Iuaorati so sprejomajo in velja iriitopna vrsta: 8 kr., če bo tiska lkrat, » a 11 >• * „ ii ii n n II Pri večkratnem tiskanji «ena primerno zmanjša. Rokopisi ee ne vračajo, nefranknvana pisma so no sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspodioija na velikem trgu h. itov o, II. nadstropji. Političen list zu Usmrti uarofl. Zemljišče in kapital. VII. Zemlja, ki Be pridno obdeluje, nam daje, če tudi ne obilo, pa vendar toliko pridelkov, da ho moreta živiti telesni in duševni delavec. Ker pa prideiki no trpd dolgo in bi ne Bami, ko bi jih človek tudi ne vžil, uničili, zato mora človek vedno delati. Pridelki pa, ki Be uničijo, povrnejo ae zopet v zemljo in to je drugo vodilo za gospodarstvo. Vse se mora zemlji vrniti, dasi v drugi obliki. To vo kme kmet dobro. Ko požanje lepo pšenico, si misli, treba bo dobro poguo-jiti, da se bodo tudi prihodnje leto stebla ši-bila pod težo polnega klasja. Ako bi samo jemal, bi zemljišče kmalu opešalo. Io to dela kapitalist. On zahteva, da se mu da vsako leto toliko in toliko iz zemljišča, akoravno ni zemljišču ničesa dal. (Pozneje bomo namreč s številkami dokazali, da se izposojeni denar navadno obrača za vbo druge namene, samo za povzdigo zemljiščne moči ne). Zemljišče, ktertmu se jemlje vsako leto ves tako imenovani Č st,i dohodek, na zadnje ne more domačih ljudi živiti, niti kapitalistu obresti da jati. Zgleda ni treba dolgo iskati. Kdor bere časnike, pozna irsko vprašanje. Irska je nekdaj cvetela, imenovala bb je Green Erin. Ali to je bilo tačas, ko je bila v resnici irska. Ker so bili pa Irci neomuh-ljivi katoličanje, v*ela Be jim je po sili zemlja in dala privržencem anglikanske cerkve, Irci so se pa degradirali v najemnike in delavce. In kakšna je Irska dandanes? Atigleški par lament ugiba vse leto in po novem letu zopet vso leto, kako bi Be duhovi v Irski pomirili ■ ■■ ■-- —-- Spomini na veliko slovansko romanje v Rim L 1881. (Spisnjo M. Milineljev.) (Daljo.) Enako prekrasen in primeren latinski govor iu odgovor bo blagovolili na to dati Njih SvetOBt. Ker ga je že lanska „Danica" in menda tudi „Slovenic" v posnetku donesel, ne bom ga tu vsega ponavljal, ampak le nekaj glavnih toček naj lu omenim: Sv. Oče govorč, s kako očetovskim veseljem so pričakovali Oni in Rim, glavno mesto katoliškega sveta Slovane, ktere vidi zdaj Njih oko v tako velikem številu zbrane, da morajo reči s sv. Pavlom: Potolažil Nas je Bog z Vašim prihodom. Ker bo z grenkostjo v.dili, kako trpi cerkev pri najbližjih narodih preganjanje, ozrli so se proti izhodu, ali bi Jim ne doneBel spomin na preteklost kake vesele nade za prihodnost. Iu res no najmanjši del te tolažbe, Nam je doneBel današnji dan. Potem pohvalijo trud, vero in pobožnost in edinost vere, ktera nas je pripeljala v Rim, da skažemo tu na grobu sv. aposteljnov svoje počeščenje apostoljskcmu ali vbo zastonj. Angleški lordi lastniki Irske, so napravili na obdelanem zemljišči latifuudije (velika posestva) in znano je: „lat|fundia per-didere Komam" uli pa drugod zapravljajo najemnino iu morebiti Bvojega posestva na Irskem še videli niso, Ker se jo vsako leto na milijone iz irskega zemljišča izseBalo, moralo je zemljišče opešati tako, da ne preb valoi ne morejo ne sami živiti, niti najemnine plačevati. Se ve zagovorniki kapitalovi navadno pravijo: V Irski je preveč ljud>, zemlja ne more VBeh živiti. To je laž, kakor je ves kapitalizem vnebovpijoča laž. V Irski je še tri petine neobdelane zemlje, v zadnjih tridesetih letih se je 3 milijone Ircev izselilo in ko bi se jih še tri, revščina ne bo ponehala, nego se bo pomnožila. Je li Irski naša država podobna? Je, in kmalu ji bo jednaka, če se sedanji zemljiščni kredit ne odpravi. Na jedni strani zemljiščni posestniki vedno bolj ubtvajo, na drugi strani so pa bogastvo vedno bolj osredočuje. Še nekaj let in vse zemljišče iu vse bogastvo bo v rokah nekoliko kapitalistov in naši kmotje bodo najemniki in BUŽnji nu svojih nekdanjih cvetečib, a tačas devastirauih zemljiščih. Ako bi gospodar tudi vse posojilo obrnil v povzdigo zemljiščine moči, vendar bi mu posojilo škodovalo, kajti prinašalo bi mu manj i dohodka, nego bi moral plačevati obreBti. Videli smo, da se osuševanja ne rentirajo ne na Ilolandskem, ne na Nemškem niti drugod, kjer so obresti manjše, kot pri nas. Z dobro vestjo smemo reči, da na Slovenskem čiBti zemljiščui dohodek 3% navadno ue preseže, Se ve, navadno se računi tako: travnik je veljal 1000 gld., mrve vsako leto je po 100 cen- sedežu. Na daljo pohvalijo govor monsignora Strossmajerja, ki povdarja dokaz čudne edinosti. Cerkve božje. Kristus je namreč spravil in potrdil s svojo krvjo bratovsko zvezo vBih ljudi, da one, ki vanj verujejo, je združil kakor v eno samo družino, z enim srcem in duhom. To edinost varovati je pa odločil sv. Petra, prvaka apoBtoljnov in njegove naslednike rimske papeže, da se po vsem telesu kršanstva pretaka življenje, kakor drži glava skup ostale telesne ude. Dobroto tsga življenja pa sta nam Slovanom aposteljna sv. Ciril in Metod po božji previdnosti prinesla. Potem omenjajo ter opisujejo z veliko pohvalo učenosti in delovanje tih naših sv. aposteljnov, ktera sta nas tudi učila, kako da naj so Slovani vedno neomahljivo držo edinoBti z rimsko Cerkvijo. Kako sta Ona naletela na težave in obrekovanja, proti kterim Jima je pa Rim svojo milostno brambo podajal: kakor poaebno papeži Nikolaj I, Hadrijan II, in Janez VIII. — Tudi pozneje so bili rimski papeži vedno naklonjeni Slovanom, o čemur pričajo razni spominki, ne le v prid in v ohranenje vere, ampak tudi v njih občni blagor. Kakor so navadno godi, Po poŠti prejeman vel]«: Za eolo loto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . 5 „ - ,, Za oetrt lota . 2 „ 50 „ V administraciji volja: Za eolo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za ootrt lota . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošilja-volja. 60 kr. več na loto. VrednKtvo na volikom trgu št. !), II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden i sioer v torok, čotrtok in soboto. t,ov (a 1 gld) Btroški za popravljanje 30 gld. ako bo davki odbijejo, ostane uže še 5—6 Zelo jedtniko se rafuoi tudi pri njivah in gozdih. Ta račun bi bil resničen, ko bi kmet vse pridelke prodal in bi njegova družina samo tačas jedla in se oblačila, ko na njivi in travniku dela, ko bi ne bilo otrok in starcev nespo-sobn h za delo in ko bi ne bilo toliko stroškov za reči, ki ne prinašajo nikakeršnega dobička, pa za neogibno potrebne v gospodarstvenera bo-stavu. Poglejmo spomladi in zapazili bomo, du je s t negom vred skopnil tudi čisti dobiček. Nskaj Bveta (o. pr. njive na pustih gričih) je pa tudi pasivnega, to je, ko bi se obdelovanje računilo po delavski plači, navadni v onem kraji, bila bi zguba. Ali revni vendar obdelujejo tačas, ko nikjer dela ne dobe, misleč, bolje je, da se z delom zasluži kaj malega, kot brez dela nič. Tedaj se naše navadne obresti iz zemljišča no morejo plačevati. Se ve, da nekateri pravi: jaz imam 1000 gld. dolga, pa mi ni trda za obresti. Verjamemo, če je tvoje zemljišče vredno 5 ali G tisuč, ker obreBti ne plačuješ samo iz posojenega tisučakB, nego tudi iz druzega tvojega imetjB. Marsikateri zelo zadolženi kmet pa ne plačuje samo obresti iz čistega zemljiščinega dohodka, ampak mora prilagati iz lastne delavske plače. Od i od pride, da se marsikateri gostač bolj živi, kot zadolžen kmet. Kapital jemlje tedaj v obrestih tudi jeden del, ki ni njegov, to so pravi po domačo: odira in ker jemlje iz zem-Ijiščn več, kakor mu je dal, zemljišče uuičuje. Morebiti bi kdo utegnil reči: zemljišče neBe več, kakor bo bere v tem spisu, če dam i jaz svoje zemljišče v najem, bom gotovo do- da močno deluje sv. vera na življenje in nravnost ljudstev, ona dva sta ne le kršansko vero, kar je bistvena stvar, ampak sta Slovane, vaše pradede, tudi k rednemu življenju in meščanski omiki dovedla. Tirna vašima aposteljnoma ste tudi dolžni zahvalo, ker Bta za vaše slovstvo prva i/,našla abecedo ; ker sta večidel sv. pisma prevedla v ljudski jezik, ker Bta najsvetejše obrede vredila narodovemu značaju. Zarad tega naj ju proslavljajo vsi potomci Blovanskih plemen od obal jadranskega morja, noter do skrajnega severja! Potem opominjajo, da bi so ta edinost vere ohranila z materjo vsih Cerkva, rimsko corkvijo, ki prinaša narodom toliko dobrot, in da bi so meti nami Čedalje toolj utrjevala. — Sv. Cirila in Metoda pa naj skupno prosimo, da bi blagovolila raz nebes varovati slovenstvo; onim naj sprosita pri Bogu stanovitnost, drugim vzajemno ljubezen, sovraštvo, prepire in zavid pa naj odstranita od deleža Gospodovega. Zlasti naj priporo-čujeta Bogu oni narod, ki jo najbolj mogočen po številu, moči, in blagostanju, ktori ji tudi časti kakor b v o j o aposteljne, pa jo vendar le bival po odbitih davkih iu druzih Btroškib ti"/«. Kadi vorjumemo, posebno čo jo seajljifiče dobro obdelano. Kuj jo vzrok temu? Kapitalizem iu zopet kapitalizem. Ou jo mobiliziral nepremakljivo zemljišče; kakor ho denar deli v kupčku po 100 gld., tuko hu doli po njegovem vpljivu tudi zemljišče v kose. Zatega delj je vodno večjo število onih, ki razen koče, zelnika in male njivico zu krompir nimajo ničoii'. Ti ho bodo vntopili kot borzijauci iu bodo določili najouiuiun tvojim parcelam, misleč si, če bo količkuj letina, so bo uže nekaj dobilo za nušo delo. Delali bodo pu tudi liki najemniku; zemljišču ti bo;lo tuko izmotali, du ga ti v desetih let b uu boš popravil. Nekaj mora pu tu reč užu nosti, posebno čo ho IumL-uik uič no moni, je Ii njegovo zemljišče v dobrem uli slabem Htauji, kakor dolu neki ljubljanski advokut, ki kupujo pri eksekutivnih dražbah, kur po|iruk zemljišča v IjubljuiiHkem, kamniškem in morebiti šo kterein drugem okraji in daje posamezno koso v najem. Samo, če mu vsi plačajo. Politični pregled. V lijubljimi 27. oktobru. A vntri)nk» dežele. 1*41/'ti h i |>i'Oilir» v jIvNlrlJl pravo spoznanje a vendur lu prodira. — Državno sodišču nu Dunuji jo zopet prav dalo češkim soseskam: Ober- in Uuter-Themeoau in Bischef.iwart v okraji MiBtelbuch nu Dolonje-Avatrijskem, ki so ho pritožile nud tom, da se Jim sili nemščina zu učm jezik pri krščanskem nuuku. Državno sodišče jo razsodilo, da jo s tem prelomljen § 19 drž. o. postav, todaj žo tretji pot je najviše sodišču po prstih krenilo naučno miniateratvo. I*. llii(lil-l'ešie 25. okt. Delegacije »o bilo dane« otvorjeue. Minister ununjih poslov grof Kalnoky objavlja, da ju deleg c ju sklepčna in starosta, baron Fiuck, prevzame predsodništvo. Barou Fiuck pozdravi skupšč nu. nagovarja v volitev predsednika Izvoli so jedi o-g I a h n o dr. Smolku, v predsednikovega oaaiest-nika je izvoljen baron Ci'scliy. Po sklepu si je ustanovil so je odbor za predštev, v prvomest-niku je bil izvoljen grof Fulkonhayn, namestnik mu jo dr. Sturm. Hazni poročevalci ho : za ununjo poslovo lliibner, za nuvadui trošek raztrgal vezi, h k t o r i m i h t a g a r a v n o i h t u njihova apoutoljna priklenil u h v. I* o t r u i n rimski (J u r k v i. K o s e b o d o p o n o v i I u o d i n o s t v u r o h r o z oškodovanju ji r a v i c |> o s u m osni b d r-ž a v, s m o m največ z u u pati n u v u š trud i n č o <1 u o s 11 k r u z S i r j e v a n j u 11 o ž jugu kraljestvu uu z e m 1)1, kur jo viditi, da jo ji o b o ž jo m h k 1 e p u h 1 n v a n h k i narod odločen z u iz r o d n u d «-j a n ju. Potem nam voščijo šo srečno povrnitev v domovino, du nuj pri|>ovoduji mo, kur smo vidili v Humi, kur smo slišali, vso to našim bratom. Vi uto nušo priče, da sumi spoznavajo, kako da objemamo /, nušo očetovsko ljubeznijo plemenite iu velike slovansko narodu, kterim ničesa bolj uo častltamo, kakor da so jirnv iskreno držo katoliške O rkvo z nepremagljivo vero, in da nihčo ne zajdu iz te prusveto ladijo, kdor mi v nji no ».najde, bode so v splošnem potoj u pogu nI, da ni poslužlmo izreku v n še f, u llieronimu! Naznanite jim apostoljski blagoslov, kterega njun iii vam poaamosnim in VH'tn preradovoljnu podedujemo v Gospodu. (Daljo prih.) (ordinarium) pri vojni Fanderlik, za izredni trošek Cerknvski, zu jiomorstvo T on ki i, zu Bosno OrohoUki. Za sklepno račuiiHtvo Fal-keubayo, /a državno ministerstvo Windisch-g'llt.z, — Odbori so tuko sestavljeni, da ima dssmca pruv zu silo vočmo, kukor no tudi stranko v delegacijah. Letošnji predfltev je mimo lau ikega lu /u OOOOOO gl. veči, pri 115 milf-lonih, kolikor so namreč tirja, so to koma' pozna. To |>ridn od tod, da ju carina vefi vrgla. Itudeče knjige dosihmal še niso predložili. Kur hu tičo Bosne se bodo predložil predštev in čemu bodo, u Hjdošno ho bosuiške razmere uu bod« pretresovale. Tudi nu ogrski straui dosedaj kaže mirno Grof Aiiponyi, od kate rega pričnkuicjo »pozicije, š-i dosihmal m v odsekih. Razprave luhko naneso kaj viharja u doaihmul kažo vso nu mir. OfterMl&u lirlr^iirljia. Navzoč h je bilo 47 delegatov. Izvoljen je bil v predsednika Ludoviku Tisa, v namestniku kardinal llajnald, v perovodje Gabriel Burosc, grof Bolu O raky m Aleksander Ilegedus, vredovalec jo baron Albert Vodianer. Tisa jo povdorjBl po eni struni varčuost v državi, nu drugi pa potreb;), du dobi velevlaBt Avstnjn potrebne ziiBlombe. Potem so volili odseke zu uuanje poslovi*, zu vojsko , pom irstvo in denarstvo, « tudi odsek za gospodarstvo in dnevatvo (di arium). M uistur pl. Kallay predloži potem predštev zu I. 1HH,'I in naznani, da hudo de-narstveno mmiHtrstvo razdelile med delegate najprej predštev zu B isno I. 1883, potem pregled (lunarBtvunega in gospodarskega stunu obsedenih dežel. Vlatiui predlog hu bode vročil dotičnim odsekom. Predlog, kar su t.če obsedenih dežel, ho bodo odkazal odseku čveterih udov, ki se ima vatanoviti. J'o skleju javne hojo vstanovil so je od lek čvoter b udov, predsednik mu je llujniild, u poioči'."|i c Gabriel Burosc. Ar. RSai«l»|i<'A(u 26 oktobra. 1'resvi'li centru" dnne« nprcjeli i IludmiNkem gradu oboje delcgnci). Najprej in s eor ob 12. uri jo vodil avstrijsko delegacijo dr. Smolku nje predsednik, in ob I. iiii |in Budovik Tisa ogrsko de-legiic.io pred cesarja. 1/ IlolciiJ«i-«v*lrl|Hliccu dborn. - Posvotovnnju jo bilo potem o ji vučiiii srunjskega in uiitav-negu odbora v puticjl dolonje-avatrijiiko kup čijsko zbornico kar hu tičo razdelitve srenlskih nukladov na dlrektue davku, Odbor nasvetuje, da ho prošnja ne usliši, ker jo ta prošnja že deželni postavi rešena. Konično stvar dr. Oramtsc.li o imenu srunjskega in ustavnega uiseka v nasvetu domovinsko postave, da namreč tisti, ki 10 let biva v srenji, dobiva domovinsko pravico. Odbor nasvetuje, nuj i-e nasvet zavrže iu ostuja pri svojem nasvetu, Ia se r. daljšim bivanjem v soseski nu zadobi uo domovinska pravica niti kako pravno ime do nje. Poročevalec Granitsch so boji Slovanov na Duuaj, iu du bi so slovanski jezik ne udomačil na Duuaji; tur pravi, deželni zbor, Iti je dal 2000 gl. nemškemu Schulvoreinu ne more nikakor sprejeti tak nasvot. Posl. Sues govori proti rekoč, ko bi su nasvet sprejel, potem bi se neznansko obložil deželni ubožul /.aklad. Devet deželnih zborov se jo že o tem posvetovalo in vsi so bili zu to, du so ztidobl pruvica, njih osem v desetih letih, u jeden pa šu v krajši dobi, solem jih ju bilo zu domovinsko pravico, dva lo za pravni naslov. Kar poročevalec zahteva, to šu nikomur ni prišlo na misel. Sklep sejo ob 3 popo udne in v nedeljo su jo soja nndnljovnla. Dr. Kopp jo govoril za odsekove nasvete, nt pobijal g. Suusa rekoč; odsek hoče, dal)t-lonje-Avstrijsko skrbi za svoje reveže, a nu /a reveže tlnigih kronoviu. Poslanec Z e le bor izpeljuje, Itako stari nekdaj sedijoči posestniki g nejo, v Meidlittg jih jo šu (i, ko ju on prišel v Meidling, imenovali so niega ki druge pri-šelco „prihrglo'' sedaj jo pu vsu ljudstvo iz takih prib-glih, Današnja postavodaja, kar se tičo domoviiiHtvu in uboštvu ho iiu moro vzdržati. Potem ko jo govoril šo posl. Sclilechter za Suesov nasvet, jo bil Hklep debato iu pri glasovanji jo padel uuavet Suobov z vsemi glasovi zoper >0. V soji 23. t. m. jo bil na vrsti davek pri ,vstopnicah" zu teater, koncert in nicer za veselico; postava se jo vrnila deželnemu odboru, tla v prhodnjl seji poroča. Potem so nasledovali predlogi šolskega odboru o poro-čilu deželnega odboru, du su prenaredi § 53 deželne p ,stavo 6. aprila 1H70 in § 5 dež. postave 18. decembru 1871 o šolskih nakladih. Sedaj pridu na vrsto poročilo in nasvet srenj-skegH in ustavmgi odbora o „prenurodbi srenj »kuga — volilnega reda za Dunaj." Odbor nasvetuie, naj hu odpravijo vo-litveni razredi za Duuaj i« razširi nuj ho vo-I tvena pravica (udi nu petnkarje. Posl. dr. M ču jo zoper in predlaga preko teli predlogov uiti na dnevni red. Dr. VVoitltif govori na uuHproti temu. (! k. nnmestn k ju tudi zoper odpravo volitvenih oddelkov. Po Hklopnem go-voru poročevalcu pade prodhig s 80 glasovi zoper 24. Razrešilo so jo šo nekaj peticij; zarad zavetišča zu zanemarjeno mladino naročilo so jo dežel, odboru, naj fio dalje por, veduje in v prihodnji Hfsiji poroča K Hklepu omeni deželni ni šal Feldor, du jo bilo v 4 tednih vseli kupuj 84 hoj, zalivali so c. k. deželnemu namestniku, u opat IIaus\virth dežolnemu mar-šulu iii njega namestniku. Tak jo bil konec iujo v Dolonju-avtitrijskem deželnem zboru dno 23. t. in. ob 7.,ft. oktobra. Komisija za deželni titlbor 1'riiftO 22. deželni predštev jo sklenila: nuj ho porazumo /, muhujenim društvom, da ne poravna razmerje društva z deželo in v prihodnjem letu nasvetuje, kako uaj so muzej /udu n a hI,roško dežele, & hi ho sprejeli tu nasvot. Prido potem n« vrsto poročilo o zidanji nemškega poletnega gledišču, u Itieger jO protestiral zoper tako grajenje, ker ni pu- trobno, ker ho tudi Čehi gradili hvojo gledišče b prostovoljnimi darovi. P le nor jo rekel, da )o dežela za narodno gledališče dula 950.000 gld. llieger jo teuiu ugovarjal, da bi bila dežela toliko dula z a češko narodno gledališče in jo protestoval zoper tako zupravljivost, rekoč, da poletno gledališče ni namenjeno umet-noHti, marveč vedičnonti, to nuj pa vnuk iz svojega plača, naHVut dižolnega odbora naj ho odboru nazaj vrne. Ko bi pa to ne obveljalo liuj ho enaka svota da za poletno čoHko gledališče. ltiegrov nasvet ho zavrgli in pride pred zbor kot nasvet manjšine. 23. oktbra Kar ho tiče zidanja teatra je naHvet večine v komisiji, ki ho zlaga z nasvetom deželnega odbora ; nasvet manjšne pa, nofitevši ogromne Htroške, ki bi zadele deželo že z davki preobloženo iu p« elementarnih uesre čuh pnškoilovatio, konefno nusvetuje: naj ho Hklc|i deželnega odbora odloži dotlej, du ho kaže, jo li treba tacega gledišča in ho prepričanje zadobi, ali ho moro kuj tacega tirjati od deželnega zaklada in deželni odbor ima, glede1 nu obojo nurodnost v dež di, primemo nasvete staviti za zidanje poletnih gledališč. Deželni maršal naznani, da ima deželui zbor zatvorjen biti daneB (23. oktobra) C kr. namostuik jo odgovoril na interpelacijo Hieger-jevo in tovaršev, (kar ho tiče premenitve volitvo v deželni zbor v Hoglani h prenarejono volitvijo v državni zbor in zaslrau odstra-njenja dtugih uaopuk jiri volitvah v de želui zbor, kur se tiče narodne jedunkopruv-nosti), da ho bodo vlada prizadevala, popra viti voli t veni red, ki jo zares popravku potreben z ozirom na volitvo v državni zbor, posebno so pa bode prizadevala da odpravi pomanjkljivosti deželnega volitveuoga rodu po ustavni poti. Spregovori šo deželni maršal rekoč; Na povelje presvitlega cesarja ho ima deželni zbor končati. Poglavitno predloge ho bilo: Zastop Btvo češke univerze v deželnem zboru, pred-6tev in vojaško ukvartiranje. Več važnih pred logov ostane šo nerazrešen h. (AU jo gospod mislil na nemško gledališče, kali ? h katerim ho hotli vtihotapiti Cehe.) Sklenuno hvojo zbn ruvanje, du zukličemo slavo presvitlemu ce sarju in kralju! Ž vo odobrovanje I Pravijo, da sedaj hočejo prostovoljno darove nabirati za gledišče, ko iuho imeli časa prodreti h svojim predlogom , in votrati kakih 800.000 gld. de žcluegu premoženja za zabavo nekaterim Pra žanom. V nanj c državo. tr. V MoDteeau los- Mines raztrosajo oklice za listajo in vHnk tri niifek skušajo z dinamitom razdejali kako hifio potem ho šo razbili povsod bridko martre Večkrat ho uže napadali delovodjo iu posest niko rudnikov. Kraj jo zaseden z vojaki, k prehodijo vsa pota. V Chulon-sur Saono je bila 18. t. m. porotna sodba zoper 23 kolo vodjev prvih nemirov v Montceuu-los Mineš, vna Hoduija jo bila zavarovana z vojaki, a to varuje lo za nekaj dni, in osebe, ki morajo živet med anarhisti, nimajo poroštva varnosti, zato ho vho trene prod takimi rogovileži. V Lionu ho zaprli Izdajatelja lista „Kteudurd ltovolu tlonaire" ki je vojake šuntal, da naj prestopijo na Btrau ljudstva iu naj nikar no podpirajo denarne može. Ko ho to po deželi god', pa prav pridno in skrbno preganjujo nuuo iz šol m iz bol uiflnlc, jemljejo j in premoženje in imenje i minister notrajnih poelov je trem župuikom odtegnil doneske iz državne blagaju ce. Ir. 1'aii/n 25. okt. MiniHtor pruvdo sodja je prosil višo sodnijo (CasHationshoi) naj odkaže pravdo v Moutceau kaki drugi uodniji. ltogovileži tako strahujejo kraj, da si Hodniki u prisežeui ue bodo upali, obsoditi te zločine boje so njih maščevauja.) , J.iurual PuriH" pravi, vlada jo zatledila ustavaško zaroto, ki razpreza svojo niti po vsi deželi, vsa dežela je bilo razdeljena v okraje, odsek, ki jo vho vodil, jo bil v Gonevi. Iu 14alilrc 25. okt. Angleška vlada je stavila egiptovski vladi nov predlog, kar se tiče sestavo mednarodno komisije, da preceni škodo ; po jednega zustopovalca bi imenovale: Fiaucoska, Angleška in druge volovlasti, združeno Beverno-amerikanske državo iu Urecija, manjše države lii imele dva zastopovulca, nam reč predsednika iu podpredsednika v komisiji. Izvirni dopisi. 'Mi (■»rcii.)Hk«'K'U po sklepu dežel, zbora. Liberalna, nemškutnrHku večina seduj-nega deželnega zbora, ktere bo menda vendar enkrat konte, pokazala jc vsako leto o zborovanji zares prav HtitauHku sovražtvo do rodoljubne duhovščino. Kjer bo glavo ono stranko, fakcijozno opozicije, Dožtuau, VoHteneck Schr»y le količkaj mogli, dali so brco duhoven tvu, češ, zdaj imamo še čana, maščujmo sel prvi vrsti mislim postavo o odkupu biro, ktera pu j« v prvi vrt ti lo našemu kuie-tiškemu ljudstvu na škodo. Ako bodo iiaturefi duhovske službo zavoljo tega slabšo, da bo težko shajati, bode šo več lura brez duhovua, iu IjuiIjo bodo zopet prisiljeni zraven odkupovauja biro, še drugo prostovoljno biro otictuli ali kako dtugačo svojim duhovnom pomagati. Potem postava o odpruvi I urnih vbožuili zavodov. Kos j'* to oskrbovanje duhovnom mnogo dalo opraviti, posebno po mestih iu vbožuili farah, ali vendur so to radi opravljali ti v o h 11, do skrb za ubogo od nekdaj pripada cerkvi, kakor šola. Zavoljo tega , ker ho imeli duhovni skrb za vbogo, ho ho marsikje vntu-novljalo bogate glavnice, m v prvi vrsti ho Mipot duhovni v svojih oporokah mislili na ubogo hvojo fare, za njimi tudi drugi pobožni verniki. Ali bo v prihodnjo šo tako V Težko I Naravnost; trdnn, da bo ta postava ustavila vso uadaljuo pobožne zapuščine v prid revo-ž mu. Našo verno ljudstvo ue bo občinskim predstojnikom nikdar toliko zaupalo, kolikor luhovnom. liodo pu menda unši liberalci /.a ua naprej bolj skrbeli za vbogo V Kinum te-neatisl Lahko ho prepričate, koliko miloščine vbognii dajejo iu pa zukujV Za gledišču, balete, opernim pevkam, brozverniui časopisom a la „\VoeheublaU14 dajejo ogromno Bvote, - revežem boraško solde I iu kadar res kuj dajo /u vboge, store le zavoljo tega, da ne imena vo ikodušiiih darovavcev berejo v časopisih. Kaeta n|uunturl V kraju, kjer sem služboval jo neki gospod (sedi v deželnem zboru) povodom co sorskega rojstnega dno daroval za vboge 50 gl,, potom jo pa občinskega tujuika vedno hodil popraševat: „Sto Ii žo objavili v čaaopisibf'1 Nadalje so vzeli naši uemškutarji 1'ronč š-kanom šolo v Kamniku iz golega, slepega sovraštva do duhovnov. Sami dobro ved6, da jo tioIn dobra, da skoro nobenih stroškov deželi no prizadeva, -vendar duhovni učijo ergo proč z njimi 1 da budo luh^o vej« ijudi v boijšo službe potnkmli. G Si:hny ie sicer rekel: So bili tužviii. l)a, pa kuo je lil tožnik V (i Z mu. Dovolj razuiiiauo. Več duhovnov na dtžoli, po sumolmb la- šolske potrebščine samo iz ljubezni do otrok, ki bi sicer brez poduka odrasli. Zato bo dobivali nektore goldinarje, večidel lo 40 gld., gotovo ne kot vredno plačilo za toliko truda. Vse je prav — Bamo duhovni so, nič ue zaslužijo — odtrgajmo jim te borno krajcerje, huj ho naši sovražniki. Dajmo rajši učiteljicam, večidel uč teljskim soprugam, ktero kmetiške deklice učijo vezti, in vnakoršue čirečure po cunjah delati, kor ne bodo nikdar potrebovale. Šivati, kar edino bi bilo potrebno, so v takih industrijalnih šolah (l!l), kakor jih per nefus imenujejo, še nobena ni naučila m se ue bode. Tako delajo naši velikodušni liberalci, ue-kterim se celo višnjevo kri pretaka po žiluh, tuko blago se znajo maščevati und njimi, ki so drugačnih nazorov. Prav je ! Ponosni naj bodo duhovniki, da jih taki... . sovražijo in psujejo. Sumljivo in žalostno bi bilo, naj bi jih liberalci hvalili. tr.m 1'oljan. V ,,Slovencu" št. 11« — L. Š. piše od cebte iz Loke na C.rkuo. Dopisnik ovrže popolnoma cesto čez Savodenj, iu svetuje cesto čez Kopačalco v Cirkno. Pravi, da že zdaj gro ves promet iz Cirknega na Loko čez Kopaču co. To pa ui res. Vho blago gre le čez Savodenj. Pot čez Kopačmco hodijo lo kaki pešči, k večini, če kdo kako lonca ali skled« nese, — vozovi pa nikakor in ntk-dur ne, ti grejo vsi čez Klodje in Savodenj proti Loki. Ako dopisu k no verjame, naj so ustavi na stražo vrli Kladjn in prepričal se bo. Dopisnik pravi, uidi, da čez Savodenj je klane za klancem, eden Hlrmejši od druzega, tudi to ni vho i oh. Od llotavelj do Trebijo so trije klanci, res hudi, bode kratki, nt ti bi so čisto odstranili z malimi Htroški in cesta bi potem šla ravno, ko miza do Fužine. Od Fužine čez Savodenj tudi ni Mirnih klancev, kakor dopisnik trdi, razuu čez Kladje, ampak centa jo lo, — kar pravijo — napeta —, po malem krebri. Vidi ho, da dopisn k še nikoli po ti cesti ni šel, ali vsaj po dnevi ue. Saj bi bila cesta čez Kopalnico ravno tako, fo ne še bolj napeta, iu klane bi bil tudi čer. Mravljev grič proti Novakain. Zukai tedaj žo narejeno Sa-vodenjsko cesto zavreči in nove velike stroške deželi napravljati za novo črto č z Kopač-u co, kakor dopisnik žitlif Stroški za novo cesto bi bili gotovo veči, ko pa stroški r.a poprovo Savodeujske cente. Ta naj bi se malo ra/š rila in zadostovala bi vh m potrebam. Cu pa dopisn k želi, nujkraji cesto imeti do Gorice ali Temina iz L ike, jo pač tista Črta, od ktero je bilo žo lam v „Sloveticu" pisano, namreč: od Savidonj pod Otaležeui na Želin, kjer bi so Mtlouila uukutj vasi Plužijts z cesto, ktera jo na novo narejena od dolina proti 1 Iriji. Ta črta b>lu bi naj kraji. Od llotavelj čez Kopačnico, Novake, (1 rkno do Žolina jo debelih 5 ur hodil od II (uvelj čez Savodenj in Otalež do '/, 1 n pu le I uro, tedaj naj manj eno celo uro krmi. O »sta od Savodenj čez Otalež bl šla mirt u lo po solučnem krap, ledaj brez vsili sitnost in vevarnost zantran snega v zimskem čiihu, ker to h tro skopni, llilu bi brez klanca do O aležu h ko raj ravna n od tukaj proti Zolinu malo nazdol rezala bi pet velikih vam, kur bi bilo pi pravno, v sili kako vojske z iredentarji vojako sprejeti, omuičiti in z vh tu proskrbet . Tukaj naj gospodje, kterlm bo naročeno, to co tuo črto čez Savodenj pre>«k»vati, bb-go,volijo tudi ta kraj od Su»od nj če/. Otuhž do Zeluna pn gledati, pn d. n so bodo za to ruh vzdržuje šole zo silo, učo otroke bmtiJnii uuo črto odločili It če ne 'o v god , upom, pisati, rnčuaiti, in jim vrli tega sami kupujejo du bo prej Savodt nj-0 aležka čita api»y"», ko pa čez Kopačnco, ker je ta najkraji.. Pozorl Na zdravje! (Audiatur etaltera paru, le toliko omenimo, da ao v dtželuem zboru priporočevali tudi ceato čez Kopačnico bolje, mimo one čez Sa-vodenj.) Iz CclAvea, 20. oktobra. (Časnikarstvo. Glede časnikarutva je Celovec daleč za Ljubljano. V Celovcu imamo tri pol-tično časnike, v Poljaku je pa jeden. V Celovcu izhajajo: „K1. Zt." vsaki dan; to jc vladni list, pa piše bolj v smislu nemško-narodne stranke, ko po nazorih TanflVjevo vlade; Bim iu tje mora za vlado govoriti, kar jej pa organi nemško-libe-ralcev no morejo odpustiti. „Kii.rntner Volks-atimme" je prav dobro vredovau list in piše v smislu konservativne stranke, ter izhaja vsako soboto. Slednjič jo še orgau fakcijozne opozicije „Freie Stimmeu", ki pa izhajajo pri vsej bahariji le trikrat nu mesec, toraj še vsak teden ne. Ureduje ta list neki človek z urger-manskim imenom Mattchnig, ter prežvekuje fraze, ki jih iz dunajskih časnikov pobira. V Beljaku dvakrat ua teden izhajujoča „Siid-deutBche Post" prinafa nu slabem papirji m v slabem tisku psovko ua Slovence, na duhovščino in na konservativno stranko. Če bi Nemčija ne imela boljših listov za svojo brainbo, potem je zgubljena! Zdaj imHjo ti listi vsaj nekaj tvarine za piBareuje, kar bo je g. Einspieler v deželnem zboru oglasil. Napudajo ga z naj bolj surovimi psovkami. Tako prinaša „Suddeutscho Post" od 19. oktobra strasten člunek zoper g. Ein-Bpielerja in Sloveuce, iz kterega Bem nubral sledeče cvetlice nemško kulture: „komische Person", „leboudiger Schmerzensschrei", „te-lephonirt", „stummelt", ,,seine Sippe", „Btief-vater der Bloveuischen Nution", „klerikuler Kohl", „klerikales Gangelband", »heuchlerlsche Maske", „Volksgunstspeculant" „Mitleid heu-cheln", „Iletzer", „kterikuler Speck", „Robott uud Zehent", „rhetorischoB KunstBiiickchen", „Slovenia irredentu", „Keck", „Liige und Ent-stellung", „getriiumte Klagen", „entlarvter Agent der Slovenia irredenta", einsamer Spatz". Ali niso to krasni izrazi? Ko bi se slovenski narod s psovkumi uničiti zamogel, v istini, sami koroški nernškoliberulci bi ga bili že duvno pokončali s svojim hudobnim jezikom ? Človek bi ue prašal, če je to iBtiuu, kur pra-1 vijo, da bo vsi koroški Slovenci z nemško uudvlado zadovoljni iu le edini g. Einspieler ne, kako pa je to, da se enega Bamega človeka toliko boje? Zakaj vselej vsi časniki iu vsi poslanci čez njega padejo, če le usta odpre? Meui bo zdi, da jih peče sluha vest, zato se vstrašijo vsacega šuma I I k ( clovrn, 21. vinotoka. (Zadnja soja d o ž. zbor«) Danes je naš deželni zbor svojo delovanje dokončal. Ta zadnja seja po Btala je zanimiva, kukor vsuka, v kteri so g. Einspieler za besedo oglusi, ker bo potem za gotovo v6, da bodo liberalci kakor sršeni na njega planili. V eni zadnjih Bej je bil namreč poslunec Einspieler predlagal, nuj se de-deželni volilni red tuko Bpremeni, da bodo tisti, ki po novi postavi v državni zbor volijo, tudi v deželni zbor volili. Predlog je prišel v pra voslovui politični odsek in ta ju duuoa o predlogu poročal, ter nusvetovul, du uuj deželni odbor šo prej poiz*<5 in statistične podatke nabere, da so bo v prihodnjem letu o tem sklepulo. Gosp. Einspieler su oglasi k besedi in rekel, dn tu ni trebu statističnih podatkov, saj je stvar suma po sebi jasna dovolj. Ilekel jo med drugim: „Dostl smo že postav sklenili brez vsakih podatkov, zakaj bi te ne? Dosti smo svojim deželanom doklad in davkov ualožili, dajmo jim tudi kaj veselega, razširjeno volilno pruvico! če ste res liberalni, gospodje, evo, tukaj imate priliko svoj liberalizem pokazati I Škoda bi bilo, tako Btvar odkladati; kajti med tem čaBom zna biti deželni zbor razpuščen, ali kaj druzega vmes priti, ali more priti druga vlada, ki pozneje našega predlogu ne bode potrdila ; toruj je najbolj gotovo, ako so stvur precej sklene. Kar se daneB lahko stori, nuj se do jutri ne odluša." D r. T r a u 11 (rekto ,,Traven", on je kranjskega očeta sin) oglasil se je za besedo, ter govoril brez konca in kraja tako zmedeno, da besedovanje ui imelo no glave, ne repa. Najbolje Bem še razumel tiste stavko v njegovem govoru, kjer je predrzno in čez vsako mero napal našega častivrednega poslunca. Po njegovih mislih je gosp. Einspieler še ta predlog suino iz tega nameua stavil, du bi deželni mir kalili Ta predlog za spremembo volilnega reda smo letos slišali po vseh deželnih zborih, toraj so vsi ti predlagatelji kalili mir vsak v svoji deželi 1 No vem, ali je tako postopanje bolj beduriju posameznih , ali dogovorjena reč vseh liberalcev, da, kadar gosp. Eiuspieier kaj reče, brž pravijo , da kali deželni mir I Slovenci zu tretjino prebivalcev i m a m o 1 e e u o g a p o s 1 a n c a in šu tu se nikdur uu sme za besedo oglasiti; tak je pri uas deželni miril Mi ne smemo imeti nobene želje, nuš zastopuik so šu ganiti ne sme; še čudo, da ga pust6 v zbornici sedeti! Saj že s tem „mir kali". Basen o kalenji vode volku po spodaj stoječem jagnjetu ui več basen, ampak prežalostna resnica. Govornik zabavljal jo potem še dosti čez nuroduo-klcriknlno stranko, in tudi to je Iz šolo počeniul, da liberalcem prav nič ni všeč, da se je volilna jiruvica razširilo, ker bi mogli vsled tegu škodo trpeti. To je pruv odkritosrčno povedul ter se ni zukrival z figovim listom. Rekel je pa, da se na Koroškem ni buti uarudno-klerikaluu večiue. (Mi tudi mislimo, da nu pis.) Pu toliko bomo menda že dosegli z Božjo pomočjo, du g. Einspieler v prihodnjem zboru ne bo sum s o d o I, ampak da bo kaj pomočnikov dobil na svojo stran! Od nemško katoliške stranke na Koroškem žulibog nimamo dosti podpore pričakovat/, kakor Bem danes videl. Goap. knezuškof in g. dekan Nesto (ne župnik, kukor Bem zadnjič pisal) stu bila oba v seji, pa nobeden ni pod pirat g. EiUBpieierja, niti z njim glasovali Naši Nemci pač niso Tirolci. Ko bi juz bil nu mestu g, EiUBpielerjn, bi bo z nemško duhovčmo več ne pogujul, ampak so oklenil samo slovenskega prebivalstva I Ko bi lo Slo venci sumi bolj složni bili, bi že šo šlo, ali kaj i Kakor ho sliši, jo tudi v Ljubljani mod Slovenci žo mnogo sovražnikov duhoveristva. če tistu, versko-liberulna stranka na vrh pride, potem se mi koroški Slovenci tudi na Kranjce ne moremo več naslanjati, kajti pri nas je edino šu slovuiiBku duhovščina nekoliko narodna in če liberalni Slovenci še to razžalijo in od dela preženo, potem smo brez vseh voditeljev in popolno zgubljeni. Pokojiajto tedaj enkrat v Ljubljani trnti brezverni liberalizem in bodite vbi složni slovenski rodoljubi, kakor je včasih bilo, potem bodu moč Koroško šo rešiti, drugače pa ne I Domače novice. V Ljubljani, 28. oktobra. (S jirivn/jonjem milostljivoga knetoškofa) bodo v nedeljo 29. t. m. zvečer ob (>. uri v obednic) bogoslovskega semenišča predaval prof. Anton RoBental preBkuševaje o Bvoji iznajdbi v »tenopediji, v rosentalovem spiair iu v Bteuotelegrafijl. — To predavanje je na-meujeno bogoBlovcem in častiti duhovščini. Iz katoliškega stališča se bode predavanje posebno oziralo na verske potrebe in koristi. — Darovi pri vstopu poljubno. Četrti del (brutto) dohodka bodo dal izumitelj Vincentijemu društvu. Programi in RoBentalovi izdelki se dobe v katoliški bukvami. Profesor liosental (,,Hotel- Elefant" soba št. B6) podučujo tudi v italijanskem in francoskem jeziku. (Mastna soja.) Včeraj jo bila seja mestnega zbora, med drugimi rečmi je bila na dnevnem redu tudi 1 mestna šolu, oziroma sprejem učencev ob začetku t. šol. leta. — Nu I mefltui šoli se numreč nHvadno oglasi toliko učencev da ne vedo z njimi kam, — in' potem jih prestavljajo kakor podobo pri igri „šah". V 3. razrulu navadno napravijo pa-relko, da morejo potem spraviti vse — v klopi. Razne reči. — Spremen duhovščine v lavan-tiuBki škofiji: Preč. gosp. Antou Jazbec postal je dekan v Marenbergu; Zgornjo Kun-goto oskrbuje Jakob Cunjker, kapi. v Svičini. Prestavljeni bo čč. gg.: Vamberger v Poličane, Vojsk Alojzij v Ribnici, Purgaj Jurij v Dramlje, Potočnik Anton v Čadrnm, Tcimšo Val. kurat v Kobl, Kolar Vinc v Št. Vidu bi. Ponkve, Lebar Frauc k sv. Iliju, Geč k bv. Marku. Matej Slekovec zavolj bolehnosti v zač. pokoj, llrovat Pav) v Koj)rivnico. — V Cel ji bodo liberalci iuter odgruili podobo cesurja Joži fa. Pripravljajo mnogo svečanost, n. pr. mestno razBvitljene i. dr. — Narodnjaki si dajejo besedo, da se VBega tega ne bodo vdeleževali. Provo; vse to ni druzega kot druženje Slovencev iu nasprotovanje Bedajni konservativni vladi. Tržno ceno v LJubljani. 28. oktobru. Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 137 kr.; domuču R gl. 85 kr. — rež 5 gl. 15 kr.; — ječmen 4 gld. 29 kr.; — oves 2 gld. 60 kr.; — ajda 5 gl. 45 kr.; — proso 5 gl. 28 kr.; — koruza 5 gld. (51 kr. •lavne (liM&žfic. 31. oktobru. 1. oksekutivna družba posost. Matej Krebol iz OstroKnobrdo 20(10 gld. Postojna. 1. oks. držb. pos, Martin Cučok iz Hpodnjo Ko-5une (J 15 gld. Postojna, 1. oks. držb. pos. Jurij Pavlin iz ZupuS 1070 gld. liudolfovo. 1. oks. držb. pos. .Janez Pangro iz Uorčovja 1000 gld. liudolfovo. 1. oks. držb. pos. Jakob Trovon iz LuniS 485 Rld. Loka. 1. oks. držb. pos. Frnno Mezde iz Staro Oslico 11(10 gld. Loku. Vabilo k izrednemu občnemu zboru društva ,,Nar. dom", ki bodo v nedeljo dne fi. nov. t. I. ob II. liri dopolnilne v dvorani Čitalnico ljubi jansko PROGRAM: 1. Nhkovo1" prodHodnikov, 2. Poročilo tajnikovo, (2) it. Poročilo blagajnikovo. 4. Predlogi upravnega odbora o spremembi pravil. 5. Nasveti posamoznlli družbenikov. V Ljubljani, dnd 13. oktobra 1882. Dr. Alfonz MohcIič, predsednik.