tudi kot duhovnik je bil med našim izseljenstvom zelo priljubljen, kajti bil je eden onih duhovnikov, ki poznajo svet in potrebe delavnega ljudstva.
Naj mu bo ohranjen časten in trajen spomin. Ko pa bomo definitivno zvedeli, kaj se je ž njim zgodilo, kajti še vedno imamo iskrico upanja, da morda je le še pri življenju, da je
Link mnenja, da je nemogoče, *
Naš izseljenski duhovnik župnik Kastelic se je bil odpravil 18 febr. iz Buenos Airesa z namenom da obišče
je misije, saj je nesel križ na najvišjo južnoameriško goro in hotel tem proslaviti tudi naše slovensko in jugoslovansko ime, bomo o njem ob-1 concordancija pa Monsegura. širneje pisali.
VOLITVE ZA MESTO BUENOS AIRES
V	nedeljo 31. t., m. se bodo vršile volitve za Buenos Aires. Voliti bo 1 senatorja, več poslancev in občinskih svetovalcev.
V	poštev bodo prišle pri teh volitvah tri stranke: radikalna, socialistična in kokordancija.
Na večinski listi bo skoro gotovo zmagala radikalna stranka. Na manjšinski, pa se ne da nič gotovega reči, ker sta obe približno enako močni. In če vpoštevarno še sedanji položaj v concordanciji, ni izključno, da zmagajo socialisti. Sicer pa bodo ti poslednji poskušali na vsak način zmagati, sicer izgubijo vse zastopnike v parlamentu. Radikalna stranka kandidira za senatorja Tamborina, socialistična Repetta in
Pogled na Žužemberk, rojstni kraj izseljenskega duhovnika Jožeta Kastelica, ki se je, kakor vse kaže, pone-čil na Aconcagui
Q «=
d
o
sonoc
I0E30C
IOE
d
o

8
D
O
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javL
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo..
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
DR. FRESCO IZSTOPIL IZ STRANKE
Dr. Manuel Fresco, jpivši guverner buenosaireške province je izstopil iz demokratične stranke.
Vzroki njegovega izstopa so dogodki zadnjega časa v provinci in nezadovoljnost strankinih pristašev proti njemu.
nosi očala in ima boli rujave lase, salezijanci lepo cerkev Marije po-medtem ko jaz nimam očal in se po- močnice ter vozijo tam posebni jako našam z lepo plešo. Drugače pa sva ceneni vlaki.
si precej podobna in ni čudno če so Po končanih osemdnevnih pobož-uaju zamenjali. Lepo ie bilo, samo nostih sem se spet vrnil v Bahijo škoda, da je g. Hladnik preje prišel Blanco, kier sem naslednji dan vzel
vlak v Zapala. Spet so me bili prišli čakati na postajo in mi ie bila ga. Ferletičeva pripravila tako dobre stvari za pot, kakor svojemu lastnemu sinu. Sicer je tudi pot dolga 800 km. in ie telesno okrepčilo potrebno.
Vsem želim tem potom prav prisrčne pozdrave in upam, če Bog da, da se bomo drugo leto spet videli. Vsem želim vesele velikoončne praznike ter obilo pirhov in kar ie glavno, ljubega zdravja naj Bog vsem obilo da.
Dne 24 jan. sva se bila snidla pri neki ugledni družini v Larminatu, to je 20 km. od Junina de los Andes, kjer sem jaz družinski kaplan omenjene družine, z g. arhitektom Sul-čičem. škoda da nisem mogel ostati, kajti iti sem moral v San Martin, ki je 45 km. oddaljen od Junina, k nedeljskim opravilom.
G. Sulčič bi rad kaj pozvedel po Benigarju. Povabil sem ga bil v Alumine, kjer živi omenjeni Benigar, a ni mogel pustiti družbe s katero je bil. Tako sem prvič v teh krajih srečal rojaka, s katerim sva slovensko govorila. In morda bom še kje na katerega naletel, čeprav sem tako daleč od središč, kjer živijo naši ljubi Slovenci.
Ludvik Pernišek, slovenski misijonar.
ROMUNSKI VOJAŠKI OBVE-ZANCI
Tukajšnje romunsko poslaništva poziva, da se čimprej zglasijo v njegovih uradih, mladeniči, rojeni v letih 1918 in 1919, da prejmejo navodila.
Obenem sporoča tudi, da zapade rok za pregled vojaških knjižic 30. marca.
GIBANJE PARNIKOV
Največ parnikov, ki dospejo v tu-! kajšnje pristanišče, pripada angleš- j kim parobrodnim družbam. Precej številni so še tudi francoski.
V nedeljo 17. t. m. je prispel angleški parnik "High. Brigade". Pripeljal je 150 vreč pošte, nekaj malega potnikov in drugega blaga.
Vsredo 20. t. m. je priplul še drugi angleški prevoznik "Avila Star".
"Pssa. Maria" in "Neptunia" i-mata dospeti 27. ali 28. t. m.
Nazaj proti Evropi pa je v nedeljo odplul francoski parnik "Florida".
MORJE ÍZVRGLO VELIKO MNOŽINO SARDIN
Morje ob Ushuaji, je bilo te dni silno valovito. Valovi so butali vodo tudi na obrežje. 1'hi val je bil tako silen, da je segal daleč na breg ter je pri tem vrgel tudi velikansko množino sardin, katerih težo cenijo na 50.000 ton.
Mnogo sardin je morje vrglo tudi na obalo ob kanalu Beagle in Puerto Remolino.
......i. r
Naši rojaki, zbrani v veseli =aonoi-...... ■ "iooot_ nje.
d
družbi v Villa Dominico
i
lODOI
aoi
aoDoc
aocal
MORNARJI OKLOPNJAČE GRAF
VON SPEE ODPRAVLJENI V MENDOZO
V pondeljek je bilo 100 mornarjev, potopljene nemške vojne ladje "Admiral Graf von Spee" z vlakom1 pacifične železnice odpravljenih v Mendozo.
Ostali mornarji bodo internirani v provinci Cordobi ter so bili v sredo z vlakom argentinske centralne železnice že tja odpravljeni.
Vsi mornarji so sedaj civilno oblečeni.
MODERNA KROJAČNICA
Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES U. T. 41 - 9718
=3 O1 =30C30» . -IOE
Vinsko trgatev
priredi "Slovenska Krajina" v soboto 6. aprila zvečer, pri TERPLANU na AVELLA-NEDI
ZANIKANA VEST
V torek je poročala uruguayska oddajna postaja, da je policija v Montevideu aretirala bivšega argentinskega državnega predsednika A-gustina P. Justa.
Novica se je po vsem mestu hitro raznesla. Merodajna argentinska oblast se je radi te vesti obrnila na uruguaysko vlado, ki je to vest od-
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s lcrogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke.
POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
V«


Vesti iz organizaci


PRIDITE VSI!
Bliža se velika noč!
Kje bomo praznovali ta naš velik praznik?
Proč od svojih dragih, v tujini, morda sam, ali pa celo brez denarja, da bi si mogel vsaj na ta dan boljšega privoščiti, da ne bi te naše navade opustil.
Dosti izmed nas izseljencev se vpraša v teh dneh: Kako, kam bi se zatekel praznovat velikonočne praznike? Misel mu hiti na svoj dom. V duhu vidi z belim prtom pogrnjeno mizo, okrašeno s cvetlicami in obloženo z dobrimi jedačami. Obkoljen je od svojih dragih, vsi bo veseli in srečni, da so zbrani v miru in ob gorkoti domačega ognjišča.
Kako ne bi bili srečni? Saj velika nedelja je praznik veselja, vstajenje Boga, vstajenje narave.
Tako jedoma, a sedaj je naš sedež pri mizi prazen.
Kako ne bi bilo ob takih mislih slehernemu težko in žalostne?
Pa ne smemo kar tako hitro obupavati, moramo biti močni. Saj letos ne bo tako pusto kakor druga leta. Društvo "SLOVENSKI DOM" bo priredilo lepo družinsko zabavo, na katero niso samo člani povabljemi, marveč vse slovenske družine in simpatizantje društva.
Tudi ti tovariš, tovarišica, ki si sam, ki si sama, in se nimaš kam zateči na ta dan ter radi tega še bolj občutiš samoto in še hujše pogrešaš domače običaje, si povabljen. Pridite vsi in pripeljite s seboj tudi svoje malčke, kajti za te se bo še posebno zanimalo, vsem se bo darovalo piruhe ter druge dobrine tega dneva, kakor je to naš star običaj.
Torej pridite v velikem številu, ker bo za vse dobro preskrbljeno in dovolj zabave. Radi tega so se naše dobre mamice in dekleta dobro pripravile in organizirale, da boste vsi zadovoljni in bo brez dvoma vsem ostalo v neizbrisnem spominu.
Nasvidenje torej v nedeljo 24. MARCA v "SLOVENSKEM DOMU", ulica GRAL. CESAR DIAZ 1657. Začetek zabave ob 5 uri popoldne.
ODBOR
"SLOVENSKI DOM" Vabi
na veliko društveno
DOMAČO ZABAVO
ki se bo vršila v NEDELJO 14. APRILA t. 1. ob 4 uri in pol v društvenih prostorih, ulica Gral. CESAR DIAZ 1657 (tri kvadre od Av. San Martín).
SPORED:
1- "MORNAR", deklamacija, Ida Pečenko.
2.	P. Ferjančič: "PLANINARICA", poje mešan zbor.
3.	"PERICE", kuplet, izvaja mladinski odsek.
4.	Kam. Vašak: "MLATIČI", poje moški zbor.
5.	Burka v 1. dejanju:
Po sporedu ples in prosta zabava.
pozor rojaki in rojakinje: V soboto, na argentinski praznik 25- Maja ob 9 uri zvečer v armenski dvorani: "deseti brat"!

podružnica buenos aires
Centrala: Bmé. mitre 234
>1 000
Podružnica'-.. . (J&ií corrientes 1900
mnogo ljudi teka
celo življenje za srečo, a njih 2®lje se ne spolnijo, kajti res-blagostanje ne pride po naključju. Računajte za resnostjo VARčUJTE, pri čemer Vam Pomagamo mi z tem, da Vam od-Premo HRANILNI RAČUN z
samo $ 5.—,	Vaša DENARNA NAKAZILA z
ZRAČNO pošto - BREZPLAČNO
naravnost na prejemnikov dom brez odbitkov in z podpisanim potrdilom, bodo pri nas NAJBOLJE IZVRŠENA.
Jugoslovanski Oddelek
BAKCO HOLANDES UNIDO

IZ ROSARIA
DESETI REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA "TRIGLAV"
Slovensko delavsko društvo "Triglav" je imelo dne 10. marca svoj deseti redni občni zbor. Predsednik F. Kastelic jeotvoril občni zbor ter na ki'atko orisal društveno delovanje. Sledilo je poročilo tajnika, blagajnika in drugih društvenih funkcionarjev.
Za tem se je prešlo na volitev novega odbora, ki so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Evgen Kurtin, podpredsednik Franc Fonda, tajnik Valentin Bizjak, podtajnik Leopold Ščurk, blagajnik Paulin Urbančič, podblag. Rudolf Samsa, gospodar R. Casati Ladič. Revizorji: Josip Sigu-lin, Angel Kurtin in Josip Lipičar. Odborniki: Lovrenc Penko, Mano Kren, Angel Čibej, Ivan Sirk, Josip Novak in Ludvik Toroš. Knjižničar Renato Ladič.
V posebni nadzorni odbor društvenega imetja so bili izvoljeni: Anton Brišar, Franc Kastelic, Ivan Krebelj in Franc Mezgec.
Valentin Bizjak, tajnik.
Po velikem petku velika
jim naprtili že na itak izžeta telesa
in upognjene hrbte, bodo že vrgli
raz sebe.
Pravzaprav smo lahko srečni in
zadovoljni, da smo v tujini, kjer v
nedelia	miru živimo ter si služimo za vsak-
J	danjo potrebo. Vsaj jesti tu niko-
* ,.	j . j mur ne manjka, dasi je s stanova-
ce bi ne bih mnogi od tam doma/ njem ^ ^ g. ¿QVek ne pQ.
Iz Bahije Blanke
PRVI OBČNI ZBOR "SLOVANSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA" V B AHI JI BLANKI
Zbrali smo se bili desetega marca, da si postavimo temelj in začetek našega društva. Vsi smo si bili enega mišljenja glede imena in smo se zediniliza: "Slovansko podporno društvo".
Potem je sledil sprejem novih članov in članic, ki So se prijavili v velikem številu, kakor nismo priča-kovadi. S tega se vidi, da je za društvo veliko zanimanje. V društvu i-mamo vsi enake pravice člani in članice ter seveda tudi dolžnosti.
Sledile so volitve novega odbora, ki so ostali vsi oni, ki so bili izvoljeni v pripravljaln odbor. Upamo., da bomo lepo napredovali in šli naprej po začrtani poti. Ob tej priliki pozdravljamo vse člane našega društva ter vabimo vse ostale naše ljudi, da se čimpreje vpišejo. Enako želimo tudi Slovenskemu listu lep napredek ter čimveč naročnikov.
Novi člani selahko prijavijo pri g. Ferletiču, Alvarado 735, ali pa Zapatería v ul. Undiano 428 in g. Novaku v ul. Pueyrredon 545. Sedež društva je začasno pr g. Ferletiču.
G.P.D.S. v Villa I
Devoto
VABI na DOMAČO ZABAVO, ki se
bo vršila v NEDELJO 31. MARCA, v društvenih prostorih, Simbron 5148.
Spored:
1.	Otvoritev — Godba.
2.	Razne pevske točke S. Deklamacije
4. "Mak na polju", s plesom in petjem, izvaja mladinski odsek.
5! "Pogodba", igra v 1. dejanju.
Po sporedu srečolov in prosta zabava.
Svira orkester "Istra".
Začetek ob 6 uri.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje.
ODBOR
kjer se že čez dvajset let vlada nad našim življem s terorjem in če bi ne bili ostali rojaki prišli v tujino z namenom, da si kaj prihranijo in čez nekaj let spet vrnejo s prihranki v domačo vas, na svojo rodno grudo, bi bili lahko srečni, da smo tako daleč od Evrope, kjer vlada vsak dan večja beda in kjer je ljustvo v večnem strahu, kdaj jim bodo domove porušili in streho zažgali nad glavo.
V teh dneh slehernemu uhajajo spomini na dom. čeprav nam je bila mladost zagrenjena, saj smo večina bodisi doma ali na bojnih poljanah okusili vse grozote vojne, smo tudi užili tja pa sem marsikatero lepo urico, lep dan, ki se nam zdi vredno spomina. Pustili smo doma starše, najdražje kar smo imeli ter brate in sestre, prijatelje in znance ter odšli v mrzlo tujino. Polagoma smo se privadili v novih razmerah ter si u-stvarili lastno ognjišče, lastno družino. Skoro bi bili srečni in zadovoljni, če imamo delo vsak dan, četudi skromno plačo, in če morejo oni na deželi svoje pridelke vnovčiti ter kupiti vse potrebno zase in za družino. Mnogi so si tudi kaj prihranili ali vsaj ustvarili kolikor toliko gotovo gospodarsko stališče. A nikomur ni prišlo samo, treba je bilo mnogo znoja in truda.
S pesimizmom in obupovanjem se nikamor ne pride. Do tega spoznanja so zelo hitro prišli naši ljudje; ogledali so se v novih razmerah ter četudi preko mnogo razočaranj odločno stopili na pot ustvarjanja lastne eksistence ter boljše .bodočnosti. Nekateri redki, so omagali, padli pod težo razmer, mnogim smo vzajemno pomagali naprej in večina si v potu svojega obraza dostojno služi potrebnega vsadanjega kruha.
Povsem srečni in zadovoljni pa vkljub temu naši ljudje niso, kajti evropske vojne razmere segajo sem do nas in nas plašijo. Skrbijo nas tudi naši doma, ki bi jim radi izdatneje pomagali, a ne moremo, ker moramo tudi za lastno bodočnost gledati. In tudi nismo mi zakrivili obupnega gospodarskega stanja doma. Ko ne bodo evropska ljudstva več mogla nositi bremena, ki so ga
stavi lastne strehe nad glavo. Vendar je za mladega človeka glavno, da ne trpi pomanjkanja in da je zdrav. Vse drugo s časoma potem že pride.
Rad bi še kdaj šel domov, a dokler vladajo te razmere, bi ne šel, je mnenje slehernega. Rarmere, ki jih je ustvaril kapitalistični sistem, prihajajo do skrajnega vrhunca. Naj bodo trenutni izgledi še tako temni, razmere se bodo po tej lekciji temeljito izboljšale. V to smemo imeti polno zaupanje.
Boljše čase je sicer napovedoval že pred dvatisoč leti neki čisto neznatni človek, ki se jebil rodil v revščini. Na današnji dan je umrl sramotne smrti na križu ter je čez tri dni od mrtvih vstal in s tem doka-aal, da se Resnice in Pravice ne da unmriti. Pred njim in za njim se je potem rodilo še mnogo velikih mož in resničnih ljudskih kažipotov. Večina jih ne mara poslušati; v njihovem imenu nekateri potvarjajo ideje ter jih prikrajajo svojim osebnim interesom v prid. Zato je med ljudstvi in narodi velika duševna in telesna mizerja.
Prišel je veliki petek tudi za evropske narode. Težak je križ, ki so ga mu razbojniki naložili na rame. Kri je tekla in bo še tekla v potokih. A velikemu petku sledi velika nedelja in narodi bodo vstali k novemu življenju ter si bodo ustvarili boljšo bodočnost.
udi naš primorski narod živi življenje velikega petka, ponižan, bičan in zatiran, a velikemu petku bo sledila velika nedelja...
Tudi izseljenci imamo svoja pereča vprašanja, svojo kalvarijo, težave, domotožje in še nešteto drugih nevšečnosti, ki smo jih že v začetku omenili in ki jih tudi nismo omenili. Zato moramo zreti pogumno v bodočnost, biti neprenehoma pri u-stvarjanju boljših kulturnih in gospodarskih pogojev. Učimo se trpljenja in samozatajevanja od Njega, ki je bil danes sramotno na križ pribit, a je čez tri dni vstal še v večji slavi, medtem ko so takratni samo-pašneži ostali pozabljeni in prokleti v zgodovini.
Ta harmonij, ki ga vidimo na sliki, je lastnoročno delo našega primorskega rojaka Cirila Jekšeta, ki je tudi predsednik "Slovenskega doma" in njegov pevovodja.

"SLOVENSKI LIST" NE IZIDE
Ker je ta mesec Ust že štirikrat izšel, prihodnji petek ne izide.
NAROČNIKI! — ALI STE PORAVNALI NAROČNINO? NAPRAVITE SVOJO DOLŽNOST!
V
V
<¿
I i
1
spi
n
v
v» K
i
v
«5 8
Uprava "Slovenskega lista"
Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov,
(zapiši število)
katerim izvolite poslati par številk na ogled. Naslov:
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica)
♦m
y
n
I I
I
«s
i' 1»
i
i
v»
I
«
2> ............................................................................i
i
3>..................................................................................................................i
4) ........................................................................................I
•¡ *, - '	i
5> ................................-V...........	|
.£„••,1.! i/. ' jHj!i ' <• _	a (Izrezi in; pošli na naslov: Slovenski ñát, Gral. Cesar Díaz 1657
Buenos Aires.	i
V
Q
Slovenci doma in po svetu
Gostoljubna Jugo-
slavij
a
Vsak deseti Ljubljančan Primorec
Te dni je slovensko časopisje objavilo nekaj statistike o ljubljanskem mestu, ki je tudi za nas zani miva. Iz tega vidimo, da število ljubljanskega prebivalstva ni hitro raslo, kar bi bilo z ozirom na glavno slovensko prestol ieo in njeno ugodno lego pričakovati. L. 1918 je štela Ljubljana 51,353 prebivalcev (petkrat manj kot Trst). Do 1. 1935 je število naraslo na 62,253. Leto nato je sledila inkorporacija okoliških občin in prebivalstvo je tako naraslo na 85,484, v 1. 1938 pa je Ljubljana štela 86.778 prebivalcev.
Leta 1931 je bilo od celotnega prebivalstva 34.5% pravih Ljub ljančanov, to je v Ljubljani rojenih oseb, 9.3% pa iz ljubljanske okolice. Vsega je bilo 80% prebivalcev, rojenih v dravski banovini. V Italiji rojenih ljubljanskih prebivalcev je bilo leta 1931 6526 ali 11.3% vsega prebivalstva, v Avstriji rojenih 1697Í (2.9%), v Češkoslovaški rojenih 514, v Rusiji rojenih 256 in v Nemčiji rojenih 219.
Iz tega vidimo torej, da je bil leta 1931 več kakor vsak deseti Ljubljančan po rodu s Primorskega. — Isto je tudi v Mariboru z okolico.
IZ CLEVELANDA
Cleveland. — Pne 12. febr. zvečer je Anton Kučič z avtom zavozii v grupo sedmih srednješolskih dijakov, ki so se vračali iz telovadnice v Euclidu. Dva dijaka sta bila na mestu ubita, ostali so pa bili bolj ali manj ranjeni in med temi sta 17-letni Fred Lipovec in 16-letni Jos. Bergoč. Kučič je z avtom pobegnil, toda kmalu so ga izsledili in aretirali.
— Istega dne je umrla po dolgi bolezni Rozalija Zupančič, stara 62 let in rojena v Šebrelju pri Tolminu na Goriškem. Njeno dekliško ime je bilo Čemilogar. V Ameriki je bila 35 let in tu zapušča moža, sina in hčer.
PLAZ ZASUL TRI HIŠE
Gorica. — V Čedadu se je prve dni tega leta zgodila strašna nesreča. Velik zemeljski plaz je v mestu zasul tri hiše. V bližini znamenitega "Hudičevega mostu" na desnem bregu Nadiže se je utrgalo 1200 ton zemlje in kamenja, ki se je z velikim truščem navalilo na spodaj stoječe hiše. To se je zgodilo ob 4.30 zjutraj 4. januarja. Porušene so tri hiše in nesreča je zahtevala 11 mrtvih. Žrtev bi bilo še več, če ne bi bila tretja hiša prazna. Lastnik se je hotel v kratkem naseliti v njo, kar pa se je na srečo zavleklo.
PRED GORIŠKIM SODIŠČEM
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 31-letni Josip Čadež iz Koza-ne na 10 mesecev zapora in 3000 lir denarne kazni, ker je brez potnega lista zbežal čez mejo. Kazen je zelo huda, a okoliščine, zaradi katerih je bil nanjo obsojen, niso znane.
PROCESI PROTI ŽIDOM
Vedno znova se vršijo pred sodišči v deželi procesi proti Židom, ki se niso prijavili oblastem v smislu znanih določb o registraciji Židov. Dne 19. dec. je bilo pred tržaškim sodiščem spet 12 takih procesov. 9 Židov je bilo oproščenih, trije pa so bili obsojeni na zaporne kazni po 15 dni in denarne kazni po 1000 lir
VOLKOVI NA VREMŠČICI
Že tretjič poročajo o nadlogi zveri pod Vremščico, ki povzroča posebno kmetom v Vremah in Košani ter sosednjih vaseh velike skrbi. Preteklo zimo so se volkovi prvič pojavili v gozdovih na Vremščici in odtlej so pirzadejali kmečkemu prebivalstvu že prav veliko škodo. Dne 17. dec. pa se je nekemu lovcu iz Senožeč v gozdu nad Babrčami posrečilo ubiti mladega volka, ki se je spopadel z njegovim psom. Volčje nadloge pa s tem menda še ni konec.
Drobne vesti iz naših krajev
AQUILINIA
Ko se je lani Mussolini mudil v Trstu, je bilo sklenjeno, da se v bližini petrolejske rafinerije za delavce te tovarne zgradi poseben stanovanjski okraj, ki se bo imenoval Aquilinia. V novih hišah bo nastanjenih 600 družin tovarniških delavcev. Listi, ki poročajo o tem, nagla-šajo, da je med temi delavci preko 100 ljudi, ki so seborili v Španiji, Abesiniji, ali pa pripadajo fašistični stranki, že od vsega njenega počet-ka. Tovarna Aquilinia spada sploh med ona tržaška podjetja, ki štejejo med svojimi namešenci in delavci največ fašistov.
TOVARNO ZA DESTILACIJO ALKOHOLA
nameravajo zgraditi v Poreču. Stroški za objekte in stroje bodo znašali 3 milijone lir. V tovarni bodo izdelovali alkohol iz 40,000 stotov tropin na leto. V obratu bo letno po 120 dni.
KMETSKA POSOJILNICA V LOKVI
Italijanski državni uradni list od 21. odec. 1939 je objavil odlok, s katerim mora Kmetska posojilnica v Lokvi (Cassa rurale. ed artigiana di Corgnale) prenehati z rednim poslovanjem in da je uvedeno likvi dacijsko postopanje.
NOV GROB OB PACIFIKU
San Francisco, Cal. — Tu je pred dnevi umrl Josip Lesjak, star 68 let in doma iz Svet. Jurija na Štajerskem. V Ameriki je bil 35 let in zapušča ženo.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: KronCni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioietni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. BPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po prof. Cicarelliju. 6IVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba
Hpomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KaSelj, gibka pljuča. 6REVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USES A, vnetje, polipi: bre«
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE « 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Nafl zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPEOIJALISTI Je
edini te vrste v Argentini. _ LečenJ
zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 307«
PLAZA ONCE
SNEG IN BURJA
Na Krasu in tudi v Trstu se je kakor menda povsod tretji teden v mesecu pričela zima v pravem pomenu besede. Teden dni pred božičem je zapihala burja, ki je mestoma dosegla tudi po 100 km na uro, a temperatura je padla pod ničlo. Kakor običajno se je v Trstu spričo burje pripetila že kar prvi dan cela serija manjših incidentov. V mestu in neposredni okolici so nastali štirje manjši požari, poleg tega pa je bilo še 9 prometnih nesreč, 11 ljudi so prepeljali v bolnišnico.
Na Krasu pa je zapadel prvi sneg. Na Goriškem je sneg ponekod že prav globok. Tako ,ga je pri Črnem vrhu je takoj dosegel četrt metra in več, v gorah na Tolminskem in Cerkljanskem pa je segal po nekod za meter visoko.
NOV KOMISAR VIPAVSKE OBČINE
Za komisarja vijavske občine je bil imenovan prefekturni uradnik Cezar Caso. Dosedanji župan Vin-cenc Ghermandi je podal ostavko na svoj položaj.
MRTVEC NA CESTI
Dne 19. dec. so našli v bližini Senika v Brdih truplo 58-letnega Štefana Kristjančiča iz Kanala. Mož je prišel v Biljano nakupovat živino. Imel pa je slabo srce in na poti ga je nenadoma zadela srčna kap, tako da je bil pri priči mrtev in je obležal kraj ceste.
Trst.. — 52-letna Antonija Mo-lečičar iz Sv. M. Magdalene Spodnje se je pri kuhanju perila hudo oparila. Zaradi tega bo morala 5 tednov ostati v bolnišnici.
Sv. Lucija. — Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 2 leti zapora 27-letni .Josip Makuc iz Prapet-na, ker je v prepiru udaril Andreja Ozebka iz Šentviške gore s steklenico po glavi in ga tako spravil za 80 dni v bolniško posteljo.
Gorica. — 58 letna Alojzija Mar-kič je bila kaznovana na 2 leti, 3 mesece zapora in 2,300 lir denarne
kazni zaradi raznih tatvin.
*
Ankovo. — Tovarna cementa v Saloni je zopet povečala obrat. Te dni so si tovarno ogledale civilne o-blasti iz Gorice.
Cerkno. — Na mesto odstopivše-ga občinskega komisarja dr. A. Grilla je bil postavljen začasni obe. upravitelj A. de Podesta, lesni trgovec, ki je bil že nekoč cerkniški župan.
*
Gorica. — V Trstu je umrl na operaciji stavbenik Ed. Martirolli star 59 let. Pokojni je bil znan po vsej deežli, saj je po vojni sezidal nešteto hiš, že prej pa je bil zaposlen pri delih bohinjskega tunela. V
Solkanu je imel stavbeno podjetje *
Turjak. — Zgorelo je gospodarsko poslopje Viktorija Fonde. Škodo cenijo na 150,000 lir.
*
Trst. — Na ulici so našli zmrznjenega 48-letnega Andreja Ferlugo s Trstenika. Trdi se, da je Ferluga ponoči padel ter se onesvestil in ker ga ni nihče opazil in mu pomagal,
je revež na mestu zmrznil.
*
Trst. — Za kapjo je umrl na svojem stanovanju 65-letni Evgen Štefanovič.
*
Ljubljana. — Po daljši bolezni je umrl na Brodu pri Št. Vidu Alojz Perše, bivši trgovec, veleposestni in župan v Ročinju.
*
Solkan. — Nenadoma je umrl Jožef Komel, posestnik v Solkanu. *
Čepovan. — Na spolzkih tleh se je spodrsniio 60-letni Katarini Medvedovi baš tik ob vodnjaku, tako ne-si-ečno, da je padla v vodo. Iz vode
so jo potegnili, ko je bila že mrtva. *
Podmelec. — Umrla je 80-letna
Marija Kos, mati komenskega dekana.
KMETIJSKE NAGRADE NA GORIŠKEM
V okviru 5 natečajev bodo v goriški pokrajini razdelili pričetek pri-hodnega leta 117.000 lir nagrad. 50 tisoč lir je določenih za nagrade kmetovalcem v goratih krajih za uspehe, do sežene pri izboljševanju njihovih zemljišč, 40.000 lir nagrad bo razdeljenih med sadjarje, 14.000 lir med vrtnarje, nekaj tisoč lir med posestnike, ki so na svojih zemljiščih najbolj dvignili pridelek posameznih vrst žita, a ostanek bo šel v študijske svrhe.
Trst. — Umrli so: Komac Marija 97 let, Mladovan Josip 69, Cok Ivana 67, Pahor por. Cevijol Alojzija 77. Pr.esetnič Marija 53,
*ih a «v
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAU
iracundo Quiroga 1320
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Trst. — Ko se je 17-letni Egon Štolfa iz Cedasa zjutraj zbudil, je na žalost opazil, da mu je ponoči zmrznila noga. V težkem stanju so AUTOMOBILSKA CESTA ga pripeljali v bolnišnico.
Pri Škofijah v bližini Trsta se je 17. dec. pripetila huda avtomobilska nesreča. Prvič po pričetku vojne, se je tega dne spet obnovil dokaj svoboden avtomobilski promet in že je zahteval svoje žrtve. Neki privatni avto, v katerem so bili trije moški in neka ženska, je iz Marezig naglo privozil v smeri proti Škofijam na
oster ovinek ter zdrknil s ceste v ja- Marija 66, Živec Vincenc rek ter se razbil. Neki letalec je bil pri priči ubit. Lastnik avtomobila in njegova služkinja Babičeva sta dobila smrtno nevarne poškodbe, šofer pa je bil pravtako poškodovan in so morali vse tri prepeljati v tržaško bolnišnico.
KOROŠKI DROBIŽ
V	Athenah je umrl italijanski diplomat Livio Borghese, ki je vsako leto preživel svoje počitnice v Loga-vesi ob Crsltem jezeru v svoji vili "Cap Woerth". To vilo mu je podarila koroška deželna vlada za zasluge, ki si jih je pridobil za časa plebiscita kot predsednik italijanske delegacije v mednarodni plebiscitni komisiji.
To je dovolj jasen dokaz, da so bili Nemci in Italijani za časa tega plebiscita dogovoi'jeni in delali na
škodo koroških Slovencev.
*
Delo za obnovo ceste v Humber-š^ih ridah je končano. — Cesta je tako preurejena, da skoro ne bo več čutiti hudega klanca. Spomladi bo cesta asfaltirana. Izginili so tudi tisti hudi ovinki med Ilumberkom in Žihpoljami.
*
V	Svečah v Rožu so spremili k zadnjemu počitku upokojenega cestarja Tomeja Fanturja. Rajni je bil zelo marljiv, veren in svojemu narodu zvest.
*
V	Logavesi je umrla posestnica Terezija Krenos, ki je dolgo trpela na živčni bolezni in si iskala zdravja v Celovcu in Gradcu.
Logavešan Andrej Kusternik se
je poročil z bivšo dolgoletno cerkveno pevko Lojzo Andrevvald, Foltej Švager pa z Ano Kabl.
V	Breški vasi v Podjuni je umrla dvajsetletna Cikova Tinca| Ciko-va družina je s smrtjo pridne hčere hudo prizadeta, ker je bila Tinca
materi močna oporo.
*
JaKa čajčman, p. d. Šotorjev v Breški vasi, se je poročil z gdč. Ju-
stino Krofovo v Ponikvi. Nevesta je
cm
bila v,službi stilni.
znani Šercerjevi go-
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
R
o j a k i
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
Kukanja
Josip ^7, Sekulič por. Prinčič Ivana 73, Kale Josip 61, Miloh Marcel 29, Gombač vd. Bertok Marija 87, San-Anton 58, Dulčič vd. Kovačič
77, Sulčič V železni Kapli so 10 dec. ob ve-Blaž 79, škerl Franc 51, Vidmar An- liki udeležbi pokopali 63-letno VrD-ton 83, Tavčar vd. Miklavec Roza nikovo mater Ano Piskernik iz Lob-, 71, Bezlaj vd. Jež Uršula 88, Švara; nika. Rajnica je kot vzorna mati p°* Srečko 61, • Vončič Kari 68, Braz darila življenje osmim otrokom, o® Ivan 73, Iiebec por. Šircelj Franci- j katerih je eden umrl, vse druge p® ška 52, štoka por. Jadnik Viktorija je spravila do boljšega kruha. Kde» 44. Adam Anton 91, Vitez por. Mu- njenih sinov je bančni podravnateU ha Josipina 68, Dolgan Jop-ptna 55, v Kranju, hčerka Angela je doktofl-Ferfolja Josip 64, Pangos por. Šva- ca in profesorica v Ljubljani, dr«" ra Leopolda 59, Brecelj Leopolda 45, ga hčerka pa je učiteljica na Rud1-Gojak por. Sperne Margareta 41, i	*
Viíhar Anton 67, Blažon Josip 59,' Dne 28. dec. je bil voditeljski t«' Sancin Vincenc 59, Colja vd. Aanc čaj Slov. prosvetne zveze v Celovca Ana 48, Kranj Mihael 77, Jekulin Udeležili so se ga vsi društveni v°' Franc 52, Macarol Anton 54, Olga dje in tajniki. — Svoje občne zbor® Hedviga de Vada vd. Kraljevič vd. so prijavila društva: Vogrče, Žv®' Harlovič, Srnat Anton 90, Novak bek, G lin je, Pliberk, št. Vid in SV' vd. Maškec Ivana 80, Pregel Hen- če.	^
rik 70, Brajkovic Matej 38, líreva tin Anton 62, Vouk Kari 47.
Divača. — Umrl je po daljši bolezni Rudolf Renčelj, bivši tajnik
nakelske občine na Krasu.
*
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Ana C h
a L h r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, 2 večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "ltaW-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke lZ mesta in z dežele v popoln0 oskrbo. Cene izredno nizke. P°* strežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 6 21 U. T. 38, Mayo 8182
i
ZOPET KAZNOVANE MLEKA-RICE
Tržaški higijenski urad je naznanil sodišču celo vrsto mlekaric, ki so se pregrešile s tem, da so jima našli mleko, ki ni imelo predpisane količin maščobe. Pred sodiščem se bodo morale zagovarjati: Bordon Urška, Škorja Ana, Turk Marija, Heler Marija, Možen Marija, vse iz Boršta, Vatovec Veronika in Bertok Ida iz Zazida, Mihalič Marija iz Lo-njerja, Kale Frančiška iz Gropade in Ražem Marija iz Bazovice.
ZAPLEMBA KONJ NA SEJMU
Sežana, januarja 1940. — Tihotapstvo ob mejah je bilo vedno razvito in noben ukrep ga ni mogel zatre-ti. Je to riskanten pa tudi nič manj dobičkanosen posel, ki se ga zelo pogosto poslužuje obmejno prebivalstvo za preživljanje, nekaterim pa to preide tudi v strast, ter bolj iz tega kot pa iz potrebe tihotapijo, kar pa postane slej ali prej zanje usodno. Glede na razmere je tudi pri nas tihotapstvo precej razvito in niso redke, čestokrat prav romantične vesti v tej zvezi. Tihotapi se vse, kar se lahko in dobro proda, pa naj bo to kava, tobak ali kaj drugega. Najbolj dobičkanosen pa je seveda posel s konji, saj gre neredko zaslužek v tisočake.
Sežanski živinski sejmi so znani daleč naokrog radi svoje živahnosti in velikih kupčij, kamor pripeljejo ljudje od blizu in daleč dosti živine, predvsem konj. Dne 16. decembra preteklega leta je bil v Sežani zopet tak sejem, kamor je bilo pripeljano na prodaj par sto konj. Tega sejma se je oblast poslužila za
svojo kontrolo. Ko je bil sejem v naj j jjj ^ ^^ na lagilne pogo večji razgibanosti, so se pojavih o -, j	plačevanja dobavlje-
gani finančne straže, ki po zaplenili Je 11	1
vse konje brez izjeme in popisali j	8 '
njihove lastnike. Tudi ob vseh ce-; stah in potih, ki vodijo v Sežano, so I bili na preži financarji, ki so spo-, toma plenili vse konje namenjene na | sejem. Konje je oblast seveda pri-'
jugoslovanska delegacija odpotovala v london
V London je odpotovala posebna jugoslovanska delegacija, ki se bo tam pogajala za izvoz angleških surovin v našo državo. Že decembra se je mudila pri nas angleška delegacija in dosegla sporazum o nekaterih surovinah in živežu, katerega bo naša država pošiljala v Anglijo. Sedaj pa se bodo pogovorili o izvozu angleških surovin k nam, posebno pa o volni, bombažu, kavčuku, kositru in drugem. Pokajanja se bodo v
nic in 2003 novorojenčki, skupno torej 6023 oseb. V bolnišnici je umrlo 19 bolnic in 6 otročnic, oziroma nosečih. Razen teh je umrlo v bolnišnici 61 novorojenčkov, ki so se v zavodu rodili.
držala in jih vrača lastnikom le pro ti izkazilu živali. Na ta način upajo oblasti, da bodo prišle na sled krivcem in utihotapljeni živali. Ta ukrep je brez dvoma zelo premeten, je pa vprašanje, če bo kaj zalegel in ali se trgovina ne bo opravljala še bolj previdno.
BRATOVSKA SKLADNICA V IDRIJI
'Idrijski rudnik, ki je bil doslej državni, je, kakor znano, prešel v roke družbe "Monte Amiata", tako da so sedaj vsi živosrebrni rudniki v Italiji pod isto upravo. Italijanski listi si obetajo od te izpremembe nov razmah idrijskega rudnika. Od te izpremembe, ki seje pred kartkim "vršila na slovesen način, pa pričakujejo tudi izboljšanje materialnega položaja delavcev, ki da so po sa-Uiih izjavah italijanskih listov bili Preslabo plačani v primeru z njihovim delom.
S prenosom rudniške uprave na omenjeno družbo je prenehala tudi obstati "Bratovska skladnica". ■Prav v tem pogledu prorokujejo i-talijanski listi večje koristi za delavce. Skladnica je v zadnjih letih Plačevala delavcem, ki so štirideset let garali pod zemljo, mesečne pokojnine od 150 do 170 lir. Imovino Ui posle Bratovščine je prevzel "Is-tituto della Previdenza sociale". Ob Prevzemu so zastopniki fašističnih sindikatov obljubili, da bo ta zavod Pravičneje postopal z delavci kakor Ukinjena Bratovščina.
Prav tako so obljubili da bodo Pritegnili k delu sinove starih rudarjev in da bodo plače povišane, zlasti z dokladami za družino, ki je doslej niso poznali idrijski rudarji.
jugoslavija založena z nafto
Z nafto in petrolejem je naša država že spet založena, ker prihaja nemoteno nafta iz Romunije, v nekaj dneh pa jo bo k nam začela voziti tudi neka italijanska tvrdka iz Trsta. Romunija zahteva za nafto £golj devize, toda sedaj je baje spet pripravljena pristati na prejšnji način plačevanja, ki je bil na pol klirinški. Odvisno pa je to od volje petrolejskih družb v Romuniji. Iz Ithalije pa bomo dobili 30.000 ton.
KANONIK SLAVEC UMRL
Zasedanje banskega sveta v Ljubljani
Pred tedni se je v Ljubljani začelo zasedanje banskega sveta. Uvodno besedo je spregovoril gosp. ban dr. Marko Natlačen, ki je v svojem izčrpnem govoru naglasil glavna važna vprašanja, ki naj bi brigala naš narod. V zvezi z drugimi perečimi zadevami je naglasil zlasti važnost boja zoper komunizem, ki skuša povsod zastrupiti zdrave korenine vsakega naroda. Gospod ban je poklical v tem oziru na delo zlasti iste, ki vzgajajo našo mladino. Dejal je, da naša šola ni le zgolj zato, da bi brusila učenj akarske duhove, temveč je v prvi vrsti zato, da vzgaja mladino. To velja tudi za srednjo šolo. Tukaj bi morali profesorji mladino varovati komunizma. Pa tudi javnost, zlasti časopisje, bi se moralo bolj brigati, kaj agenti Moskve pri nas počenjajo. Tako pa vidimo, pravi gospod ban, da nekaj listov stori svojo dolžnost, nekaj pa jih stoji kar ob strani, kakor bi jih to prav nič ne brigalo. In vendar gre za usodo našega naroda in za duše ljudi. Pri tem je treba ugotoviti, da so listi banov govor prinesli v večjih ali manjših izčrpkih, le "Jutro", ga je po svoje prikrojilo. S tem je "Jutro" menda hotelo pokazati, kako zanj boj zoper komunizem ni prav nič važen. To je tista "državotrovnost", ki se je ta list z njo najbolj bahal. Na seji banskega sveta je g. ban sprožil še drugo važno vprašanje. S številkami je dokazal, da naš mali slovenski narod v svojem številu nevzdržno nazaduje. Zaradi vedno manjšega števila roj-I stev v državi sami vedno manj po-
Pred mesecem je umrl v Trstu obče spoštovani kanonik Ivan Slavec v 1. letu svoje dobe. Bolehal je j m¡nimo. Medtem ko "smo takrat, ko sicer že doleo na nosledicah kapi, ki 5mQ prišli v jug0slavijo, znašali Slo-
sicer že dolgo na posledicah kapi, ga je zadela pred leti in jepopolno-ma onemel, toda kljub temu je ostal pri tržaškem ljudstvo trajno v velikih čislih, ker si je z osebnimi vrlinami in požrtvovalnim delovanjem pridobil poleg dostojanstva še časten ugled med svojimi rojaki, saj je bil od sobratov svoj čas določen, da kot dolgoletni pomočnik tržaških škofov za slovenske in hrvatske župnije postane njih naslednik vsa, na tem področju. In z njegovim imenom ostane tesno spojena vsa zgodovinska borba za narodne pravice v cerkvah tržaške škofije v zadnjih desetletjih.
5?-letnica oberdanove
USTANOVITEV JUGOSLOVAN-SKO-BOLGARSKE TRGOVSKE ZBORNICE
V Beogradu so v navzočnosti bolgarskega trgovinskega ministra Za-gorova ustanovili jugoslovanska-bol-garsko trgovinsko zbornico, ki naj bi pospeševala trgovinske odnose med Bolgarijo in Jugoslavijo. Močno se je zato stvar zavzel tudi bolgarski poslanik v Beogradu g. Popov, ki pa je medtem postal že bolgarski zunanji minister v novi bolgarski vladi.
venci še 9% vsega prebivalstva, pomenimo danes samo še 7.7%. Ko smo prišli v Jugoslavijo, je naša slovenska rodnost znašala 30%, rodnost pri Srbih in Hrvatih pa 37%. Leta 1932 pa ie naša rodnost znašala le še 24.1%", leta 1939 pa samo še 21.5%. Tako pada število rojstev od leta do leta. Lahko vsak sam izraču-: na, kdaj bodo pokopali zadnjega Slovenca. In ugonobil nas ne bo tujec s svojim mečem, marveč sami sebe bomo uničili, številke gospoda bana so strašen opomin, kam zabrede narod, ki se noče držati načel, žal, da moramo kaj takega ugotoviti uprav o svojem slovenskem narodu.
let
Dn
SMRTI
e 20. dec. 1939 je preteklo 57 ^ odkar je bil v Trstu obešen zna-1 rtalijanski iredentist Viljem Ober-
?aiMGuglielmo Oberdan). Po rodu _ ______________ ________
b'l iz Goriškega in njegova ma- skupno torej 4045 žensk. Iz njenega sploh znala italijanskega jezi-j okrilja pa je odšlo 1896 ozdravljenih ali zboljšanih bolnic, 2124 otroč-

STATISTIKA ŽENSKE BOLNIŠNICE V LJUBLJANI
Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani je v letu 1939 sprejela v svojo oskrbo 1915 bolnic in 2130 porodnic, oziroma nosečih,
Električna centrala na Kolpi v Ozalju, v Jugoslaviji, v katerega bližini se je pred kratkim dogodila strašna železniška nesreča, pri kateri je mnogo kmetov in vojakov, ki so se peljali v Ljubljano, izgubilo
svoje življenje
necene za bombaž tudi višje. Tako so dobili sadilci večje zaslužke in večje veselje za delo. Posebno v Povardarju so najbolj ugodna tla za to kulturo. Letos računajo, da se bo z bombažem posajena površina povečala najmanj na 10.000, če ne celo na 20.000 hektarjev. Ministrstvo za kmetijstvo sebavi z načrtom, da bi se odkupna cena za bombaž za prihodnje leto povišala na 26 dinarjev za kilogram. Lani smo uvozili iz tujine 18.000 ton surovega bombaža, z bombažnimi izdelki vred pa okrog 34.000 ton v skupni vrednosti 690 milijonov dinarjev/V naši državi so dani vsi pogoji, da se proizvodnja dvigne, da bi mogli v nekaj letih pokriti vsaj tretjino domače porabe, dočim pridelamo sedaj komaj 2 odstotka domače porabe. Ni nemogoče, da bi se z načrtnim delom dalo v nenaj letih pri nas posejati 100 tisoč hektarjev z bombažem.
PROIZVODNJA BOMBAŽA V JUGOSLAVIJI
Bombažna proizvodnja v naši državi se zadnji dveleti stalno dviga. Predlanskim je bilo z bombažem posejane zemlje 1800 hektarjev, lani pa že 5500 hektarjev. Ker so domače potrebe čimdalje večje, so odkup-
AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
^ zatecite se k
Dr. A. G O DE L
J^UTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
* ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
^^ke bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno Perilo. __ Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporočata
PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires
ZA POVEČANJE NASADOV S SLADKORNO PESO
Tudi donos sladkorne pese skušajo za letos povečati. Lani so računali, da bomo pridelali sladkorne pese toliko, da bo ostalo za stalno zalogo okrog 800 vagonov sladkorja. V resnici pa ga je ostalo okrog 300 vagonov. Lani so povišali odkupno ceno za sladkorno peso na 20 din za 100 kilogramov pod pogojem, da vsebuje pesa vsaj 11 odstotkov sladkorja. Ker pa je bilo sladkorja več, so dobili pridelovalci po 22 din za 100 kg. Za letos je hotelo kmetijsko ministrstvo doseči sporazum za večjo sadnjo, toda pridelovalci zahte-višje cene, najmanj pa 22 din. V nekaterih primerih zahtevajo celo 25 din. Finančno ministrstvo meni, da bi morale sladkorne tovarne prevzeti nase nekaj tega bremena, ker je država svoje že storila s tem, da je znižala lani trošarino na sladkor in s tem omogočila, da potrošnikom ni bilo treba dražje plačevati sladkorja. Tovarne bi na vsak način rade dosegle, da bi pridelovalci letos posejali vsaj 50.000 hektarjev s sladkorno peso. Do sedaj je zagotovljena polovica.
Med vojaki
Pri vojakih je zelo pogrešeno. ako se vojaka obsipava z izrazi, ki so nedostojni, ki ga omalovažujejo v družbi in ki ga napravijo bolj žival >pgo človeka. Umazane besede kalijo karakter celo starejših vojakov in kako ne bi mlajših. Posebno podčastniki in častniki so dolžni biti zgled vojakom.
Sploh bi bilo potrebno v armadi zabraniti vsake psovke ter kaznovati izgrednike. Naši podčastniki in častniki bi morali biti nekoliko bolj obzirni v tem smislu.
Opaža se, da preprosti narod manj uporablja nizkotne izreke nego izobraženstvo in ravno vsled tega mora biti vojakova služba obenem tudi dobra šola.
Od vojaka je treba zahtevati razumno, lepe stvari, da sam razvidi koliko je vreden svoje službe. Nasprotno dobimo pokvarjeno vojsko, ki v nizkotnosti vidi svoj prestiž, svoje lažno poslanstvo. Morala je najbrže v tem pogledu slaba, preslaba.
Vojak brez morale je sposoben za kakršnokoli zlo in izdajstvo, podvržen je političnim agitacijam, raz-bojništvu ter je strahopetec in nevreden svojega poklica.
Vojaka spraviti na dobro pot ni težko, če mu predpostavljeni dajo dober zgled. Visoka morala vojaku ne dovoljuje lagati, varati, ne škodo in neprijetnosti želeti svojemu bližnjemu, pošteno misli pri vojakih in doma. To moralo moramo dvigniti, ce hočemo spasiti naš narod od destruktivnega dela, ki ga je posebno povojna doba ustvarila med našim narodom.
Nemanja Pavlovič, Beograd

Krojačnica 'Gorica'
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico 'GORICO', kjer boste, vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. — Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Franc Leban
WARNES 2191 Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
I Ako hočete biti dobro in poceni f t	postreženi obiščite	i
\ KROJAČNICO
j LEOPOLD UŠAJ
I V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske!
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
■t?
FOTOGRAFIJA!
"LA MODERNA"|
VELIK POPUST PRI | FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA" |
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579

Telefon: 59-0522
0
1
Bs. Aires $
GARMENDIA
4947
La Paternal

Abraham Linkoln
Prejšnji mesec je preteklo 131 let rojstva enega največjih predsednikov in demokratov v Združenih državah. O samem sebi piše Linkoln takole:
"Rodil sem se 12. februarja 1809 v Harding County, Kentucky. Moji starši, oba, so se rodili v Virginiji iz navadnih družin, drugovrstnih družin, bi se morda reklo. Moj oče je zrastel dejansko brez vsakega šolanja. Preselil se je iz Kentuckyja v pokrajino, ki je sedaj Spencer County, Indiana, ko sem bil 8 let star. Bila je to divja pokrajina in v gozdovih je bilo še mnogo medvedov in drugih zveri. Tam sem vzra-stel. Seveda, ko sem dorastel, nisem mnogo znal. Vendarle na nekak način sem znal citati, pisati in računati, ali to je bilo vse. Nisem od tedaj pohajal šole. Ono malo, kar sem napredoval na podlagi take vzgoje, sem tupatam nabral pod pritiskom sile. Vzgojen sem bil za poljedelsko delo, v katerem sem nadaljeval, dokler sem bil 22 let star. Ako kdo misli, da je vreden moj osebni popis, se lahko reče, da sem približno šest nog štiri onče visok, mršav ob povprečni vagi 180 funtov, temne polti, surovih črnih las in sivih oči. Drugih posebnih znakov mi ne prihaja na spomin."
Da se je Lincoln malce več ponašal, bi bil lahko rekel mnogo več o sebi in svojih prvih izkušnjah. Rodil se je v priprosti koči, napravljeni iz hlodov, ki se še danes ohranja kot narodna svetinja znotraj spominskega poslopja, zgrajenega v HodgeVille, Kentucky. Že v mladih letih je razvil hrepenenje po knjigah, ki si jih je izposojeval od sosedov. "Lincoln", piše eden izmed njegovih številnih življenjepiscev, "je bil velik ljubitelj knjig, ki jih je čital. Bil je nešolan; njegovo či^ tanje je postalo njegova vzgoja." To je zares neobičajen primer, kaj željan samouk more doseči, kajti končno je on postal človek širokega znanja in je spisal besede, ki so postale klasični umotvori angleškega slovstva.
Značilno je kako je Linkoln pojmoval delo in kapital:
"Delo je več kot kapital in zasluži veliko več pozornosti.
Kdo in kaj so delavci?
Delavci ste vi, ki si z delom služite svoj kruh.
Delavci ste vi, ki obdelujete zemljo, kopljete premog, pišete knjige in predete prejo; delavci ste vi, ki gradite stroje, prodajate blago in zidate poslopja.
V Ameriki ste vi v veliki večini.
Vse, kar služi delu, služi narodu. Vse, kar škodi delu, je izdajstvo napram Ameriki. Med Ameriko in delavstvom se ne more potegniti meja. Če vam kdo poreče, da ljubi Ameriko in sovraži delavstvo, je lažnik. Če vam kdo pravi, da zaupa Ameriki, toda delavcev se boji, je bedak. Amerike brez delavcev ni! Kdor odira delavce, odira Ameriko...
Delo je prej kot kapital in neodvisno od kapitala. Kapital je le sad dela in nikdar bi ga ne bilo če ne bi bilo dela pred njim."
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Dogodki iz današnjih dni
V	enakomerni svetlobi žare cerkvena okna. Večernice. Zaradi hudega mraza sneži tako počasi, kakor da bi se samo veter poigraval s snegom. Enkrat, dvakrat se zavrte snežinke v svetlem stebru ob oknu, nato pa utonejo v temo. Nizko, prav na strehah počiva nebo. Sivo je in še podnevi se le malo dvigne.
V	zameteno gaz je stopil stari mežnar. K zornicam se je napotil Vse drugo opravi sin. Samo jaslice bo danes postavil v cerkvi. Videl je nizko nebo nad hišami in zdelo se mu je, kakor da se sneg in nebo nekje spajata: še celo prav blizu se zlivata v eno, morda že za vasjo,
Pa sam ni vedel zakaj se je spomnil na do-lge zimske večere, ko je babica pripovedovala storije. Potem mu je misel obstala na eni izmed njih: "Jezušeek se vsako leto znova rodi. Sveti Jožef in Marija mu morata zato poiskati prenočišča."
I.
Preko samotne pokrajine se je vila razdrta cesta in izginjala v padajfči mrak.
V	daljavi je pravkar zamrl zadnji krik vdove, ki so jo pognali z doma. V naročju je nosila dete, ki je bilo vse premraženo in je drgetalo: sirota. Vojaki so jih iztirali z doma in jih surovo odgnali drugam. Med trde vojaške besede so se mešali vdovini vzdihi. Solze so ji podrsavale preko lica, padale na za-mrzlo cesto in pisale strašno besedo: vojna.
Nedaleč odtod so se pogovarjali topovi.
*
Zaostala begunca mož in žena sti hitela po razriti cesti. Začudeno sta hodila skozi zapuščene vasi. Večina hiš je bila razdrta. Vozovi, avtomobili in tanki os prevrnjeni ležali ob samotni poti. Mučna tišina je kakor groza pritiskala na človeka. Begunca sta hitela, da bi čimprej prišla do ljudi.
"'Stoj!"
Straža ju je ustavila. Zasvetil ?e je bajonet, preko vojakovih prsi pa je bilo strumno napeto jerme-nje. Mrzel obraz se je režal izpod čelade, pa sta se kljub temu skoraj razveselila!
"Zašla sva. K ljudem bi rada. Prenosišča bi jih poporosila."
"Zašla sta?" Že je vojak mislil zakleti, ju nahruliti z vohuni, pa se je zagledal v Jožefov mirni obraz in se je zamislil: "Da, zašla sta. Tu ni ljudi. Tu smo samo številke. Obležiš, zadet od krogle. Kdo se zmeni zate. Ko te pogrešijo, te črtajo v zapisniku. Je pač vojna", je malomarno zamahnil z roko.
"Kaj je to vojna?"
Vojak se ni zmenil. Šele čez nekaj časa je planil iz skritih misli.
"Pa — kaj pravim številke. Volkovi smo tukaj ljudje, sami volkovi. Ha! Ležiš v jarku. V sklenjeni vrsti leže ob tebi tovariši. Tam na drugem pobočju je sovražnik. Tudi on je v zemljo zakopan. Ti ležiš in gledaš onstran. Zagledaš človeka. Pritegneš puško k licu. Pritisneš. i.. Oni onstran zakrili z rokami in pade... "
"Pa kaj ti je storil oni z one strani?"
"Kaj mi je sotril? O tem še nisem razmišljal."
"Tudi oni je človek!"
"Rekli so, da je moj sovražnik. Sploh pa: tak je ukaz."
''Čudni ste danes ljudje... In — če bi bil oni z onstran tvoj brat?
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zditavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Ivayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9^12'ii.45^-21. V nedeljah in práznikihod 9^12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Ali bi storil svoji materi to žalost, da bi ji sina ubil?"
Za droben hip se je pretrgal pogovor. Pa samo za droben hip.
"Pojdi tujec! Zaprli te bodo, čete slišijo in še mene zraven."
V	daljavi se je zabliskalo, zažvižgalo je v zraku in počilo.
"Stražnik! Kaj je bilo?" se je prestrašil popotnik.
"Spet so začeli. Zdaj bodo vso noč sekale krogle: kakor poštni go-lobčki se bodo spreletavale tik nad glavami in bodo nosile drobna pisma, črno obrobljena in v njih bo ena sama beseda: smrt. Pa je nocoj sveti večer in Kristus se bo spet rodil.,.." Vojak se je raznežil, pogled mu je bežal domov, na puško se je naslonil in oči so mu postale vlažne. Šele čez čas se je ozrl na begunca.
"Kaj sta še vedno tu? Pojdita. Tu ni za vaju."
Molče sta se vračala. Kako težko je danes iskati prenočišča! Kako ga boš dobil sredi krogel in razstrel-kov, sredi krvi in vzdihov.
II.
V	daljavi se v megljenih obrisih dviga mračno posloupje: tovarna. Zaprašena okna se motno svetijo in izza njih se sliši vrvenje dela. Visoko pod stropom šumi napeto jer-menje. Od motorja prenaša silo na stroje, ki se vrte v blazni naglici. Votlo brnenje motijo odsekani u-darci ob železo: nekdo razbija tra-verzo. Vse je preračunano v svoj tir in ni ga, ki bi si upal temu jeklenemu žilju ustaviti.
Sredi železja, jekla in vrtenja, dela in lučanja so postavili človeka. Ves nežen je bil, ko je prvič pristopil k strojem. Komaj si je upal stegniti roko. Bal se je, da bi strojem ne bilo všeč: zgrabili bi ga in pomandrali. Polagoma se je privadil. Vedel je, kako se mora skloniti, kako prijeti, da bo stroju prav.
Potem je bil suženj. Ne bil je samo del stroja. Kakor vzvodi na stroju se je enakomerno sklanjal. Obraz mu je bil kovinasto siv in roke so tako počrnele, da se ni razločilo, kjo se začne kladivo, ki ga drži grčava dlan.
Komaj za korak od njega stoji
drug človek in naprej — cela vrsta. *
Naša begunca sta videla vse te ogromne prostore in vstopila.
Začudeno so ju sprejeli v pisarni. Nekdo celo zasmejal.
"Prenočišča iščem", je rekel begunec.
"Človek! Odkod si se vzel? Še nikoli ni nihče v tovarni prenočišča prosil", so se vsi smejali.
"Sem mislil", se je opravičeval ta, "ko imate tako velike prostore, da, bi se le stisnila kam.''
"Med grmenjem strojev boš spal! Pa sredi železa se boš gotovo dobro odpočil," so se 'mu rogali. Ko pa
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali
Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
je še vedno stal med vrati, so zaključili: "Sploh pa, v tovarni ni prostora za tujce."
Begunec je kimal in odhajal. Saj res, kako bi mogel sredi strojev in železa še živeti človek, ki bi imel živo srce.
III.
Mestne ulice so se svetile kakor pajkova mreža sredi rosne trave. Motno se je včasih pobliskalo v tlaku, ki je bil ves pokrit s poledico. Prazne so bile ceste, le tu in tam se je ustavilo dvoje lačnih oči po izložbah, ki so vsiljivo sipale svojo luč in razgaljale bogastvo, ki je bilo nakopičeno tako blizu željnih oči: samo tanko steklo je bilo vmes. Pa vendar te oči nikdar ne bodo prebile mrzlega stekla in se nasitile. *
Naša popotnika nista vedela, kam bi nastavila korak.
"Poglej, Marija! Tamie ena hiša je vsa razsvetljena in ni okna, ki bi ždelo v temi. Vstopiva!
Po širokih stopnicah sta prišla do mogočnih vrat. Sneg se jima je nabral na čevlje in pri vsakem koraku jima je spodrsnilo na gladkem podu. Ozek žarek svetlobe je padal skozi odprtino v vratih. Godba in veselje je bilo znotraj.
Tone je narahlo potrkal. Nič.
Še drugič je potrkal, nato pa si je mislil: "Kar vstopim! Veseli so. pa ne slišijo. Povedal jim bom, kdo sva, pa bodo z nama delili veselje."
Prijel je za svetlo kljuko in odrinil vrata.
Izza mize je planil moški. Vsi drugi so onemeli.	t
"Prenočišče!" je dahnil Tone.
"Prekleta nadloga beraška! To lik o dajemo za mestno zavetišče ubogih, vsega imate tam, pa vam še ni dovolj", je kričal nekdo. Z vseh koncev mize so mu pritrjevali:
"Še na praznik ne daste miru, hudiči."
'' Drhal nemarna!''
"Čakaj! Policijo pokličem!"
Popotnika nista ničesar več slišala. Preko stopnje sta omahnila na cesto.
*
Cerkvena okna so še vedno žarela v enakomerni svetlobi. Zornice. Mežnar se je vzdramil iz misli. Samo za kratko se je še raztresel:
"Kako težko je danes najti koga, ki te sprejme."
Zunaj pa je neslišno naletaval sneg in se kopičil na oknih.
Po slovenski Koroški
(Potopis)
Poldan je »zvonilo. Od vsepovsod je donela pesem božjih klicarjev — zvonov. Njihovi mehki, božajoči glasovi so hiteli mimo belih cest in samotnih stezic, preko polja in gmajn, čez bukove gaje in zelene planine — vse višje, vse višje proti nebu. Zdeli so se mi kakor zbrana, pobožna molitev našega ranjenega naroda.
Zleknil sem se v mehko travo kraj poti. Razgrnil sem pred seboj zemljevid to naše prelepe slovenske zemlje. V srcu se mi je prebudila goreča želja, da bi poromal še tja na Gosposvetsko polje in pozdravil nemo pričo davne slovenske slave: voj-vodski prestol, najsvetlejše znamenje naše svobode. Pa sem moral to misel opustiti; premalo časa sem i-mel na razpolago, da bi pozdravil in poljubil posvečena tla... .
Videti, spoznati sem hotel v kratkem času čim več Koroške. Stopil sem na široko cesto in odrinil dalje. Namenil sem se proti Baškemtf jezeru. Pozdravljal sem ljudi ter o-pazil sem, kako se je prav vsak vzradostil, da ga je prišel obiskat rojak, brat iz svobodne Slovenije v krilu naše lepe in svobodne Jugoslavije.
Dohitel sem deklico in jo pobaral, ali grem prav proti jezeru. Boječe jc odgovorila v nemščini, da gre tudi ona tja. Nisem mogel verjeti, da je nemškega rodu. Prijazno sem ji rekel :
"Pa saj si gotovo tudi ti Slovenka? Mene se ni treba bati, če slovensko govorim!"
Še parkrat me je nezaupljivo pogledala, potem pa se je nasmehnila in postala zgovornejša. Vse mi je povedala: kje je njen oče, kam hodi v šolo, kako je v šoli in še mnogo, mnogo tega. Ko sem jo vprašal, ali zna tudi kaj peti, je živahno prikimala. Takoj zraven pa je žalostno pristavila, da slovenske pesmi ne zna nobene. "V šoli se učimo samo nemške pesmi in samo te smemo peti", je povedala.
Na križišču me je zbodel v oči napis: Faak — Paaker Seč. To naj bi bilo ime za slovensko vas Bače in za "jezero našega vročega znoja, naših prelitih solza" — Baško jezero? Da, za te Bače, kjer se je rodil pevec nesmrtne slovenske pesmi "Gor čez izaro", župnik France Treiber.
Zavil sem skozi vas k cerkvici, ki se dviga nad vasjo. Pod košato lipo sem se vsedel in se zazrl v vasico pod seboj. Minilo je 84 let, kar je župnik Treiber pod vtisom materine smrti, ki jo je ljubil nad vse, zapel "Gor čez izaro", 'nmav čez gmajnico" in položil v to pesem vso svojo bridkost, vse svoje ne-utešljivo domotožje. "In ta pesem je ostala himna naše Koroške; vanjo je župnik Treiber, koroški pevec in prerok, položil ranjeno srce našega naroda ob Žili, v Podjuni in v Rožu; ta visoka pesem plamteče in pretresljive ljubezni do matere, do hiše očine, do zlate grude domače, do svete zemlje slovenske, je postala po nesrečnem plebiscitu tudi himna nas vseh Slovencev." (Pon. Slov. 1934.)
Vabila me je modra gladina jezera, pa sem pohitel še tja. Že se je sonce nagibalo v zaton in oblaki na nebu so rdeli. Trsje je šumelo v lahnem vetreu in žarki so zlatili nemirne valčke. Nad vsem pa je plaval pokojen mir. To mehko večerno tišino so zdajci razburkali pojoči glasovi na nasprotnem bregu. Nemška mladina je imela tam svoje ta' bor išče. Ko pesem mladih grl izzvenela, se je trdo oglasil mikrofon. Začelo se je predavanje v nemškem jeziku za nemško mladino.
Čudno zamišljen in tih sem se p0'^ slovil od jezera in se vrnil proti vasi.
Zvečer, ko je na nebu migljalo brez števila božjih zvezd, so se pred menoj vrstile bežne slike in vtis1 prvega dne mojega potovanja pff Koroški. Tedaj pa:. . tedaj, ko sem že napol dremal, sem ves zavzet prisluhnil: tam zunaj na polju ^ v prelepo poletno noč peli slovensk1 fantje slovenske pesmi. Čisto razločno mi je donelo na uho: "Tam, kjer teče bistra Žila, se po dolinah vije, kjer mi zibel tekla je, tega kraja jaz pozabim ne..-"
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 - BUENOS AIRES
U. T. 23 - Buen Orden 3389
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipu 3146-50 Olivos F.C.C.A-U. T. Olivos (741) -1304
Velikonočn
Pri Bregarjevilv je bilo 0110 velikonočno soboto kar nekam tiho okrog vogla. Le sitne vrane so kra-kale iz Pečevja čez breg, kjer so legale sveže, od včeraj preorane brazde. Čakale so, da sprejmejo ovseno setev. Še danes bo stopil sejavec čez njivo. Toda sedaj so bile še vrane gospodarji. Morda se pa še najde kje na brazdi kaka glista ali kak žužek.
Samo Bregarca, dekla in volar so ostali doma. Vsi drugi so hiteli k jutranjemu opravilu velike sobote.
Komu se je bolj mudilo kot pastirčku Tinetu. Saj velikonočni prazniki so bili menda kot nalašč zanj. Na vsezgodaj je že tiščal ;Svoje premrzle roke v ogenj pred cerkvijo, ki ga je mežnar pravkar zapalil. Tinetova goba je bila že na redu. Nataknil jo je na močno žieo m čakal..,. in dolgo je moral čakati. Tedaj je šele prav razumel, zakaj 50 mu snoči dopovedovali, da ni treba vstati prej kot se bo zdanilo... šineta tisto jutro ni bilo treba nič klicati, ne tako kot druge dneve, ko je moral biti klican večkrat kot "ženini za poroko".
Toda žegnani ogenj, to je le en kos Tinetove Velike noči. Kaj pa Pirhi in pomaranče? Saj 14 dni pred velikonočjo ni nehal Boga hvaliti, da ni treba še gnati živine na pašo.
kdo bi poiskal vsa kurja gnezda, kaj bi pri Bregarjevih ostali brez Pirhov, če bi ne imeli Tineta pri hi-0 tem je bil Tine do kraja prepričan.
Sveta velika noč... Pa mislite, da Je Tine kaj molil. Pa še kako! Vsaj odkrit je bil cel dan, ker je nosil jaj-Ca v klobuku... v cerkvi se je pa naprej skomolceval z drugimi, kolibo bo kdo imel pirhov in pomaranč 111 jabolk. Ne Tine! njegove regle so golile, tisto pa. Že na veliko sredo "i četrtek in petek. Vsak dan. In kako glasno so pele. Kakšna pa je bila kmetova molitev med tem, ko so gospod peli one molitve, ko so se sveče ugašale, one rdeče sveče in nazadnje so še belo sneli... Tiste rde-Ce sveče so apostoli, ki so Jezusa zapustili, je razlagal Cene, ki' je največ vedel. Sedajle bodo pa Jezusa zvezali, tako je razlagal, ko je mež-nar snel belo svečo in jo nesel za oltar.
Takrat so pa gospod udarili s pa-!co. To je bilo veselje. Takrat so bili Pa otroci nadvse "pobožni" in naj-olJ Tine. Tak peklensk trušč so zá-
ir hi...
i p
gnali s svojimi regijami, da so bili
do kraja zadoščeni za dolgo uro, ko so molče čakali tega najlepšega trenutka velikega tedna.
"Velika noč, to je praznik", je bila otročad vesela. Tine pa se najbolj. Pa njemu ni bilo za "glorijo", ki jo bodo na veliko soboto med mašo zapeli... a, aa, če bi mu dovolili v turen, da bi zvonil ko bo glori-ja... tisto bi bilo kaj drugega. Toda tisto ni za take smrkave pobe, se je ustil gričarski Jaka... Naj le zvoni kdor hoče.
Tine in njegova druščina, ki se jih je vse trlo okrog ognja, da so se še gospod s težavo pririnili do ognja, so se zagnali v blagoslovljeni ogenj s svojimi gobami in že so tekli... Tisti dan je veljalo teči. Zakaj tisti, ki je prvi kam prinesel ognja je dobil groš. Kaj je pa za Tineta groš pomenil, si lahko mislite. Pete je pa Tine dobre imel, da ga je malokdo dohajal, koje dolgopetil po zavitih kolovozih in po stezah med vresjem.
In da ga ne ukani kdo doma, da ne pride pred njim! To bi bila sramota, katere bi Tine ne prenesel. Davnaj prej, kot je zazvonilo glorijo na tisto veliko soboto, je bil že doma. Kar čez razorano njivo se je gnal in komaj komaj, da ga ni užu-gal Grivarjev Lojze.
Pa ga le ni.
"Šlek, šlek" je pokazal s prsti Tine: takole se korenček strže....
Pa že je bilo Tinetovega praznika konec. Mislil je, da bo danes cel dan pirhe barval, pa še materi kaj pomagal ko pečejo potice...
"Ne boš"... kar za ušesa ga je prijel volar France in ga vlekel v hlev. Sedaj bova najprej živino napojila in sena boš napulil...
Strašen se je Tinetu zdel ta volar. Hujši kot oni vojaki, ki božji grob stražijo v cerkvi. Toda nič ni pomagalo. Hitel je kar se je dalo, da bo preje gotov.
Pa glej ga zlomka. Že so bili tudi oče doma.
Slabo bo to, pomisli Tine. Toda nič ni pomagalo. Kar kmalu so bili voli uklenjeni in na gnojnem vozu dve brani.
Tine, neboš malal pirhov ne, kar lisca boš imel, pa bosta šla z brano, tako so odločili oče, ki so ravnokar i prinesli iz kašče sejalnico in vrečo ovsa.
Ni bilo drugače... In je Tine poganjal lisca France pa šeka. ' Oče Bregar je v širokih posevkih sejal,
za njim pa sta drseli ostri brani in drobili rdeče brazde; belo ovseno se me pa je ginilo med grudicami. Toda Tineta je to malo zanimalo. Kaj je še on razumel o resnosti življenja. Kaj j£ razumel o tem, da mora seme prej strohneti, da iz njega vsklije nova bilka in požene bogat lat ali klen klas...i
Bregar je pa prav to premišljeval, ko je zamahoval v umerjenih sevkih in premišljeval besedo one pridige, ko je sveti Pavel razlagal skrivnost človeškega vstajenja. "Kakor zrno mora v zemljo kjer strohni, tako mora tudi naše minjljivo telo v jamo, in šele od tam bo nekoč poveli-čano vstalo... Kakor je moral tudi naš Gospod iti skozi ponižanje in smrt na križu, a tretji dan je častitljivo vstal iz groba, kakor bo nekoč obudil tudi telesa tistih, ki so umrli in bodo vstali eni v vstajenje življenja, a drugi v vstajenje pogubljenja----
Tine je pa le na pirhe mislil. Pa ne kaj velikonočni pirhi pomenijo, temveč, kako jih bo slikal in kako jih bo sekal.
Strašno počasi mu je šlo delo. Vendarle se je bližala brana vsak čas bolj proti vrhu in nazadnje je bilo delo tudi končano. Toda Tine in France sta bila pa tudi že tako lačna, da je bilo kaj. Toda, saj je sedaj postni čas. Je že prav da človek malo potrpi.
*
Med tem so pa mati pripravljali
za zegen .
"Jej, Tine, hrena še nimam, stopi no tja na rob, tam nad studencem po hren.
O mati že vem. V vrtu bom dobil še lepšega.
Tine je že pozabil, da je truden. Sedaj je bil spet velikonočni Tine. Kmalu je prišel s hrenom.
Si že priden, Tinček.
Mati, zakaj se pa hren dene zraven, je hotel vedeti. Saj ni prav nič dober, tako grdo peče.
Ti si pa res čuden. Saj ravno zato se dene, ker peče. Ker nas spominja Jezusovega trpljenja ki je za nas trpel na križu. Zato se jé hren o Veliki noči.
Zakaj so pa pirhi? je hotel vedeti Tinček, toda bolj zato, da bo smel napraviti "prežilko" za barvanje pirhov!
Pirhi so pa dvojen spomin. Danes in na veliki petek, pomenijo še solze in kaplje Jezusove krvi, ki so tekle po njegovem obrazu za naše reše-nje. Jutri so pa pirhi znamenje Jezusovega vstajenja iz groba. Piščanček pride iz jajca. Preje je jajce zaprto, kot je bil zapečaten Jezusov grob. Jezus je pa iz groba, ki je bil zapečaten in zastražen, prišel ven in je častitljivo vstal in je zmagal smrt. Pirhi so zato spomin na Jezusovo vstajenje.
Tako so mati razlagali Tinetu in Rezki in Francki, ki so radovedno tiščali glave v jerbas, kamor so zlagali mati po vrsti stvari. Najprej so
deli hleb črnega kruha, ki bo za živino, -Jd tudi naj pokusi nekaj velikonočnega. Potem so postavili veliki velik «ločni kolač, naokrog so zastavili s hrenom, in še nekaj jabolk, na sredo v kolačevo luknjo so postavili pirhe.
Kaj bo pa sedaj? Na alelujo sem pa čisto pozabila, se je domislila.
Kaj pa je to, so hoteli vedeti otroci.
Pojdi hitro k stari materi, pa pra-šaj, če imajo oni kaj aleluje.
Nič ni vedela Rezika, kaj bi to bilo, toda naročilo je bilo kmalu spol-njeno in tedaj je spoznala Rezika, da so "aleluja" čisto navadni repni olupki. Ugriznila je konček, pa se je namrdnila in rekla: "Mama, to pa ni prav nič dobro".
Ali misliš, da je bil dober žolč, katerega so dali Jezusu na križu. To je velikonočna jed, ki se ji reče aleluja.
Še eno veliko pleče in želodec in še nekaj klobas tudi, da bo za ko-čarjeve, ki sami nimajo nič, pa so tudi krščeni ljudje, in je prav da imajo nekaj veselja za Veliko noč.
Z lepim, umetno vezenim prtom, ki ga je Bregarica prinesla v bali, ki je bil živa priča njenih gibčnih prstov in lepega okusa, je pokrila zvrhano naloženi lepo pisani jerbas.
Majda, Majda! je poklicala mati deklo.
Kako se je danes narihtala, so se vsi začudili. Saj je ne bi skoro spo-
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 178
~~ Potem? Potem prodre lahko v°(la s strahovito močjo v celico, v «ateri ne najde nihče več rešitve!
11 razumete sedaj ?
Ničesar ne razumem. Valovi ve dvigajo, — dvigajo, — voda teče ^celico — pa se ne bo — pa se ne
Potemkin krikne, da je streslo Poveljnikovo dušo.
Končaj va, reče stari uradnik. C* je voda podrla zid vodne cena^ iV ce^eo tekla voda in jo na-. Polnila — Elizabeta Voroncov pa utonila!
NiemkÍn zavpije. Hel j éasa je stal kakor okame-
^Potem pa se je zgrudil na tla. a vraga, baš to mi je še manjúa '	Povljnik, ko je videl. Svesn"'e ^'<!ksander Potemkin one-t0 — Morali ga bomo zdraviti.
Ne PrePre6il° lo5ni odhod. Se ¡	bilo treba povedati, kaj
zgodilo.
e,j, knez Potemkin, — Alek-zbudu °tomkin, — «Vnidi a, te se! Ah
zbudite se, —
del5 \ lS(>daj odpira oči, saj sem ve-Uiinj^'1 ta omotica hitro zopet
ajn«da, zopet ste zdravi? Ni-J^vam ni,
kin J(lrav sem
Pi
odvrne Potem-
°tem. Pa počasi vstane.
p SiWijo?'e ne bo8te odvesti
vpraša Aleksander
vil kl.^ kakor človek, ki je n.apra-
V niL z sv°je življenjli? Sa	Klasu je bilo toliko
7lkor da ne bi nikdar ne vec doživeti srečnega tre-
iali°j vas vom poslal na pot!

— odvrne poveljnik.
Vse listine so že podpisane, — pot do samostana morate prehoditi peš. tako ukazuje Njeno eVličanstvo.
Dvanajst kozakov, katerim poveljuje poročnik, vas bo spremljalo, jaz pa vas opozarjam, Aleksander Potemkin, da bi ostal vsak poizkus bega brezuspešen.
—	Brezuspešen, — ponovi Potemkin.
—	Na žalost pa vam moram potovanje otežkočiti še z neko stvarjo, nadaljuje poveljnik, — zagotavljam vam pa, da nisem jaz kriv, če se boste med potjo mučili, to vse je ukazala Njeno Veličanstvo carica Katarina II.
—	Carica je ukazala? — Prav.
Aleksander Potemkin je zamolklo
spregovoril vsako posamezno besedo.
Monotono so prihajali glasovi iz npjegovega grla.
Zdelo se je, da ne ve, kaj govori.
Poveljnik gre k vratom.
Potem stopi na hodnik, — njegov ujetnik ni mogel pobegniti, ker je soba imela samo en izhod.
—	Valovi se dvigajo, — je mrmral Aleksander Potemkin, — utonila je — Elizabeta Voroncov je utonila —• mrtva je — mrtva! — Bog hvala ti, — hvala ti za tvojo milost! — Tisočkrat boljše je, da leži mrtva na dnu Neve! — Srečna Elizabeta!
Ko je to govoril, sta dve veliki solzi zdrknili po njegovem obrazu.
Sedaj vstopi poveljnik z nekaterimi uradniki.
Eden izmed n^ik je prinesel nekakšen čudfrp predmet. Ta stvar je bila nekakšen pajčolan, toda ne iz svile, j— bil je močnejši, narejen je bil iz — žice.
Poveljnik stopi k Potemkinu.
—	Ali vidite knez Potemkin, ta pajčolan boste morali nositi toliko časa, dokler ne boste prispeli na
svoj cilj.
—- Nosil ga bom, — odvrne Aleksander Potemkin, — toda ne razumem, čemu bi bilo to dobro?
—	Njeno Veličanstvo carica Katarina noče, da bi prebivalci mest in vasi skozi katera boste potovali, videli vaš obraz.
Njenemu Veličanstvu je zelo neprijetno, da mora poslati v pregnanstvo človeka, ki je bil njenemu prestolu tako blizu.
Saj razumete, Aleksander Potemkin, Njeno Veličanstvo je zares zelo rahločutno.
—	Zelo rahločutno — razumem !
Dajte mi mrežo, pokrijte ml z njo obraz!
Ni treba, da bi me ljudje gledali, pa tudi jaz ne bom nikogar videl!
Uradnik postavi pajčolan iz žice okoli Potemkinove glave, na tilniku pa ga zapre z dvema zaponkama.
—	Ključe bo dobil častnik, ki bo poveljeval transportu, — reče poveljnik, ko je uradnik zakril Potem-kinov obraz pred radovednimi pogledi.
—• Mislim, da lahko dihate, — vpraša stari poveljnik. — Kadar pa boste jedli, vam bodo mrežo vedno sneli.
Sedaj sva gotova, Aleksander Potemkin, — Bog v nebesih naj se vas usmili!
—	Bog — naj se me usmili! — reče Aleksander Potemkin tiho, — in naj mi kmalu pošlje smrt! —
Oh, zakaj ne zagrnejo tudi mene valovi Neve? Zakaj niso tudi mene zaprli z Elizabeto Voroncov v vodno celico? —
Sedaj naju je smrt ločila!
Aleksander Potemkin se počasi napoti z uradniki na hodnik, od tam pa na dvorišče.
Na dvorišču so že čakali kozaki s svojim častnikom in prevzeli jetnika.
Nekaj trenutkov pozneje so odšli
kozaki s svojim dragocenim jetnikom — Aleksandrom Potemkinom iz poveljnikove hiše, po stranskih ulicah so prispeli iz mesta.
Pot jih je vodila ob Nevi in Potemkin pogleda proti sivemu poslopju, ki je stalo na drugi strani obale.
To je bila Petro-pavlovska trdnjava.
Tam je torej umrla tista, ki jo je ljubil bolj kakor svoje lastno življenje, tam so jo pogoltnili umazani valovi reke Neve.
Kmalu je ležalo prestolno mesto Petrograd za žalostno povorko, ki se je počasi pomikala po cesti.
Zadnje hiše Petrograda so izginile v daljavi.
Zdajci se Aleksander Potemkin strašno zasmeje pod svojo gosto krinko iz žice.
Potem pa dvigne roko, stisne pest in se obrne proti mestu ter zavpije:
— Prokleta bodi!
Kozaki, ki so slišali to kletev, niso vedeli, — ali misli jetnik carico ali prestolnico.
Potemkinov transport je trajal tri cele mesece in ni peresa, ki bi moglo opisati vse težave in trplje-npje, ki ga je moral ubogi Potemkin prenašati.
Toda nekdanji caričin miljenec se ni pritoževal.
Junaško je prenašal vse napore in neprijetnosti strašne poti v pregnanstvo.
Nikdar ni godrnjal, nikdar se *ni kazal nezadovoljnega, vedno je molčal.
Ko je moral spati na tleh, je mirno legel, če pa je malo prej deževalo, je molče legel v lužo vode.
Kadar je zapadel sneg in pokril zemljo z debelo sneženo odejo, ni Aleksander Potemkin prosil toplejše odeje, temveč je mirno nadaljeval pot ali pa legel na mrzla zmrz-
njena tla, čeprav ga je zeblo.
Jedel je vse, kar so mu dali, — jedel je, čeprav je bila hrana zelo slaba in siromašna.
Ko pa je zbolel, ko ga je med potjo napadla vročica, se je, čeprav le težko, vlekel dalje in ni povzročal kozakom nobenih skrbi, z njim niso imeli nobenih sitnosti.
Stari, surovi in bradati kozaki so ga vzljubili, čeprav niso vedeli, koga vodijo prav za prav s seboj.
Toda kozaki niso mogli izboljšati njegovega stanja, ker so morali tu di sami prenašati vse življenske ne-prilike, tudi oni sami so se morali hraniti s slabo in nezadostno hrano, vendar pa so sočustvovali z njim in ga niso po nepotrebnem mučili.
Kadar je transport prispel v kakšno vas, so prišle usmiljene žene iz hiš in so obdarovale nesrečneže.
Potemkin pa ni nikdar sprejel denarja.
Vzel je samo hrane, kruha in jajce ali pa košček mesa, za ta darila pa se je zahvaljeval z besedami, ki so ženam priklicale solze v oči.
Ko so se neke noči pravkar pripravljali k počitku, je Aleksander opozoril kozake na volkove.
Tako so bili bradati jezdeci hvaležni za svoje življenje Aleksandru Potemkinu, tega pa mu niso nikoli pozabili.
Častnik je kmalu opazil, da je njegov jetnik pameten in izobražen človek, mnogokrat je poskušal govoriti z njim. Aleksander Potemkin je skromno odgovarjal na njegova vprašanja, vendar pa mu nikdar ni povedal svojega imena, nikdar ni preklinjal tistega, komur je bil dolžan za svojo strašno usodo.
Ta človek, ki še pred nedavnim ni poznal drugega, kakor uživanje, je sedaj prenašal svojo nesrečo mnogo boljše kakor marsikateri, ki je šel isto pot, pokazal je, da je junak!
Aleksander Potemkin je spoznal.
SLOV Eli SKI L H S T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
znali, tako lepo se je oblekla.
Kaj so vedeli otroci, da se tisto dekle prvo poroči, katera se na veliko soboto najbolj izkaže, in katera prva pride domov od žegna.v..
Kaj je bilo Tinetu vsega tega mar. On je vedel le to, da bo popoldne vstajenjska procesija.
In je tudi bila. Kar z očetom je šel za par in strmel je nad krasnimi banderi in z odprtimi usti poslušal veselo zvonenje in petje in zvonč-kljanje, ko so spremljali vstalega Zveličarja na pohodu skozi prvo spomladno zelenje.
Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj o kristjan, premagana je vsa hudoba, danes je rešenja tvoj'ga dan, P lotrta je pekla oblast, o poj kristjan hvaležno čast...
Valovila so bandera, razlivala se je pesem zvonov, molitev radostne množice je kipela v nebo, zmagoslavna pesem je donela v jasno pomladno nebo, in v tej radostno procesiji so nosili vstalega Zveličarja, z zeleno vinsko mladiko.
Tine je seveda mislil svoje, otročje misli, mislil je na pirhe in pomaranče in na to kako jih bo sekal.
Saj si je opilil tudi krajcer, da bo bolje vsekal. -.
A čez vse tiste otročje misli je pa le razumel tudi globoko resnico našega odrešenja, katero nam je Kristus pridobil s svojim trpljenjem in nam ga dokazal za vse čase in za vse dvomljivce s svojim čudežnim vstajenjem.
Janez Hladnik
Mladinski kotiček
CERKVENI VESTNIK
Na Veliko noč: Maša na Avelia-nedi ob 8 uri in pol. — Maša na Pa-ternalu ob 10 uri in pol. — Molitve v bolnišnici Alvear ob 4 uri.
31. marca. Maša v Berissu ob 11 uri. Molitve v Berissu ob 3 uri.
7. aprila. Maša na Paternalu za Ivana Bratuž.
Berisso je nam Slovencem znan kraj. Borda si želi tudi kdo rojakov, iti tja na obisk. Na belo nedeljo (31. marca) bomo pohiteli tjakaj.
OTROKOVA ŽELJA
Vsako leto o Veliki noči si prinesel mi darilo; kar zvečer sem zaprosila, zjutraj je na mizi bilo.
Ne za obleko, ne za čevlje letos te ne prosim. Prav na dnu srca jaz željo drobno, skrito nosim.
Oj, to željo mi izpolni: rajni sestrici sporoči, da prav gorko bom molila zanjo v tej prelepi noči.
Na gomilo iz tujine daljne zdaj ne morem k njej... Da je nikdar ne pozabim — to, o Jezus ji povej!
Olgica Kurétova iz Zagorja ob Savi.
Že hruške rumeni j o, sliv polna so drevesa, otrokom jih na krila star vmičar natresa.
Med brajdami se sonce na grozdju kristali, čez hribe pesem naša iz polnih src hiti.
Lidija Grilec:
V VINOGRADU
Z dreves se vsipa listje, z njim veter se igra, med tratami klopotec veselo klopota.
Pač upam, da bodo vsi rojaki, ki tam žive, prihiteli blizu. Tisti pa, kateri bi hoteli z nami tja, naj se takoj javijo, da poskrbimo za vožnjo. Cena je 2 $ tja in nazaj.
V bolnišnici Alvear se vršijo molitve ob 4 uri na Veliko noč. *
JOŽETA KASTELICA, našega dragega izseljenskega duhovnika je zadela nesreča. Vse kaže da je defi-nitivno izgubljen in ni več nobenega upanja, da se še živ pokaže med nami. Zato bomo na Veliko noč pomolili zapokoj njegove duše na Paternalu. Letos je 8 let, ko je prav na Veliko noč prvič zbral on Slovence pri sveti maši.
Janez Hladnik
Jožef Mihelič — dijak: NAŠA MUCA
Kadar naša muca mlečno kašo je, takrat k njej približati nikdo se ne sme. Če se je dotakneš strašno zarenči, če takoj ne odmakneš že ti teče kri. Včeraj jo pri jedi Francek je prijel, pa takoj krvavo roko revček je imel. A drugače muca pa prijazna je, le takrat ko je, pa mir imeti če.
USPAVANKA
Oj, ne jokaj, detece, v zibel položeno, posuši oko naj se tvoje oroseno!
Smej se, bela rožica, Bogu dopadljiva! V srcu drobneem angelska duša ti počiva.
Peter Leveč, dijak.
/S
Slovenski narod svojim izseljencem
Slovenski narod govori: Sinovi moji, kam ste šli ? Zakaj ste zapustili mene, tujini izročili se?
Kot oče sem vas ljubil jaz, z dobrotami obsipal vas, prekrasno zemljo v dar vam dal, da z vami srečen bi postal.
Po vas žaluje zemlja zdaj, slovenski narod, rojstni kraj in prosi vas: Vrnite se, da narod smrti rešite!
Prekrasna naša zemlja je in vredna, da jo ljubite. Vaš narod se za vas boji, da vas tujina ne umori.
Po vas, Slovenci, plakamo, ki ste od nas odšli, zastonj vas s srci čakamo, da vas objeli bi.
Odšli od nas ste v tuji svet s slovensko pesmijo; kdaj vrnete se srečni spet domov z ljubeznijo?
Nikdar, nam odgovarjajo, za vedno smo odšli, tujini se prodali smo —
od vas pozabljeni, na smrt obsojeni.
Na vse strani zakličemo: Domov vrnite se, mi še vas zvesto ljubimo, rojaki naši ste!
Zvonovi žalostno pojo, odšel pred sodbo je nekdo... 'Kdo je, kdo je?' vprašuje vse. "V tujini sin umrl je."
Vsa vas zatrepetala je z bolestjo silno matere, ki sina ji edinega tujina je oropala.
Zaman se mati žalosti za sinom, ki v tujini spi, zastonj ga kliče: Vrni se v naročje svoje matere.
V tujini sin pozabljen spi, na grobu sveče, venca ni, le mati lučko za spomin prižgala ti je v srcu, sin.
Bratje, sestre, ki živite me rodovi tujimi, jezik njihov govorite, z njimi merite moči, matere ne pozabite, ki Slovenka je bilá, pred nikomur ne tajite svojega prepričanja!
Zvesti svoji domovini ostanite, bratje, vsi, z njo vas družijo spomini vaših zlatih mladih dni. Vedno radi govorite jezik svoje matere in ponosni vsi bodite, da Slovenci verni ste!
Pesem naj slovenska druži v eno vas v tujini vse, vsak Sloveniji naj služi, kdor v tujini daljni je. Naše zemlje ste cvetovi, naše zdravje, naša kri, naših mater ste sinovi, z nami ste Slovenci vsi.
Gregor Mali
in
ubog
da je bil doslej hudoben človek.
Doslej je zlorabljal svoje življenje.
Svoje telesne in duševne sile je u porabil samo zato, da je dobro živel, užival je življenje in njega sladkosti mnogo let, čeprav ni prav za prav ničesar delal.
S čim pa je vse to dosegel?
Kaj je plačal za ves sijaj in razkošje, ki sta ga obdajala?
Prodajal je svoje telo in svojo dušo ženi, ki je ni nikdar ljubil, ki ni bila niti vredna, da bi jo pogledal.
Potemkin je vedel, da je bil to velik zločin.
— Bog me je obdaroval z vsem — je premišljeval Potemkin, — jaz pa sem vse to poklonil ženski, ki tega ni bila vredna. Zlorabil sem dar božji, zaslužil sem kazen, ki se sedaj začenja.
Zaslužil pa sem tem hujšo kazen, ker nisem žrtvoval samo sebe samega, temveč tudi neko drugo bitje, do katerega nisem imel nobenih pravic Elizabeta Voroncov je umrla rad' mene, jaz sem kriv njene smrti, če bi ne bilo mene, bi bila danes brez mene srečna in zadovljna.
Jaz sem torej, če hočem biti odkritosrčen, morilec uboge Elizabete Voroncov!
Potemkin je bil zares prepričan, da je bil on morilec.
Morilec pa spada v Sibirijo.
Očital si je vse najhujše, obtoževal se je in se kesal, kadar je bil sam.
Prisegel si je, da bo postal čisto drugačen, boljši človek.
Uvidel je, da je do sedaj največ zagrešil s tem, ker je bil tako nestalnega značaja.
Če bi bil odločnejši, če bi bil imel toliko moči, da bi se rešil Katarine, bi ne prišlo nikdar tako daleč kakor se jeto zgodilo sedaj.
Potemkin bi ne bil nikdar izgubil svojega očesa. Elizabeta Voroncov bi ne bila umrla tako strašne smrti, pa tudi njemu samemu bi ne bilo treba
končati življenja v samostanu tra-pistov.
Med potjo je Aleksander Potemkin zelo malo govoril, premišljeval je o svojem življenju in o svojih pregrehah.
Naposled so prispeli na dolčeno mesto.
Ko je Aleksander Potemkin zagledal samostan pred seboj, ko je videl to divjo in romantično okolico, si je takoj rekel, da je to mesto kakor se je to zgodilo sedaj.
Niti na misel mu ni prišlo, da bi ga vleklo kedaj zopet nazaj v svet in da bi ušel iz tega zidovja.
— Čemu naj bi bežal, zame nima svet nobene mikavnosti več. Elizabete Voroncov ni več, na svetu ni torej več nikogar, ki ga bi mogel ljubiti.
Tako dolgo, dokler človek še upa, da bo našel srečo na svetu, si še vedno prizadeva, da bi se osvobodil.
Čemu naj bi se pa jaz osvobodil teh verig, ko vem, da čakata name med svetom samo gorje in obup?
Aleksander Potemkin stopi v samostan z nekim zadovoljnim občutkom v duši.
Tukaj je bilo vse tako tiho, tukaj ni bilo hinavstva in laži, tukaj ga ne bodo obdajali podli in hudobni ljudje, kakor je bilo to na petrograj-skem dvoru.
Častnik izroči svojega jetnika predstojniku samostana.
Predstojnik se je imenoval brat Ignacij.
Bil je velikan, katerega pa je delala dolga meniška halja še večjega in močnejšega.
Njegov obraz je bil oglat, koščen in surov, njegovi pogledi pa so bili hladni in so govorili o strašni krutosti.
Podoben je bil človeku, ki je pripravljen s svojimi ogromnimi nogami poteptati človeka in ki bi se potem niti ne ozrl, da bi videl, kdo leži v prahu.
Ko so pripeljali Aleksandra Po-temkina k predstojniku, so mu sne-
li železen pajčolan.
Potemkin stopi pred opata.
Predstojnik zapove vsem ostalim, naj odidejo iz sobe, potem pa je ostal z Aleksandrom Potemkinom sam.
— Aleksander Potemkin, — reče predstojnik samostana mirno in hladno jetniku, čigar sijajno preteklost je poznal, — odslej boš živel kot menih v tem samostanu, otresti se moraš slehernega upanja, da bi kedaj odšel odtod.
Stopi bliže in poglej skozi tole okno, poglej tja — tam se nahaja samostansko pokopališče.
Vsak hribček je grob, v vsakem grobu pa počiva nekdo, ki je bil to kar si ti sedaj.
Nekega dne boš tudi ti legel v krsto.
Gre torej samo za prehod iz življenja v smrt,, če pa hočeš, da ta prehod ne bo pretežek, se ravnaj
strašno pri duši, v naslednjem trenutku pa se je že čudil samemu sebi, da ga je mogla takšna malenkost razburiti.
To je vnanje znamenje njegovega ponižanja, Aleksander Potemkin pa si je prisegel, da se za vnanjost ne bo več zmenil.
Še tistega dne je dobil od predstojnika prva povelja.
Moral je čistiti tla cerkve.
Dali so mu metlo v roko in mu rekli, naj prinese vode iz studenca, niso ga pa pozabili opozoriti, naj dobro opravi svoje delo.
Tako je moral knez Potemkin, ki se je sedaj imenoval brat Aleksander, oditi k studencu po vode ter čistiti, umazana cerkvena tla, — medtem pa ko je opravljal to težko in nizko delo, mu je bilo skoraj u-godno pri duši.
Kaj je bil do sedaj? Doslej je bil človek, ki ni niče-
točno po samostanskih predpisih in ; sar delal, ki je samo enkrat šel nad
pozabi vse, kar te veže s svetom.
Sedaj si redovnik, čez štirinajst dni pa boš položil prisego, ki te bo za vedno združila z nami!
Nadejam se, da nam ne boš delal sitnosti, če pa se boš pokazal neubogljivega, ti zagotavljam, da bom postopal s teboj prav tako kakor1 •>. ostalimi, kakor s kakšnim kmetom, ki je stopil v naš red.
Veni, da si bil med svetom knez Potemkin in da si ob strani carice Katarine vladal Rusiji.
Ne pozabi pa, da vladam v tej hiši jaz in da si naš zadnji sin in najnižji brat, vsaj za sedaj.
Sedaj se boš preoblekel, potem pa — živi z Bogom, Bog pa naj živi v tebi!
Potemkin ne odgovori.
Mirno je gledal predstojnika, po tem pa je povesil glavo in šel za njim v celico, kjer so ga oblekli v belo haljo trapistov.
Zdrznil se je sicer, ko je začutil v svojih laseh škarje, ko pa je videl, kako padajo njegovi prekrasni
sovražnika v svojo zaslugo!
Ubijati ljudi ni bilo nikakor lepo delo, čistiti ta umazan pod pa je bilo vendar koristno delo!
Ko je končal odkazano delo, je prišel sam predstojnik, da bi pogledal, kako so tla počiščena, toda bil je zadovoljen. Ni mogel prigovarjati.
Potemkinove roke so bile krvave, moral je oditi k/studencu in si jih umiti.
Tako je bil utrujen, da se je komaj držal na nogah, — nikdar še ni bil utrujen od dela, zato je spal nocoj na svojem trdem ležišču ka kor nikdar doslej, mirno in brez sanj.
Okrog ene po polnoči ga je zbudil iz spanja samostanski zvon.
Aleksander Potemkin je moral oditi z ostalimi k maši.
Ni pel z ostalimi, njegova duša pa je vzklikala radosti.
— Svoboden si, — svoboden! Sedaj si šele postal človek!
Po zajtrku, ki je bil sestavljen
svilnati kodri na tla, mu je bilo iz juhe in slabega trdega kruha je
dobil nalogo, naj očisti hlev.
Potemkin ga je začel čistiti, pobiral je smeti in jih odnašal ter pre-mišljcvcal, kako ne propade na svetu nobena stvarca.
Te smeti bodo pognojile zemljo, ki bo dala ljudem, ki jo obdelujejo, žita in kruha!
Vse to je gledal Aleksander Potemkin sedaj s popolnoma drugačnimi očmi, kakor nekoč.
Odkril je marsikaj, česar prej ni ti opazil,ni, — sedaj je šele spoznal, na čem je zgrajen svet.
— Vse nas drži delo, — je razmi-šljeval Aleksander Potemkin.
Brez skrbi in brez dela, — je nadaljeval nekdanji caričin miljenec svoje premišljevanje, — bi vse propadlo, ljudje bi postali zopet živali.
Dokler so opice in napol divji ljudje hodili ])o svetu, še ni bilo pravih ljudi — ko pa so začeli ti praprebi* valci zemlje skrbeti za hrano in jo spravljati v votlinah, ko so začeli skrbeti za svoje družine, so postal' šele pravi ljudje.
Osem dni je Aleksander Potemkin snažil hlev, potem pa ga je predstojnik poslal z živino na pašo.
Redovnik, ki je do sedaj pasel živino, je zbolel in tako je moral Aleksander Potemkin prevzeti njegove službo.
Ta služba mu ni bila neprijetna.
Sedaj je lahko preživel cele dni na svežem zraku, paziti je moral s«' mo na to, da bi mu katera krava ne ušla.
Sedaj je imel dovolj priložnosti
za razmišljevanje.
Neprenehoma je mislil na Elizabeto.
Sanjaril je o njej, to pa je bil" nevarno zanj, bilo je tudi nevarn" za njegov razum.
Mislil je o tem, sanjaril je, da $1'" zabeta ni mrtva, temveč' da živi J» bo prišla nekega dne v samostan »n ga bo odpeljala s seboj — potem P!i si bosta poiskala tih kotiček in sl postavila majhno hišico, kjer bost" ajrečna.	(Dalje priVodrji"