foitnlna plačana v gotovini. Posamezna Številka 2 din. Leto L Trbovlje. 26. novembra 1948 Štev. 39. 'fcGlasilo OsYQbodJ/ne fronte okrgjo Trbovlje jf 29. november dan prog as -ive republike V borbi jugoslovanskih narodov za demokracijo, za ljudsko oblast pl ljudsko državo, sta 29. november 1943 in 29. november 1945 dva žfjodovmska datuma največje važ-Sfeti. V novembru 1942 je bil v Bi-pcu izvoljen AVNOJ, ki pa je bdi le žanetek najvišje državne oblasti. Detb kSšneie pa so prodstavmiikj Seli jugoslovanskih narodov na za-SOTfiuju v Jajcu jasno postavili oBfds nove države, za katero Iso jfi&folc težke žrtve v osvobodilni D?>riii. Značilnost tega zasedanja je f^?:/em pravic begunski vladi v DomJomi. zabrarijen povratek kralja ji. \t domovino, s čemer so pokazali, da je bila monarhija za ferjoslovanske narode v preteklosti med osvol naših tovarn iri podjetij. Tudi v našem okraju so podjetja, ki so že izvršila svoj letni načrt. Častno se bori za izpolnitev plana, dejavni kolektiv tovarne Hrastnik, ki hoče do 29. novembra izvršiti obljubo, ki jo je dal ustvd-ritelju FLRJ maršalu Titu. Kljub tc-mtr, da rudnik; zasavskega bazena še ne bodo _ dosegli v tem mesecu »Jona — kajti borba bo do zadnjih anj — so uspehi, ki jih dosegajo ri^darji zasavskega bazena. lepi in nam dajejo zavest, da sc i>ostavlja- •Maršal Vito #e ohistcal trhoveipsice rudarje V sredo 24. XI. 1948. je trboveljske revirje nenadoma obiskal najboljši sin jugoslovanskih narodov tovariš maršal Tito. Vest, da pride tovariš maršal, sc je bliskovito raznesla med revirji Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Tovariš maršal Josip Broz. - Tito, ki je prispel v Trbovlje v dopoldanskih lirah, je obiskal meti ostalimi Cementarno, Elektrarno, Separacijo in Centralne rudarske delavnice. Ob 2. uri j popoldne pa se je vršil na Zapadnem ; revirju rudnika 'Trbovlje svečan mi-j iing. Zbrali so se rudarji itz vseh obratov. žene. mladina, in tudi iz Hrastnika in Zagorja so prihiteli kljub slo-j lieimi vremenu, da vidijo dragega ! maršala Tita. Pred vhodom v rov Za-j padnega obrata je bila postavljena (rilmna, okrašena z zastavami, kjer je govoril maršal Tito. Točno ob 2. uri je prispel tovariš Tito v spremstvu predsednika vlade LRS Mihe Marinka, podpredsednikov tov. Ivana Mačka in tov. Marjana Breclja ter ministra za notranje zadeve tovariša Borisa Krajgherja. Ob izstopu iz avtomobila ga je pozdravil trikratni udarnik Bačnik Albin, kateri mu je izročil pozdrave delovnega kolektiva Zopadnega obrata ter mu želel dobrodošlico. Maršal Tito se je zahvalil in poudaril, da jo srečen, (ki se nahaja v črni dolini zasavskih revirjev, ki neumorno bijejo borbo za dosego plana m čimprejšnjo izgradnjo socializma. Maršal Tito se je nato v spremstvu podal proti tribuni, kjer so ga sprejeli pionirji ter mu čestitali ob njegovem prihodu. Pionir Riček Tonček, star 2 leti in pol ter pionirka Kužnik Anica, stara tudi 2 leti in pol sta ga pozdravila s cvetjem in mu želela dobrodošlico v imenu trboveljskih pionirjev. Maršal Tito se je prav prisrčno zahvalil za pozdrave ter nato s svečano okrašene tribune pozdravil več tisočglavo množico rudarjev, žena in mladine, ki so se zbrali na prostoru Zapodncga obrata. V imenu Okrajnega komiteja KPS in vsega prebival, stva Trbovelj je pozdravil maršala Tita sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovelj, tovariš Povše Dušim, kateri mu jc izrekel dobrodošlico. Tovariš Tito je v kratkih besedah nakazal današnjo perspektivo borbe za plan, ki se posebno izraža v rudarski industriji ter naglasil, da je srečen in vesel, da lahko pozdravi rudarje zasavskega bazena. Poudaril je velike težave, pred katerimi se nahajamo, toda z dobro voljo vseh delovnih ljudi nove socialistične Jugoslavije bomo prcinoslilj težave in dokazali, da smo zmožni graditi socializem z last- nimi silami. Želel je tovarišem rudarjem, da tudi vnaprej delajo s tistim (lamom kakor do sedaj, da eimprej izgradimo socializem, ki je porok za lepšo in srečnejšo bodočnost nas vseh. Zatem le odšel maršal Tito v prostore delavsko-mameščcnske restavra-rlce, kicr je sprejel predstavnike delovnih kolektivov trboveljskega okraja in se z njim) dalje časa razgovar-jaL Tov. Oskar Levec mu ie Izročil v imenu rudarjev miniaturo rudarske svetilke in vrtalnega kladiva. Okoli 4. popoldne se ic maršal Tito odpeljal iz Trbovelj. Ob odhodu In na poti so ga pričakovali tisoči delavcev in ostalega prebivalstva, ga pozdravljali s pesmijo in vzkliki. Ob svojem obisku v Trbovljah ie maršal Tito podaril 200.000 din za »Dečji dom«, za kar se mu ic zahvalil v Imenu prebivalstva Trbovelj predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Dušan Povše. Ob tel priložnosti ie maršal Tito izročil trboveljskim rudarjem svoji sliko s posvetilom »Rudarjem Trbovelj« in podpisom na dan njegovega obiska 24. novembra 1948. S svojim obiskom je maršal Tito izkazal svoje priznanje trboveljskim rudarjem. ki so v prvi vrsti borcev za plan. jo v prvo vrsto tekmovalcev, da pod* krepijo s svojimi napori velike ustvaritve našega delovnega ljudstva, kar je potrdilo in dokaz, da naša svoboda in ljudska družbena ureditev tvorita pogoje za ogromno povečanje ustvarjalne možnosti in delovnega elana. Tri leta graditve Urezprimerne vztrajnosti in požrtvovalnosti nam dajejo rezuilfaite, katere prekašajo samo uspehi, ki jih dosega ljudstvo v Sovjetski zvezi — po tempu izgradnje. po obsegu in elanu, s katerim so se množice vrgle na delo. Trdna vez delavca, kmeta in delovne inteligence, ki se je skovala v teku narodno osvobodilne vojne, se izraža danes na polju hitrega tempa in čimprejšnje izgradnje socializma. Zavest delovne skupnosti, nov odnos do dela. na tisoče udarnikov, novatorjev in raeionalizatorjev, delo naše mladine pri velikih javnih delih, so svetel primer požrtvovalnega dela, ki se izraža v medse boj* nem tekmovanja Tak pojav pa je mogoč samo tam. kjer se je menjal odnos delovnih ljudi do državnega gospodarstva, do države sploh. Mogoč samo tam. kjer je delovni človek postal iz sužnja svoboden ustvarjalec za skupnost in p roko skupnosti tudi za sebe osebno, zato se ie spremenil njegov odnos do dela in odnos do cele družbe. Delo ni več nujno zlo in napor brez per- za preobrazbe) naše domovine; ne sa-Stalin, stvar čast* >n naloga človeka. S proglasitvijo republike je bil zadan smrtni udarec tistim silam iz preteklosti, ki so zasužnjevale našega delovnega človeka. Se so na delu temne sile, ki skušajo omejevati rast in razvoj naše mlade republike, toda ti sovražniki so se zmotili. Naša mlada republika FLRJ stopa v četrto leto svojega življenja z ogromnimi perspektivami za razvoj. Pred namj ic tretje leto Titove petletke, pred nami so novi napori za izboljšanje življenjskega standarda. V četrtek; 18. nov. so se sestali zastopniki slovcnskili rudnikov, skupine A, B in C ter so sklenili, da. bodo počastili 29. november z enotedenskimi tekmovanjem, ki bo trajalo od 22. do 27. t. m. Zmagovalci za tretje tromesečje vvsaiki skupini, A Trbovlje, skupina B Laško in skupina C Pleše tekmujejo v sledečih toč- caii. 1. Kateri rudnik bo procen-tualno najbolj presegel plan od 22. do 27. novembra. 2. Kateri rudnik bo najviSjc mo gospodarstvo, temveč tudi odnosa do ljudi se bodo do kraja spremenili. da bo na temeljih zrasla resnična nova družba, kjer bodo izginili zadnji sledovi izkoriščanja človeka po človeku in se bo odprl ne-slutert razvoj kulture in novega člo* veka. Vse te misli ob dnevu republike nas vzpodbujajo da podvojimo svoje napore zn dosego planskih nalog, za čimprejšnjo izgradnjo so-cializjma ter da vedno visoko nosimo zastavo naše republiko — domovine delovnih ljudi. presegel plansko storitev na moža v procentih za vse dni tekmovanja. * 3. Kateri'rudnik bo v naj večji meri izboljšal delovno disciplino v procentih. Na dan 28. • novembra se bo sestala tekmovalna komisija, ki bo na podlagi ji iročil ocenila rezultate. Zmagovalci vsake skupine bodo nagrajeni. Prvi dan tekmovanja 22. hov. ic najboljši rudnik Trbovlje, ki jc dosegel dnevno produkcijo za 104.5%, Zagorje 93.9% in Hrastnik 93.8%. RUDARJI TEKMUJEJO Visoko priznanje zaslužnim borcem za plan V času. ko se je vršil I. kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije so bili z Ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ odlikovani posebno zaslužni borci za delo pri obnovi in zgraditvi države ter pri izvajanju petletnega plana. Med drugimi odlikovanci, ki jih je bilo lepo število, pa so bili odlikovani tudi de* lavci rudarji iz. rudnika Trbovlje, z Redom dela III. stopnje, in to petkratni udarnik rudar Karl Koritnik in kopač Alojzij Ribič. S kolajno dela pa trikratna udarnica Marija Vrečar in poslovodja zapadnega obrata Ivan Cvikel. To visoko odlikovanje so si pridobili vslcd svojega vestnega in požrtvovalnega dela pri izvajanju planskih nalog Koritnik Karel, rudar, petkratni udarnik Tovariš Koritnik Karl, petkratni udarnik, je zaposlen na Vzhodnem, okrotg rudnika Trbovlje. Rojen je' bfl leja 1909 v Trbovljah. Svojo mla->reži ratmh oblast! proti delavstvu. živel v času najtežje bor- dost pre be takratn ko rdaar rij imel možnosti, da bi ostvaril človeka dostojno življenje. 18 let star je pričel svoje delo v rudniku Trbovlje in sodeloval leta 1934. v veliki gladovni stavki. V času stare Jugoslavije je bil član kulturno* umetniškega društva »Svobode« in član Zveze rudarjev Jugoslavije. do razpusta tc organizacije. Kot delavec v rudniku je delal do leta 1944., nato pa je odšel v partizane, kjer je bil v juiišnem bataljonu Kamniškega odreda in se tam izkazal kot dober borec. Po osvoboditvi leta 1946. je po vrnitvi iz NOV zopet takoj nastopil službo v rudniku Trbovl je. Od takrat pa do danes ie bil proglašen že petkrat za udarnika. Zaveda se. da kakor je bilo potrebno jurišati v času NOV na bunka,rie in postojanke, tako ie potrebno tudi danes pri vsakdanjem delu zavedno izvrševati planske na. loge za čimprejšnjo izgradnjo socializma. Za svoje požrtvovalno delo ie bil odlikovan z Redom dela III stopnje Tovariš Cvikel Ivan, ki )e bil od lukovan s kolajno dela, je bil rojen leta 1903. v Št. Juriju ob Taboru. Kot sin rudarja je mora,] že z 12 letom od doma. da si poišče zaslužka. V desetčlanski družini je bilo takrat življenje težko, zato je bilo potrebno, poiskati si kljub mladosti delo kar je vsaj delno njemu in družini olajšalo življenje. Star 17 let je kot polnilec nastopil službo pri Trboveljski premogokopni družbi, kjer je že z 19 letam postal kopač. V času najhujše krize leta 1928. je vstopil v bivšo državno rudarsko šolo v Celju, katero je leta 1930. absolviral. Od leta 1930. do 1937. je vršil delo v hrvaških rudnikih Mirne DD., kjer ie vršil posle nodgled-nilka. V Trbovlje se je vrnil L 1937. v svojstvu jamskega nadzornika ter opravljal to službo vse do vstopa v partizane. Julija 1944 je vstopil s celo družino v NOV. Tudi v partizanih je opravljal svojo službo vestno ter mu je bila poverjena naloga pri odpiranju prvega partizanskega rudnika v Kanižarici, kjer je bil v. tehničnem vodstvu. Po vrnitvi iz NOV maja 1945 ie bil nastavljen kot višji jamski nadzornik na Za-padnem obratu rudnika Trbovlje-Svoje delo je opravljal vestno, ie Cvikl Ivan poslovodja Zapadnega obrata dober tovariš in med rudaji pri-jamških požarih in to tudi v drufjih ljubljen. Prvič ie bil proglašen za udarnika leta 1946.; leta 1947. pa je bil imenovan za obratnega poslovodjo Zapadnega obrata. Posebno se je izkazal pri pomoči pri raznih rudnikih. Poleg odlikovanja s kolajno dela pa je bil po osvoboditvi za svoje delo že večkrat nagrajen in pismeno pohvaljen. Imenovanima to vorišema, kakor tudi trikratni udar* niči Vrečar Amaliji, ki bo sedaj proglašena že četrtič, kopaču Ribiču Alojzu in tovarišu Čckadi FrancucPa iskreno čestitamo z željo, da bodo tudi v bodoče vršili svoje delo vestno, za dobrobit vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, kj se bori za čimprejšnjo izgradnjo socializma Mm kolektiv steklarne Hrastnik se bliža svoji zmagi Najboljši kolektiv steklarske industrije v Jugoslaviji, ki je sprejel «1 Glavnega odbora enotnih sindi* kartOv Jugoslavije prehodno zastavo in nag.a,do, uspešno tekmuje in se bori za izpolnitev obveze, da doseže plan do 29. novembra. Na sestanku sindikalnih funkcionarjev vseh pododborov obratov in oddelkov dne 20. nov. so razpravljali o problemih, ki stojijo pred kolektivom v teh poslednjih dnevih. Vsi, kj so se oglašali k besedi, so poudarjali, da izjavljajo v imenu delovnega kolektiva, da bo plan dosežen. Stoodstotno se bodo udeležili v nedeljo 28. nov. prostovoljnega dela od prvega delavca pa do zadnjega nameščenca ter ne bodo popustili, dokler ne bo sirena oznanila, da je obljuba izvršena. V kolektivu vlada visoka zavest, saj od 1. nov. niso imeli nitij. enega neopravičenega iz-ostonlka. Tekmujejo po oddelkih iir posameznih obratih ter so poleg ostalih delavcev brez dvoma udarniki nalizatorjev. katerih je sedaj 62 in 5 racio* mnogo doprinesli k uspešnemu poteku tekmovanja, lem udarnikom in raoionalizatorjem pa se bodo 29 novembra pridružili no-vj udarniki, 56 Po številu, med njimi tud‘ večkratni. Kakor ie Vele) Anton s svojim, izumi mnogo pripomogel k dvigu proizvodnje, tako tudi njegov brat Velej Jože ne zaostaja za njim; pred kratkim je po svoji lastni zamisli izpopolnil stroj za izdelovanje raznih steklenih predmetov in sicer tako, da so se izdel-k, povečali za 100 ?/o. Stroj, ki je poprej izdeloval samo en predmet, lahko sedaj izdeluje po dva hkrati in kaikor iz gleda, bo možno izdelovati tudi po tri. Plan ne bo lahko dosežen, borba bo še težka, veliko naporov bo še treba. Tega se za* vedejo vsi in zato tudi tako neumorno delajo, s čimer hočejo dokazati, da je njihov odgovor na vse klevete proti našemu vodstvu predčasna izpolnitev plana. Uprava podjetja se skupno s sindikatom trudi, da čiimveč pomaga delavcem za zboljšanje njihovega življenjskega blagostanja. Taill kemična tovarna v Hrastnika felje bo| za izpolnitev plana CMnafat agutoric bo do 359. Eovemte izvršil letni plan Po izvršenih obvezah, katere si je zadal delovni kolektiv kemične tovarno v Hirastmilku ža L kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije in II, kongres KPS. pristopa k novim obvezam in to, da bo do 29. novembra Izpolnil letni plan v obratu opncnic 72 ljudi, jih je pa samo 54. planu bi moralo delati v obratu-apnenic 72. ljudi, jih pa je samo 54. Kljub težkim vremenskim pirjliikakrt1 so Odločno zgrabili za delo. tako d« kurjači peči skozi vse leto niso hit' ert dan počivali. V obratu hphenic se ne pozna razlika med delavcem in paznikoma tovarišem Juričem Edom in Germom Stankom, ki pomagata in fudi sama poprime ta za delo, S tem sta ustvarila v kolektivu tovariški duh 'n pravilni odnos do dela, kar je rezultat njunega dela-Od ostalih oddelkov v kemični tovarni ie barvni oddelek kemične tovarne izpolnil letni plan že v mese cu oktobru in že bije bitko za plan leta 1949. Istotalko je dosegel letni plan oddelek za proizvodnjo zelene galice. Tudi vsi ostali se trudijo, da izvršijo svoje obveze, katere postav* Ija pred nje petletni plan. Poleg uspešnega dela v tovarni sami imajo po vseh oddelkih medsebojno tekmovanje za čimvečjo produkcijo.] Z uvedbo dnevnih posvetovanj med mojstri oddelkov, tehničnim vod stvom in sindikalnimi funkeionalrjiu se vsakodnevno razmotrivajo uspehi in napake dosedanjega dela. Za kongres Enotnih sindikatov jugosla vije in II. kongres KPS so si zadali nalogo, da izvršijo 3.000 prostovoljnih ur. To obvezo so izvršili ter celo prekoračili za 200 ur. Dejali so pri zadružnih domovih, pri popravi lu cest, iia ekonomiji, čiščenju to varne ter na (fiadnji stavbe mladinskih lokalov v koloniji. Zelo uspešno pa imajo razvito kulturno in fizkifl-turno delovanje. Nogometna -sekcija; ima 25 članov, za odbojko 13. smučarska sekcija 31, foto sekcija 29, šahovska tsekčiija 15 10 članov; ostale sekcije- V tovarni je uVedeTi; pa;, tehnikb, afeiiffltop ic.iap.ay. t?oicy imaj&VŠč sledeče 'Sekcije* flranVot-* Pioskusžano tudi pri nas Vršičkanje krompirja jc za nas nekaj novega. Celo marsikateremu kmetijskemu strokovnjaku je bil ta naziv nov, prav Kotovo pa nj bilo skoraj nikogar, ki bi imel že praktične izkušnje teni načinom pridobivanja kromoir-jevega semena. Lansko leto so izvedli v večjem obsegu to akcijo v Ljubljani in je dobro uspela. Vsled tega so tudi letos pričeli s slično akcijo, kateri se je pridružil tudi Maribor. Delo na vr.šič-kanju je prevzela semenska služba pri MK, po okrajih pa bodo izvedla akcijo poverjeništva za kmetijstvo, ki imajo nalogo oskrbeti potrebno količino semenskega krompirja za prihodnjo spomladansko saditev. Vslcd slabe letine krompirja in ker naš okraj v pretežni večini industrijski, ki je vsako leto odvisen od r-.voza krompirja iz sosednjih okrajev, da zadostuje za prehrano, bo verjetno v prihodnji pomladi, ko bo nastopil čas za sajenje, primanjkovalo krompirja za seme. Tedaj ne bo izgovora, katerim bi mogli opravičiti pomanjkanje semena, ker lahko vsalko majhno gospodinjstvo, zlasti pa še ekonomije, že danes pripravijo dovoljno količino vršičkov za pomladansko saditev. Vsako gospodinjstvo ima že danes priliko, Prj pripravljanju vsakodnevne hrame, odtrgati brez škode za prehrano del krompirja za vršičkanje. Vršičkanje so prvi uvedli in preizkusili ruski znanstveniki in to z velikim uspehom. Letos nameravamo izvesti vršičkanje tudi v trboveljskem okraju v čim večjem obsegu. Vršičkanje mora zajeti vsako gospodinjstvo, predvsem pa vse menze in restavracije, kjer se pripravlja vsakodnevna večja količina krompirja za prehrano. Še v večji meri pa bodo morale to storiti naše ekonomije. Vršičkanje se vrši na ta način, da od gomoljev odrežemo oni vrlini del, kjer jc največ očesc. Vršički pa ne smejo biti niti pretanki niti predebeli. Dovoiljna je prst debela plast krompirja. Rezati moram« samo zdrave gomolje. Gomolji, ki imajo črn kolobar ali temne pege, niso uporabljivi za seme, ker so okuženi od vaznih glivičnih bolezni. Take gomolje moramo odstraniti in porabiti za hrano. Tako] ■nato pa moramo nož, s katerim smo odrezali gomolj, razkužiti, da ne prenesemo okužitve na druge gomolje. l>obro razkužilo ie hipermangan, ki mora biti pri v ršičkanju Vedno pripravljeno. Vse vršičke istih sort moramo spravljati v iste posode. Vršičke z belo kožo in mesom (onldija, kersnik itd.) spravljamo v posebne posode, sorte z rdečo kožo v ijoseb-ne in krompir z grapovo kožo m rumenim mesom posebej. Ge bomo pazili še na one goinolie, ki imajo lepo razvita očesca, bomo prišli do sortno čistega semena, ki ima časovno enako zoritev in jc tudi za pripravljanje hrane prikladneje, ker zahteva vsaka sorta svoj čas kuhanja. Za uspešno izvedbo te akcije borno pritegnili k sodelovanju predvsem vse upravnike menz ih restavracij, kakor tudi upravnike ekonorifSj. Sodelovale pa bodo tudj vse masovne organizacije, predvsem AEŽ. V svrho čim-b olj še ižvedbe organizacije vršičkajta pa bo sklicana na okrajnem LO konferenca, na kateri bodo podana vsa strokovna navMila. Za udeležbo na konferenci bodo Izdana pravočasno .vabila. r misli v. rdečem kotičku, ki se nahojb, blizu tovorile. VABILO Redna letna skupščina Avto moto društva Trbovl je. Obvešča se vse člane Auto-maito društva Trbovlje, dni se vrši redna Tetna Skupščina Avto-moto društva Trbovlje 28. t. m. ob 16. uri v dnu štvehih prostorih (bivša gostilna Bo. Uprava. A*wenice ntomka žsgor s so 38 oni . ti rokom ttosegri nefni pfan V obratu apnenici! rudnika Zagorje je liil 24. novembra pomemben dan, saj je delovni kolektiv obrata apnenic im kamnoloma dosegel 38 dni pred tokom svoj letni proizvodni plan. o veliko delovno zmago si je delovni kolektiv izvojeval samo na podlagi trdine delovne discipline, ki je vladala v njihovih delovnih ediinicah in na podlagi socialističnega tekmovanja. Slednje se je stopnjevalo posebno še zadnje mesece, ko so se vse tri tretjine kurjačev, njih pomagačev in aipnarjev kosali med sabo, katera tretjina in peč bo imela večjo produkcijo in boljšo kakovost apna. Diagrami, napravljeni za vsako peč posebej so to tekmovanje še bolj podžgali. tako da danes ne moremo teči katera peč in tretjina ie boljša od druge. Dne 23. novembra manjka še cca. 102 toni žganega apna do letnega plana, ves delovni kolektiv dela s podvojeno hitrostjo, da do 24. novembra doseže letni plan, in res 24. novembra, zjutraj ob 7. uni je bil letni plan ne samo dosežen, temveč presežen za cca; 24 ton žganega apna. Da je bil plan dosežen predčasno, je največ' pripomogla t rd n a medsebojna povezanost delovnega kolektiva, k,j ga je spremljala pri težkem delu misel »V slogi je moč«. Dosega plana bo delovni kolektiv še bolj podkrepila v zavesti, da mora tudi vnaprej ostati na istii stopnji zavednosti in z isto vztrajnostjo delat' za čimprejšnjo izvršitev Titove petletke suiujv-n;a. Začetkom letošnjega leta je bil otvorjen začasen internat, kjer so prvi mladinci iz oddaljenih krajev naše republike, pa tudi ostalih republik dobili svoj novi dom. Ker pa že obstoječi internat z ozirom na zeio omejeno kapaciteto ne zadošča potrebam hitro se razvajajoče šole, je uprava rudnika Trbovlje sklenila sezidati stalni internat. Novi internat, ki nastaja na travniku poleg OLO, bo zgrajen na najmodernejših principih sodobnih internatov. Zgradba bo trinadstropna, 103 metre diolga in 13 metrov široka ter bo največja stavba v Trbovljah. V_ njem bo prostora za preko 300 učencev. Južno od sedanjega stavbišča ie v prihodnjem letu v načrtu tudi gradnja šolske stavbe s telovadnico za potrebe , industrijske rudarske šole in Delavskega tehnikuma, ki je bil v letošnjem letu ustanovljen v Trbov-Ijali. Vse zgradbe bodo tvorile zaključeno celoto. Gradnja se vrši na podlagi projektov, ki jih je izdelal državni projektivni zavod v Ljubljen. Učencj vseh oddelkov industrijske rudarske šole so spoznali pomen nove zgradbe za njihov ter njihovih naslednikov strokovni razvoj, zaito so se z ozirom na pomanjkanje osnovne delovne sile pri izkopu obvezali, da bodo enkrat tedensko pomagali pri izvrševanju osnovnih zemeljskih del. Prav pridno so zagrabili za delo, zavedajoč se velikega pomena gradnje internata. Aktiv mladina v trboveljski cementarni, najboljši v predkongresnem tekmovanju Tovarna papirja v Radečah je izvršila svoje obveze Delovni kolektiv papirnice v Radečah je prekoračil v znatni meri zadane obveze na čast II. kongresa KPS. Sindikalna podružnica tovarne papirja v Radečah v marsikaterem pogledu ni bila med najboljšimi podružnicami, miti v prostovoljnem delu, niti glede obiiska sestankov. Odločno pa se je pokazalo članstvo pri obvezali, ki so jih sprejeli 10. septembra 1948. leta na masovnem sestanku. Obveze in uspehi so bili sledeči: 1. da bodo v času tekmovanja prekoračili proizvodnjo za 4%, prekoračili pa so jo v tem času za 5,5%, 2. da bodo povečali proizvodnjo dela za 3%, za časa tekmovanja pa so jo povečali za 4,5%, 3. da bodo izboljšali kvaliteto proizvodov za 2%. izboljšana pa je bila za 2,75%, 4. da bodo znižala potrošnjo surovin za 1,5%, zirilžaM pa so jo za 3,5%, 1$. da obdržijo delovno disciplino na 100% višini, kar sc jim je v celota posrečilo, C. da bodo imeli dva študijska sestanka, skupno z mladinsko organizacijo pa so imeli tri, 7. da bodo napravili 508 prostovoljnih ur. Na gradiiišeu zadružnega doma so napravlilH 204 ure, v tednu cest 141 ur, pri sečnji lesa za sindikalno podružnico, oziroma Za člane, kj nimajo spojili drv, pa 804 ure. Skupno so naredili pri prostovoljnem delu 1151 ur in s tem obvezo prekoračili za 130%. Te obveze so izpolnili v času od 10. oktobra do 7. novembra 1948. Iz teh številk je razvidno, kako se delavstvo trudi, da čimprej zgradii socializem. Na sestanku 12. novembra so ske-nili, da bo vsakdo prispeval pol dnevnega zaslužka, kar so tudi izvršili. — Delavstvo se zaveda težkoč itn naporov francoskih rudarjev s katerimi sc morajo boriti in jim je takoj, rade volje priskočilo na pomoč. Internat za rudarske vajence se je pričel graditi Dnevno narekujejo službeni ali privatni opravki našim delovnim ljudem pot v gornji del Trbovelj ali na OLO. Tisti, ki so zadnje čase hodili po tej poti so na zemljišču bivšega »Odpada« opaizili živahno vrvenje mladih ljudi, kr so z krampi, lopatami din samokolnicam! premetavali in prevažali kupe čme prsti. Marsikateri izmed mimo Močili se je radovedno ustavil ob pogledu na razgibano množico mladih teles ter vprašal najbližjega, kaj tu počenjajo? »Internat« je prejel kra- tek in jedrnat odgovor. Izvedel ie resnico. V okviru rudnika Trbovlje obstoji kot samostojen obrat Industrijska rudarska šola z rudarskim, kovinarskim in elektro oddelkom. Njen namen je vzgajati mlade strokovne kadre za potrebe rudarske industrije. Do pričetka letošnjega šolskega leta je bil omogočen vstop v šolo samo mladini iz Trbovelj fin najbližje okolice, saj oddaljenejšim radi velike stanovanjske krize ni bilo mogoče dobiti primernega Predkongresno tekmovanje za I. kongres SKOJ-a in LMJ je zelo razgibalo delo v mladinski organizaciji. Največje uspelie pa je dosegel mladinski aktiv v trboveljski cementarni. —-Pred tekmovanjem ta aktiv ni -dosegal krikih posebnih uspehov. Sestanki so se bb slabem obisku sicer vršili, izvrševati so del nalog, za ostalo delo pa sc.niso posebno zanimali. Na mladinski konferenci so sprejeli obveze, katerih so do danes že nad polovico izpolnili. V mladinsko organizacijo so pritegnili 32 mladincev in mladink, kar odgovarja 60% obveze. Dosedaj so pri-redii1u2 akademiji, kar predstavlja 50%, od obvezanih 500 ur je že izvršenih 642 ur, volitev delegatov se je udeležilo 85% . mladine, zaposlene v tovarni. Vse predvidene teme za ideološki dvig mladine so preštudirali ob 70% udeležbi, ustanovljena pa ie bila tudi šahovska sekcija. Mladinsko organizacijo ie poleg Gostovanje Dramska družina SKUD »Lojze Hohkrauit« v Trbovljah je preteklo nedeljo v okviru kulturno prosvetnega festivala v Mariboru gostovala s priljubljeno škvarkinovo komedijo »Kpit za življenje« na odru Fizkul. turnega doma v Studencih. Igra, ki jo je režijsko postavil Jože Paternost in v kateri nastopajo nekateri najboljši člani trboveljskega ansambla, je bila že pri domačem občinstvu in na mnogih gostovanjih izven Trbovelj deležna lepega uspeha in priznanja, zato je razumljivo, da je tudi prod mariborskim občinstvom in pred ocenjevalno komisijo dostojno repre-zentirala umetniške napore naših igralcev. Publika, ki je povsem napoL nlla dvorano, je igro sprejela z živahnim odobravanjem, iz vrst členov ocenjevalne komisije pa je prišla pobuda, naj bi družina šla z »Izpitom za življenje« gostovat še v Celje in na šentjakobski oder v Ljubljano. Rudarski in kovinarski vajenci kopljejo temelje za internat Gostovanje stepe mladine v Trbovljah V četrtek, dne 18. nov. so v Trbovljah gostovali mladinci'in mladinke iz zavoda slepili. Priredili so nam prav prisrčno akademijo. Nastopili so z orkestrom orglic, malimi glasbili, s katerimi so ponazarjali pionirčka v petletki, z mešanim pevskim zborom z recitacijo Lepe Vide In dvema fiz-kulturniina točkama. Pred Pričetkom programa so nastopajoče pozdravili zastopniki okrajnega odbora LMS OLO iii udruženla slepili, ki so iim izročili lepa spominska darila. Pri vsem glasbenem delu programa jc bil« opaziti izreden smisel za takt in ritem. Od pevcev jc najbolj ugaial 'prvi basist. Presenečeni smo bili nad dobrim igranjem pianistke, ki nam jc zaigrala »Uspavanko«. Pevski zbor je upoštevajoč prilike pod katerim nastopa, zapel odlično. Ves program so naštudirali pod strokovnim vodstvom kpiibf. J e m ja. dejstva, da tekmuje za skupni kongres, poživilo tudi kulturno prosvetno in fizkulturno delo. Štirinajstdnevno sc vrše akademije, ki imajo značaj »Ustnega časopisa«. Spored zadnje akademije je obstajal Iz enodejanke »Izdajalec«, boksarskega dvoboja tov. Vukoviča proti Borušaku, ki ie lansko leto osvojil prvenstvo v bantam kategoriji. Borba se je končala neodločeno. Temu sta slediti dve fizkul tu mi točld, recitacije, pevski duet in dve glasbeni točki Ta spored je pokazal delo in napredovanje mladine v 14 dneh. Ta oblika je priporočljiva za vse mladinske aktive. Najboljše uspehe v tekmovanju so pokazali tovariši Ferdih Ervin, Fridl Ečo, Kovač Stane in kuiturnoprosvet-ni referent Kos Danica. Z dosedanjim delom in elanom jc cementarniški aktiv najresnejši kandidat za osvojitev prve nagrade Okrajnega odbora LMS, ki jo je razpisal kot nagrado najboljšemu aktilvu v tekmovanju za L kongres SKOJ-a in LMJ. \ Mariboru Mirno duše lahko rečemo, da igraL ski ansambel »Lojzeta Hohkrauta« V spoštovanja vredni meri nadaljuje dostojne tradicijo amaterskih gledaliških odrov, ki so jih imele Trbcn^. lje’ pred nacističnim vdorom. Zato bi bila dolžnost vseh poklicanih, tako ip. stanc v kraju in okraju, kakor poedtn. cev, ki imajo možnosti za to, po 'er. beti, da bo oder brez ovir in težav lahko razvijal svoje delo, v katerejn je že doslej izkazal mnogo resne umetniške volje. V Maribor se je ansambel šel merit z nekaterimi drugi« mi odri iz province, med katerimi sp tudi takšni, ki imajo za svoje vodje poklicne režiserje (Kranj), ali imajj6 vsaj bogato kulturno dediščino že i$ teh let po osvobojeriju (Jesenice). Np moremo in ne maramo prejudicirati sodbi ocenjevalne komisije, ugotavljamo pa, da se je oder »Lojzeta Ho,h-krauta« med tekmovalci v Mariborli lepo uveljavil. Zanimanje za prireditev ie bilo 1 ogromno. Zaradi nabito polne dvorane so se morali mnogi vrniti, ker nišo dobili kant. Mladinci til mladinke so si ogledali vse naše obrate. Celo v rov so šli, kar jc bila njihova največja želja. — Kako mi je hudo, da nismo srečali nobenega rudarja,« ie izjavljala sleph mladinka. »Tudi tri ure daleč bi šla, da bj ga le srečala,« je nadaljevala. Vse skupaj je veselil polnoštevilni obisk in si še žele v Trbovlje. Verjetno bodo v kratkem gostovali tudi “V Zagorju in Hrastniku. Danes ni .več čas, v katerem ie bila slepa im zdrava mladina zapostavlie-na in izkoriščana po državi, jc' dejal tov. Klemen v pozdravnem govoru. Danes živimo v času, ko .ie po državi zasigttrano in vsestransko podprt«, kulturno prosvetno izživljanje praV vse mladine. To dejstvo ie ponovfČ dokazala gostujoča slepa mladina SB želimo, da bi prišli šc večkrat gostovat v revirje. •rizkultura in Nporl Zmaga Rudarja nad Poletom Rudar : Palet (Maribor) l:o (Iso) Nogometno prvenstvo slovenske lige — jesenski del — je bilo končano v nedeljo 21. novembra, ko sta se v zaostali! prvenstveni tekmi iz V. kola pomerila trboveljski Rudar in mariborski Polet. Za tekmo v Mariboru je vladalo veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču Poleta preko 2000 gledalcev. Tekma je bila tipično prvenstvena, zelo živahna, hitra in prodoma in na momente tudi malo preveč ostra. Namesto igralca Plorjanca, katerega je sodnik izključil v nedeljska tekmi Železničar : Rudar, je igral Dolinšek v napadu, dočifn se je na njegovem mestu pokazal uspešnega kot levi branilec igralec Traven. Pri-četni udarec ima Polet, takoj ostro napada, vendar prevzame iniciativo Rudar ter prvih 30 minut prevladuje na terenu. Že v 7. minuti je Rudar po zaslugi Oprcsnika, ki je predložil žogo na sredino pred gol Poleta, kar je vratar Mrguč ubranil, vendar mu je pri tem žoga izpadla iz rok, kar pa je takoj izkoristil Dolinšek, ki je poslal žogo v mrežo in s tem dosegel edini in zmagonosni gol za Rudarja. Moštvo Poleta kljub prejetemu golu ni klonilo, marveč se je z vsemi silami trudilo za izenačenje. Situacije so se menjale zelo hitro in le bilo težko F. A. CRD (TRBOVLJE) : SAVSKI MAROF 4 : 3 Aktiv nogometne sekcije CRD se je poleg ostalih panog pokazal uspešnega tudi v nogometu po osvojitvi jesenskega prvenstva aktivov in še vedno igra ter žanje lepe uspehe. Tako se je v nedeljo sestal na stadionu SŠD Rudarja v prijateljski nogometni tekmi s Savskim Marofom. Po hitri in zanimivi igri je zmagalo moštvo aktiva CRD s tesnim rezultatom 4 : 3. Miting na Dolu pri Hrastniku Ce sljškno kje, da so priredili mm tiing, se nam ne zdi to nič posebnega, vendar pa je imel miting na Dolu pri Hrastniku poseben značaj. Prirejen je bil pod firmo pevskega društva. Na mitingu so se zbrali večina somi obrtniki in večji kmetje in še nekaj povabljenih, kajti vstop je bil samo proti povabilu kliub temu, da si je marsikdo tudi želel biti navzoč. predvidevati, kdo bo zmagovalec te borbe. Po odmoru je postala igra zelo živahna, toda niti enio niti drugo moštvo ni znalo izkoristiti- situacije, ki so nudile večkrat lepe šanse za dosego zgoditkov. Tudi drugi polčas je ostal brez gola. S to zmago je Rudar dokazal, da bo lahko uspešno posegel v nadaljnje tekmovanje v spomladanskem prvenstvu. Tekmo ie sodil sodnik Kos iz Ljubljane zadovoljivo, vendar z malimi napakami, katere pa niso imele vpliva na potek igre. Po končani tekmi pa se je pričelo zadnje dejanje te razburljive tekme, ko je nedisciplinirana množica Maribora dejansko napadla sodnika Kosa iz Ljubljane, ki se je komaj rešil hujših posledic ob zaščiti službujočih odbornikov in igralcev SŠD Rudarja. Po tej tekmi izgleda prvenstvena tablica jesenskega nogometnega prvenstva takole: Železničar (Lj.) 7 5 1 1 19:14 11 Rudar 7 4 2 1 21:10 10 Polet 7 2 3 2 15:12 7 Železničar (M.) 7 3 1 3 17:14 7 Nafta 7 2 2 3 13:19 6 Sobota 7 2 14 15:18 5 Udarnik 7 2 1 4 12:22 5 Kladivar 7 2 1 4 11:14 .5 RUDAR : PROLETAREC (ZAGORJE) 7 : 0 V predtekmi je mladinsko moštvo Rudarja v prvenstveni tekmi odigralo nogometno tekmo z zagorskim Proletarcem. Rezultat tekme se je končal /..visoko zmago Rudarja 7 : 0. Mladinci so prikazali hitro in prodorno igro s smiselnimi kombinacijami, ki so se končavale uspešno. Treba pa bo že sedaj odstranjevati napake, ki sc pojavljajo pri moštvu Pripravili so si vino pa tudi lepega debelega prašiča. Po večini so bili taki prisotni, ki koljejo doma po več prašičev. Miting je bil sicer napovedan za nedeljo, vendar pa so ga priredili samo za nekatere že v soboto zvečer za zaprtimi vrati, kjer so večinoma že vse temeljito pospravili. Ostalo ie seveda samo par litrov vina, prašiča pa je zmanjkalo med obiskovalci mitinga. Čudno ni, saj so se gostili v pozno noč. Imeli so razno zabavo. Tako so tudi lccitiralj ter je največjo klobaso dobil trgovec, ki jo je 'kupil za 1.000 din, za nagrado pa so mu jo obesili okoli vratu. Če bi ti ljudje pravilno razumeli današnjo borbo delovnega ljudstva, ki največ prispeva za skupnost in bi ob takih prilikah lahko tudi nekaj privoščili delavca Seveda to jiim še na misel n; prišlo, so pa zato bolj podjetni, da tarnajo in tožijo, da jitm njihov posel danes ne uspeva, ker pač nočejo razumeti hitrega tempa izgradnje novega družbnega reda. v katerem naj izgine sleherno izkoriščanje. Ali je to pravilno? Dne 10. novembra sem se nahajal ob 16.30 pred rudniško restavracijo v Trbovljah, pričakujoč avtobusa s postaje. Med tem sem opazil avto-taksj št. S-45-76, ki je pripeljal v smeri proti Trbovljam in se pred rudniško restavracijo obrnil zopet proti postaji. Tovariš, ki je vozil avto. je počakal neko mlado gospo, ki je prinesla z malim fantom živila iz rudniškega magacina, se vsedla lepo v avto ter se odpeljala v smeri proti postaji. Čudno'sc mi zdi. da se vse to danes dopušča, ko se vsi trudimo za znižanje proizvodnih stroškov ter se ne bi smel niti en liter benzina porabiti brez potrebe. Moje mišljenje je, in upam vseh tistih, ki želijo, da se čim preje osamosvojimo, da se take stvari odpravijo. Ako lahko stare ženice nosijo živila na svojih hrbtih ne samo po .ravnini, ampak tudi visoko v hrib. jih lahko tudi slične gospe. Ž. 13. Nepravilen odnos do revizije delovnih knjižic Nepravden odnos do postavljenega planskega načrtnega dela pri reviziji delovnih knjižic je pokazal rudnik Hrastnik, kaiteri kljub pismenim in telefonskim naročilom ni izpolnil oziroma poslal prijave za revizijo delovnih knjižic, kakor tudi ne knjižic na odsek za delo 01.0 Trbovlje. V tem se točno vidi, kakšen imajo čut odgovornosti in voljo do dela, ter do izvrševanja postavljenih rokov, katere je postavilo Minieterstvo FLRJ, pred odseke za delo, to je, da mora biti izvršena revizija delovnih knjižic do določenega roka. Isti slučaj je s cestno bazo Radeče, katera tudi ni po postavljenem planu poslala delovne knjižice v revizijo. R.azumljivo je, da se s tem ovira vse oštalo delo, ter tudi kaže to neizpolnjevanje predpisov podcenjevanje ukrepov naše ljudske oblasti. Zaradi tega se jo moralo poseči po ka- zenskih ukrepih, ter je zato odsek ža delo 01,0 Trbovlje primerno denarno kaznoval oba odgovorna vodje pod-jetja. Ali že veste ... da je Krajevni ljudski odbor Zidanj most sprejel dne 18. rtov. akt oid Štaba za sečnjo le‘sa pri OLO Trbovlje, kateri je bil datiran od 3. nov. 1948, dopjs je torej potoval od Trbovelj pa do Zidanega mosta, red itn piši 15 dni, poleg tega pa je značilne#, da ga je bilo treba rešiti v dveh dneh po sprejemu; ... da imajo na separacij* rudnika Trbovlje novega poslovodjo, ki ima /do ne tov ar iške odnose napram delavcem. ... dla so v novo preurejeni restavraciji na Vodah ob priliki boiks-meča. v sobota, dne 20. nov. ugotovili, da so vrata slabo izdelana in nedovoljob pritrjena; VABILO Odbor Planinskega društva Trbovlje naznanja vsem članom, članicam in ostalim planincem, da bo v soboto dne 27. novembra 1948 ob 7. uri zvečer v dvorani rudniške restavracije redni letni občni zbor TD Trbovlje, Prosimo sigurne udeležbe! Odbor. OBVESTILO Obveščamo vse člane prejšnjega fizkulturnega društva in vse, ki želijo pristopiti k športnemu društvu »Proletarec«, naj se nemudoma javijo v športnem društvenem lokalu v fiz. kulturnem domu radi registracij^. Vse članske izkaznice izdane od prejšnjega fizkulturnega društva so neveljavne. Vsi športašl iz vseh panog športa se morajo na novo vpisati ih se prijaviti na fizkulturno zvezd. Brez predpisane prijave ne bo smel nastopati na tekmah, ostali pa, ki ne bodo do 1. XII. 1948 na novo registri, rani, ne bodo člani društva. Zato pozivamo vse, ki se želijo vpisati v »SŠD Proletarec« Zagorje, naj to store do 1. XH. 1948. Uradne ure športnega društva so vsak torek in petek od 16. do 18. ure v lokalu športnega društva v fizkuL tuTriem domu I. nadstropje — desno. Odbor. Poziva se vse člane Zveze borcev Narodno osvobodilne vojske na teritoriju MLO Trborvilje, ki še niso dvignili značk Zveze borcev Narodno osvobodilne vojske, da jili lahko dvignejo v teku tega meseca od 8. dopoldne do . 6. ure zvečer v MLO, telefonska centrala, soba št. 13. MO ZB NOV. Trbovlje. G os naših čiiatetfev Postal je udarnik V 37. številki »Zasavskega ■ udarnika« beremo; Kolektiv rudnika Hrastnik je obveze izpolnil. Najboljše so bile mladinske številke obrata Hrastnika. Št. 24 Va-stiča Edija ie presegla normo za ^ 75%. Spominjam se ga prav dobro, kot znanca iz otroške dobe. ko sc je skupno z nami vozil na deski po sončni rebri, se podil po Jelenci, plezal na sikale", ki so kipele nad Bobnom in skakal na glavo v curek, katerega smo uporabljali namesto bazena. Bil je prav tak, kot ostali rudarski otroci, mogoče le za spoznanje bolj razposajen. Nič novega ni bilo, čc jo je pri-mabal domov z raztrganimi hlačami in sc potem izgovarjal, da so že bile, hoteč ublažiti srd očeta in zmanjšati kazen. Potem je seveda padalo. Kadar jc bilo deževno vreme, smo se zbirali pri rudniških pečeh. V vsa-kii novo zakurjeni peči smo pekli krompir iln se umikali od peči do Peča, pred razjarjenima gospodinjami, katerim smo bili v napoto. Tu so se vrstili dolgi iln živalmi pogovori. Živo se še spominjam Edijevega pripovedovanja o svojem očetu Gašperju, ki se ie udeležil Balkanske vojne. Spoštovali smo Visokoraslega in plečatega Edijevega >četa, o katerem smo čmli, kako hrabro se je boril na fronti Zdi se mi, da je del tega spoštovanja padel celo na Edija. Zgodilo pa se je, da je pred naše življenje stopilo nekaj, kar je bistveno odločilo o našem nadaljnjem življenju. Takrat je bila na pobudo Partije osnovana organizacija »Slovenska družina«. To, organizacijo je tajno vodila Lidija Šentjurčeva. Ta organizacija je poleg ostalega dela med ženami vzgajala tudi. mladino. Prirejala ic razne igre, izlete, kar je bilo za mladino posebno privlačno in krog mladine se je vodno bolj širil. Eden izmed teh je bil tudi, Edi. Na čitalnem krožku srno brali Iljinovo knjigo »Priroda in ljudje«, zatem smo peli revolucionarne pesmi in se pogovarjali o Sovjetski Zvezi. Marsikdo se še spominja v Hrastniku filma — Volga, Volga, ki se je spremenil v navdušeno manifestacijo. Skozi celotno predvajanje so se culi vzkliki Stalinu,' Leninu in Sovjetski Zvezi. Med odmorom so sc mladinci zbrali v kotu dvorane in zapeli Volgo, Volgo v slovenskem jeziku. To je prisotne orožnike še bolj razkačilo in še drugi dan so lovili vzklikajoče. Vojna nas jc prve dni nekoliko zme- dla, toda kmalu smo se s pomočjo starejših znašli in se začelji še bolj ogorčeno boriti proti novemu sovražniku. Mladince Vasfič Edi, udarnik V nemško šolo Bdi ni hodil. Nekaj časa je delal v Steklarni, nakar so ga odpustili. Pozimi sva skupno kidala sneg po cesti. Tu mi je Edi v pogovoru dejal: »Mar misliš, da ne vem, da si za partizane ... saj sem jaz tudi...« Zdi se mi, da sem ga precej osuplo pogledal, nakar je nadaljeval, »ne boj se, da ie bom ovadil. Že dolgo te opazujem in sem prepričan, da si naš.« Od takrat sva se še bolj zbližala. Pomladi sva šla k rudniku vprašat za delo. Odgovorili so nama, da naj prineseva potrdilo, da hodiva na »ddenst«. Odpravila sva se v steklarno, dia. dobiva potrdilo. Perclov Emerilk, katerega sva končno našla slonečega na plotu nama je dejal: »Potrdila nc dobita, ker ne hodita na »dienst«, če bosta hodila ga dobilta kasneje.« ‘ Naslonjen na plot ie navidezno umirjeno rezal v les ih čakal, kaj bova na to odgovorila. Vedel je, da potrdilo zelo rabiva, zato je užival nad najino zadrego. Za hip sva še postala, se obrnila in odšla proti domu. »Misli, da »a.bova prosila in mogoče še klečala pred njim ... Čakaj še bo drugače!« je čez čas pristavil Edi. V tem sva si bila edina -ih molče šva nadaljevala pot. Ko so njegovega brata kot talca ustrelili^ jc bil Edi Izseljen. Krepko mi ie pomahal, ko jc odhajal y spremstvu policajev. Vidci sem "njegovo mogla pest in si mislil, še bo udarila, *e... (Nadaljevanje) Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane