Za poduk in kratek čas. Poslauci dr. Tonkli, dr. Schmiderer, dr. Vošnjak pa Slovenci. IV. Sedaj naj omenim še zabtev, s katerimi so se Slovenci oglasili. Govorilo seje oprogiamu, ki 80 ga kranjski poslanci visokej vladi izročili; govorilo se je o načrtu, ki ga je poslanec tržaški, moj visokočastiti sosed gospod poslanec Nabergoj izročil, in govorilo se je o programu, ki sem ga jaz izročil, kako bi se po slovenskib pokrajinab dejansko vpeljala ravnopravnost. Rad bi vam, gospoda, naznanil obseg teb načrtov, da bi sprevideli, kako skromne so želje in zabteve slovenskega naroda in kako malo opravičena je tožba, da se hočemo upreti nemštvu in nemškemu jeziku. Kaj so zahtevali poslanci kran.jski? Zabtevali niso nič druzega, kot da 8e gimnazije in realke tako preustrojijo, da bi se nekateri predmeti slovenski, nekateri pa nemški na vsej gimnaziji in vsej realki poučevali. To se ondi pač lebko zgodi, ker so v srednjib solab le otroci teb dveh narodnostij. Tako se bi skrbelo za narodni jezik, a enako se bi skrbelo za drugi deželni jezik, za nemški jezik. Tako bi se dijaki izurili, da s prva lehko vspešno obisknjejo vseučilišče iu tebniko, pozneje pa, vrnivši se v domovino, jednako vspešno delujejo kot uradniki, odvetniki, notarji, inženirji itd. Da so te zabteve in želje jako skromne, pritrdili mi bodete, gospoda sami. Kaj 8mo pa zahtevali primorski poslanci? Zabtevali smo le to, kar je bil uže goriški deželni zbor zahteval za goriško realko. Gitunazije in realke naj se tako preustrojijo, da se bodo v 4 nižih razredih poučevali Slovenci elovenski, Italijani pa italijaaski. Nemikega naj se uže od prvega razreda uči vsak dijak. Od četrtega razreda se zopet vsi skup poučujejo nemški. Le materni jezik in kiščanski nauk naj se tudi v viših razredih poučujeta v mateiinem jeziku dotičnih dijakov. Ali to, gospoda moja, ni jako skromno? Kako more kdo reči, da hočerao zatreti nemščino, katerej vendar priznavatno se veliko prednost; a mi hočemo ob jeduem gojiti lastui jezik ter se ue pustimo potujčiti. To je naš namen. Mi bočemo, da otioci šolo zapustivši dobro znajo lastni jezik, da v njem lebko uradujejo; mi bočemo, da bi se njim tako ne godilo, kot se je godilo meni in tovaiišem, le v uemških solab odgojenim, ki smo popolnoma nepripravljeni stopili v javno življeDJe, ker se je na Primorskem od nas zahtevalo, da imamo laški uradovati. To, gospoda moja, so zapreke ki se imajo odstraniti iu ki se lehko odstranijo in 8icer brez velikib stroškov. Uže sedaj je toliko nčencev v nižjih razredih, da je treba vstričnih oddelkov. Po takem ne bode država nič več potrošila, če izpolni naše pravične in skromne zahteve. V odseku je visoka vlada navedla dve zapreki, ki zavirate vpeljavo slovenskega učnega jezika. Prva zapreka je po njenib besedah mali razvitek slovenskega jezika, druga pa pomanjkanje šolskih knjig. Prvo očitanje je popolnoma neopravičeuo in določno je moram zavrniti. Če deželni zbor goriški in kranjski obravnavata vse reči slovenski, če se vse postave v tem jeziku sklenejo in jih cesar- ska svetlost tudi potrdi, razumeti pač ne morem, kako kdo reče, da je slovenski jezik malo raz- vit, da ni pripraven za poučevanje v šolah. Kar se tiče druzega očitanja, moram je nekoliko za- vrniti; nekoliko popraviti. Res je,^ da nimamo za vse predmete uže tiskanih knjig(Čujte! na levici), a kdo bi spisaval učne knjige v jeziku, v kate- rem se nikjer ne sme poučevati, kdo bi spisaval i šolske knjige, da bi jib morebiti sam zalagal in spravljal v lastnej omari ? Kdo pa daje tiskati nemške solske knjige? Vlada, na stroške zaloge j šolskih knjig. A mi imamo uže mnogo slovenskib | tiskanih učnih in premnogo v rokopisih. Ia ko | bode vlada resaobno na to delala, da bi vpeljala j slovenski učni jezik, ne hkratu v vseb razredili, ¦ ampak polagoma, imeli bodemo nemudoma knjig. | ki se bodo lebko merile z nemškirai. — Pristaviti i moram, da ,je naš naiod vse, kar ima, untviiril z ' lastnimi močnii, če prav je moral premagovati naj- veče raznovrstne zapreke, ki so mu jih stavili vlada 1 in vladini krogi. Ce se je narod uže sedaj toliko vzpel, koliko bode se le storil, kedar ga vlada ne bode nikakor zaviiala, temveč ga blagovoljno še podpirala? Slovensko slovstvo se bode potem tako razvijalo ter dospelo na toliko stopinjo, da se bode lebko merilo se slovstvi drugih narodov. Tu naj še pokažem na slabe nasledke, ki izvirajo iz načela, da se imajo ljudske šole ponemčiti. Po teh bi vlada rada ponemčila narod. A to je brezuspešno delovanje. Spomnite se Jožefovih postav. Po teh se je v slovenskih Ijudskih šolab zlasti po trgih in mestih vpeljal nemski učni jezik. A kaj se je dosealo s tem? Prav nič. — Ljudje zapustivši šolo so nagloma spozabili par nemških besed; in ves sled tega nemškejia poučevanja je bil, da so posamezni inožje znali svoje ime z nemškimi črkami začačkati. To jebiljedini sad jožefinske šnle. Drugače tudi ni moglo biti, kajti ljudska sola je oamenjena Ijudstvu, njega izobraženju po domačih knjigab iu čaanikih. Če so pa sole nemile, tuje, potujili se bodo, govorili nemški, ker teb nobeden nernški ne urae. V celeiu Primorji ni ne jedne nemške občine. Kako bi ondi ponemčevali ? Kaj pa bi sledilo iz takega neumnega ponemčevanja? Ljudje se bi učili laški, ker z Labi vsak dan občujejo. Kaj bi sledilo iz takega neumnega ponemčevanja! Italija, ustanovljena na narodnostno načelo, bi za se zahtevala tudi Piimorje. — In kaj sledi iz potujčevanja? Potnjčenci so zmirom največji napetneži naroda, h kateremu so pristopili. To spričujejo pri nas vse politične pravde od leta 1862 do denasnjega dne. Večina imen teh hudodelnikov se končuje na ič in ek itd. Tako ravnanje ne pridobiva naroda, ampak ga odbija. (Prav resnično! na desnici). To bodo nasledki ponemčevanja. Upam, da visoka vlada ne namerava tega, da tega ne niore naraeravati, zato jo prositn, da naj odpravi omenjene napake. Ravnopravnost krepi tudi celo državo. Narod zadovoljen da se mu izpolnujejo najsvetejše ia pravičnejše in tudi od ustave priznane zahteve, se navdušuje za državo, ki mu brani njegove pravice in skrbi za njegove koristi. Nasprotno ravnanje bi narod Ie odbijalo. Skrb za narodnost bi slovenski narod še bolj priklenil državi in vladarskej bisi, 5e je to še bolj mogoče, kajti slovenski narod je navdušen za Avstrijo in njeno vladarsko rodovino. Enako je udanost goriških Italijanov. Ravno tisti, ki škilč črez mejo, so z veseljem pozdravljali, kako sedanje namestništvo skuaa znora ponemčevati in nemški jezik v ljudske iole uvesti. Če bodete zadovoljilj narod, ne bode se oziral in tugoval 5ez mejo. Ce pa je narod nezadovoljen, oni gospodje mej njim pač lebko rogovilijo. Tem rogoviležem, — nebčem imenovati skrivnega društva, ki žalibože resnično deluje — pomagajo vsi oni, ki skušajo znova Primorje ponemčiti. Tega pač visoka vlada ne more in ne sme želeti, zato jo resnobno opominam, da uže enkrat tudi slovenskemu narodu vpelje narodno ravnopravnost. S tem si bode pridobila udanost celega slovenskega naroda. Ker se nadejam, da bode visoka vlada tudi nam Slovencem nasproti izpolnila slovesno dane obljabe, glasoval bodem za privoljenje tega oddelka državnega proračuna (Dobro! na desnici)." Tako se je dr. Tonkli potegoval za pravice našega naroda. Slovstvo. V založbi Janeza Giotinija v L.jubljani 80 izišle štiri knjižice za slov. ljudstvo. Naslov knjižicani je: 1) NajdenSek ali pravični se tudi živine usmili. Pievedeno iz nemščine. II. predelani in popravljeni natis. 2) Repostev, duh v Kerkonoških gorab. Pravljica iz nemškega po8loven.jena. III. popravljeni natis. 3) Dve čudapolni pravljici za slov. narod povedani; nami eč I. P e t e r K r u n o v, rešitelj treh zakletih vitezov, II. OkameDJenci na Blanskem gradu. II. popravljeni natis. 4) Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska pravljica iz preteklih časov, zapisal Jakob Alešovec II. pregledaui natis. Kakor iz naslovov vidimo, so to že Slovencem znane povesti in pravljice, vendar si je Giotinijeva knjigama z novo izdajo teh knjižicizveč ozirov zaslužila našo pobvalo. Pred vsem moramo omeniti lično zuuajno opravo z barvanimi podobami, krepek tisk, ki bo ugajal tudi manj brauja vajeuim očem in lepo oglajen, pravilen jezik. Tudi zapopadek je za odraščeno mladino primeren. Zraven teh prednosti pa je tem knjižicam cena tako nizka, da bo gotoro tudi to k razširjanju veliko pripomagalo; zakaj vsaka knjižica velja le 20 kr. Smešničar 24. Nek gost pride v krčmo, ter si ukaže prinesti pol litra vina. Eo uže vino na mizi stoji, še kliče za odbajajočim krčmarjem, naj še rau donese pol litra vode, hoteč si jo k vinu primešati. nTo ne bo potrebno" se oglasi mala za pečjo sedeča krčmarjeva hčerka, rsaj so oča včeraj aže zadosti vode v kleti k vinu prilili".