4 5 
Naša slovenska Ijudska umetnost: Bohinj 
Naš lepi Boliinj je še eden izmed redkih preostalih 
otočkov, ki so ohranili še danes svojo originalaio slovendto-
alpsko značilnost v ljudski umetnosti. Bodi«i, da je tatti 
ljudstvo bolj konservativno, da se bolj drži starih navad 
in starega okusa. IKKIÌSÌ da je Bohinj že po svoji zemlje­
pisni legi nekako odloč'en <KI vplivoT večjih mest in njih 
ci\ilizatoričnega diha, ki kakor slana mori vse preostaline 
iz časov živega folklorja — Bohinj ima še marsikaj po­
kazati, pa ne bo imel dolgo, kajd čedalje Ixtlj ga pre­
plavlja tujski promet iii v nekaj letih bo tam nemara že 
drugače. 
Bilo bi pa pra\ lepo. če bi .Slovenci nekaj ukrenili v 
svrihia, da *e nain .Haša gorenj sika Švica ohrani takšna kak ršjia 
je. Velikega pomena za tujski promet bi to bilo. Škoda. 
Bohinjci to prav malo razumejo. Skoro v-se lepe stare freske 
na hišah so že prebelili, danes je vsakogar sram staviti 
stavbo hiše hleva po starem in za praAo boliii'njsko noéo 
mladi svet skoro več ne ve, kakšna da je je bila. Zbiralci 
narodnega blaga so se bili že večkrat vsuli v tiste kraje 
in za sle|X) ceno pokupili lepe skrinje in pohištvo, kar ga 
imajo al[)ski Slovenci. 
l'oda še stoje hiše ptinosnili in smelih propoicij s svo­
jimi značilnimi ganki in linaani v podstrešju, kjer je izba. 
še kažejo v svojem dekorju srca. križe, kelihe — same 
religiozne sind>ole. priča vernosti našega kmečkega ljud­
stvu. Iz paža ven gleiiu uira, da -e na njej suši proso, okna 
.so še po starem narejena, iz zelenega kamna in imajo spitra-
lasto zvite gavtre v njih, da bi se jih še naš Plečnik vzra-
(k)val. Ena naših slik kaže bohinjsko nošo pred sto leti. 
druga pa moderno Bohinjko z njeno zlatobrokatno zavijačo. 
( rnožametnim trakom oikrog čela, v »jošpeklju«. « piisaao 
ruto okrog vratu in s tradicionalnim dekliškim belim »fer-
tahoni«. Druga slika kaže »rožo« na Iwhinjskem moškem 
kožuhu, nadaljnja bogato vezen velikonočni pri s svetim 
monoigramoni v sredi in z letni«) 1855, nadaljnja dva lepa 
primera vezenin s križno tehniko, ki prikazuje stiliziran 
gorenjski nagelj, nadaljnja zelo umetno vezen »krancelj« 
'K bobinjsike peče. I'vezem^iso nageljni. vntniiee. žito, grozdje, 
šmarnice. Zopet <lruga slika kaže lepo pisano poslikano 
bohinjs'ko skrinjo za nevestino balo. dalje vidite zbirko 
bohinjskih žličnikov in koželi od kolovratov, vse lepo rez-
Ijano in često pobarvano, vidite leseno znamenje s Kri-
ž.anim, delo bohinjskega kmečkega umetnika, znamenite 
gorjuške cedre, vdelane z biserno matico z motivi dxo-
glavega orla, fresko Kanienjatija sv. Štefana iz 1. 1T90 (Stara 
Fužina) ~ kdo bi mogel na pičlih dveh straneh s slikami 
prikazati vse oblikovno in barvno Iwgastvo našega, zelo de­
korativno mislečega Bohinjca! 
Naj IMI /aeiiikrat dovolj. Drugič še kaj iii še od 
drugwl. Dr. V. 
Sfwdaj: Bohinjska dekliška noša. 
Lesena hiša iz ćešnjice v Bohinj«. — Spodaj: rezijane koželi iz 
17. in 18. stoletja. 
.Na desni : Skrinj«. 
Xa levi: Znamenje iz 
Bohinja. 
.Sp<idaj: Gorenjska peč«. 
J Freska \ Stari Fužini iz 1.1790. 
Spodaj: Bohinjska noša pred 100 leti. 
Bohinjska hiša. — Spodaj: Bohinjski žlicniki in koželi. 
Na levi: Bohinjski stoli. 
Na desni: Križani, delo 
gorenjskega kmetskega. 
rezbarja iz 18. stoletja. 
•Spodaj : »Roža« z blej­
skega kmetiškega ko­
žuha. 
uorjuska cedra m vivcek z 
orli iz biserne matice.