Listek. Nemška šola — šolarji slovenski. Konjičan: «Pri vas v Vojniku imate navadno dobre sejme*. Vojničan: «To je res, naš kraj ima lepo živino in zato pride vedno mnogo kupcev». Vitanjčan: «Ko bi jaz lmel ves denar, ki sem ga dobil za živino tu v Vojniku, prešmentano velik žep bi moral imeti zanj». Vojničan: «Tudi danes sta napravila dobro kupčijo, zato se že zdaj tu pri kupici dobrega vinčka lahko malo pokrepčata. Imata pa tudi daleč domu, le glejta, da ne opešata*. Konjičan: «To je res, da zmerna kapljica dobrega vinčka še stare kosti ogreje*. Vitanjčan: «Veš, pa tudi mladi se ga ne branijo. Daj malo kupico tudi svojemu dečku in pa zraven grižljej kruheka!« Vojničan: «Le vzami, pa jej in pij, veš, Konjice so še dale6». Konjičan: «Vzel sem Franclna seboj na sejem, da bo vedel, kakšen jeVojnik. Danes je ravno četrtek in nima šole». V o j n i 6 a n: «No, v kateri razred pa že hodi?» K o n j i č a n: Letos je že zadnjikrat zapisan za šolo. Zato je že v tretjem razredu*. Vitanjčan: «Kako to, kaj ni prišel v pet razred? Kaj se ni dobro učil?» Koniičan: «Pač, pač, Francl je bil vedno priden, pa vesta, on hodi v nemško trirazrednico*. Vojničan: «Ti si mi pravi, kako pa da pošlješ slovenskega otroka v nemško šolo!» Vitanjčan: «Saj je pri nas tudi mnogo takih Slovencev, ki svoje otroke imajo v nemški šoli». Konjičan: «Jaz bi pač rad, da bi moj Francl nemško znal». V o j n i č a n: «Vesta, tudi pri nas imamo nemško šolo. Pa kar nas je bolj modrih kmetov, gledamo na to, da svoje otroke pošljemo k slovenskemu pouku*. Konjičan: »KajmisliS,dajeto modro?» Vojničan: «Gotovo je tako. Le poslušaj, pa mi boš pritrdil. Največ dobijo nemškutarji slovenskih otrok za svojo šolo, ker kupujejo otrokom knjige, o božiču iim dajo celo kake obleke, po leti jim napravijo kako veselico, kjer otroci zastonj jedo in pijo». Vitanjčan: «To je pa res! Na slovenski Soli je veC sto otrok in tu jim ni mogoče vsega zastonj dati; kje bi se pa jemalo? Pa to sem že marsikatero mater slišal povedati: «Moja Katerca naj le gre v neinško Solo, tam ji bodo zastonj dali bukvice, pa še kikeljčko*. Vojničan: »Glejte, glejte, kako taki stariši ravnajo! Vse skupaj, kar pač otrok dobi na neraški šoli med letora, ni deset goldinarjev vredno. In ko bi mojim otrokom dali v nemški šoli petdeset goldinarjev vrednosti, tje bi jih ne dajal. Otrok mi je vendar ljubši, kakor vse drugo. Če oče in mati toliko pretrpiva, da ga vzgojiva do Solske starosti, potem bi pa naj otroka prodala za kaka darila nemške šole! To bi vendar kazalo malo ljubezni do otroka! Tam na nemški šoli otrok ne sliši več mile materine besede in se popolnoma potujči in spači». Vitanjčan: «Ti imaš prav! Tega še nisem nikoli slišal, da bi bil dal zajec svoje mlade mački v rejo; koklja svojih piščet tudi ne pripusti, da bi jih vzgojeval jastreb. Samo nekateri kraet ali delavec je tako zaslepljen, da daje slovenskega otroka v nemško vzgojo>. Konjičan: »Presneto, vidva sta trda SlovencaU Vojničan: «VeS, tu ne gre toliko za slovenščino, kakor za prihodnjo srečo naše raladine. Le pomisli, kako sirotlje je otrok v nemški šoli! Učitelja sliši samo nemško govoriti. Kaj pa si otrok misli? Nič, saj še toliko ne razume učiteljevega razlaganja, kakor zajec na novi boben. In koliko bolj pameten otrok popoldne iz šole pride, kakor je zjutraj šel, to ti še tisti lahko preračuni, ki še do pet šteti ne zna». V i t a n i č a n: »To je že res, da za neraške otroke ima biti nemška šola. Slovenski šolar pa se v jednem tednu na slovenski šoli več nauči, kakor bi se na nemški naučil pol leta. To spozna vsak, kateremu še ni pamet zmrznila«. Koniičan: «Nekaj vama že prav dam, pa za otroka je le dobro, če se nemškega nauči!» Vojničan: «A, tako misliš! Ljudske šole so zato, da se otroci nemškega naučijo ?» Konjičan: «Kaj pa da!» Vitanjčan: «Ta pa ne bo prava, da bi to bil najvisji namen ljudske šole. Italijani se v svojih šolah učijo v svojem materinskem jeziku, Francozom še tudi do sedaj ni v glavo padlo, da bi svoje otroke pošiljali v šole, kjer bi učitelji angleško uCili. Nemci so tudi tako pametni, da skrbiio svojim otrokom za pouk v materinščini, samo nekateri Slovenci še nočejo priti do tega spoznanja, da slovenski otrok v nemški šoli prazno slarao mlati*. Vojničan: «Dobio si jo povedal! Sama nemščina otroka ne bo spravila v paradiž. Saj nas tega vsakdanja skušnja jasno uči. V konjiškem, v vitanjskem kakor tudi v vojniškem trgu imamo mnogo takih, ki znajo nemščino lomiti, pa kaj jim sama nemščina pomaga! Raztrgani hodijo bolj kakor vsak slovenski berač, in trdno sem prepričan, da imajo želodec večkrat tako prazen, da bi lahko skoraj skoz njega videl*. V i t a n i č a n: «In kar je tržanov, ki se jim nekoliko bolje godi, od kod pa imajo svoje blago in premoženje ? Slovenski kmeti so jim ga nanosili. Vsaj se še zdaj ni vsem kmetom razsvetilo, da nemčurji s slovenskim denarjem tlačijo kmeta. Denar je tedaj dober od slovenskega kmeta, njegovo slovenščino bi mu pa radi z nogami teptali in zasramovali!» V o j n i 6 a n: «Veš, Konjičan, nemščina človeku ne pomaga na konja. Hodil sem po nemških krajih, kakor po zgornjem Štajarskem in sera videl gospodarje, ki ne znajo drugega prečmrkniti kakor nemščino, pa bili so zabiti kakor drvo; in tudi pri njihovem gospodarstvu se ni kazala in svetila njih modrost. In ko bi naše slovenske kmete šola vse ponemčila, da bi vsak bil navdušen Nemec od glave do pete, zaradi tega bi vendar le ne bil bolj pameten, moder, srečen in bogat». K o n j i č a n : «Jaz sem se pa že s trškimi gospodi pogovarjal zaradi nemSke šole. Pravili so mi, da nam kmetom je potreba le nemščine in potem bi bili gospodje. Do tega bodo pa naši otroci najlažje prišli po nemški šoli». V i t a n j č a n : »Koliko kmečkih otrok so tudi že naši tržani spravili v svojo nemško šolo ! Pa kmeti so nespametni, zakaj jim vse verjamejo. Je pač šment, kmetje smo dobre duše, tržani imajo pa namazan jezik, kadar je treba koga opehariti>. V o j n i č a n : «Da slovenski mladini nemška šola ne more koristiti, tega nas preteklost najbolje uči. Velikokrat sera se jezil nad tistimi časi, ko se je po vseh šolah samo nemško učilo. Knjige so bile večinoma nemške ali pa take, da je bila ena stran nemška, druga pa slovenska. V šoli smo brali le vse nemSko, raolili, računili smo nemško. Nam otrokom se je jezik tako premikal pri nemških besedah, kakor smo slišali od svojega učitelia. Kaj smo klepetali, tega še dandanes ne vem. A to vem, da smo tako delali, kakor bi prah na veter nosili. Zdai si vefikrat mislim, da nemška živina ne trpi toliko, kakor je slovenska mladina v nemSki šoli. Pa ves trud je bil zastonj. PriSel sem domu, ate so me vprašali: «Kaj ste se danes v šoli učili?» Rekel sem: «Vse je bilo nemško, poslušal sem in gledal, kako lepo so gospod učitelj kazali s prsti in z ustmi, pa zdaj sem že pozabil«. Mati so mi rekli, da bi zvečer ž njimi raolil, kar sem slišal v šoli, pa raoje besede so bile nemSke in se z materinirai niso vjemale. Mati so bili žalostni in so mi rekli: «Te bom morala že sama učiti, kako se moli, Bog na tvoje nemško labranje nič ne da. Saj ne veS, kaj govoriš, vsaj ne razumeS, kaj so te v nemški šoli naučili*. V i t a n j č a n : «Taka je bila nekdaj pri naših šolah, da se Bogu usmili. Pa menda je dandanes boljše za slovenske otroke po nemških šolah? Ko bi otroci tačas doma fižol lušili, ko posluSajo nemške razlage na šolskih klopeh, bi vsaj materi ali dekli nekaj dela prihranili. Tako pa nimajo ne otroci, ne stariši nobenega dobička.« Konjičan: «Moj Francl pa pravi, da je v nemški šoli prav prijetno, in tudi njegovo izpričevalo kaže, da dobro napreduje>. V o j n i č a n : »Dragi moj, to te ne sme motiti, če se otroku tam dopade. To prav pogosto trdijo otroci, ki so kako leto poprej obiskovali slovensko šolo. Uzrok te navidezno vesele prikazni je pa v tem, da se otrok na slovenski šoli mora več učiti. .Gospod mMtelj je prepričan, da ga vsak razume, zato pa tudi od vsakega tirja, da se pridno uči in pazi. Nemški učitelj pa pri slovenskih otrocih ne more tako ravnati. On ve, da ga slovenski Solar ne razume, če mu govori tudi v tako visoki nemščini, kakor jo znajo v Berolinu. Zato se pa tudi ne potrudi, da bi iz učenca kaj napravil. On ga raje pri miru pusti. In ravno to se otroku dopade. Zato pa hvali nekateri otrok nemško šolo, ker lažje lenobo pase, kakor v slovenski. Zato je pa tudi pri takih otrocih v glavi tam, kjer bi moralo nekaj pameti biti, nekaj takega, ki še toliko ni vredno kakor slama*. Vitanjčan: «Dragi moj Konjičan, dobro spričevalo iz nemške šole, ako ga dobi slovenski otrok, je navadno kakor piškav oreh. Ali veS zakaj?» Konjičan: «Zakaj bi ne bilo zanesIjivo ?» Vitanjčan: «Stvar je taka: Otrok ne more učitelju modro odgovarjati, ker njegovega nauka razumelo ni. Kadar pa učitelj za slovenske Solarje izpričevalo piše, v6 dobro pri srcu, da se Solarji konca svojega šolanja še tretjino tega niso naučili, kakor bi se bili v svojem materinem jeziku. Nekateri morda celo nič ne znajo. Pa slabega izpričevala iim ne more dati, ker bi s tem najhujSe kaznoval sebe in nemško šolo, ko bi učitelj slovenskim šolarjem dal tako slabo izpričevalo, kakor si ga zasluži zato, ker v resnici nič ne pridobi v nemški šoli, tedaj bi stariši rekli: «Oho, taka je, v nemški šoli se ne naučiš mnogo, tje te nočem več dati!» Ko bi pa otroci slovenskih stariSev iz konjiške, iz vitanjske in iz vojniške šole izstopili, bi tem nemškim šolam razven par nemčurskih otrok le šolske klopi ostale in pa pri mizi nemSki učitelj ali učiteljica. Pa kjer bi šolarjev zmanjkalo, tam bi še nemški učitelj moral pobrati svoja kopita. Da bi se pa to zabranilo, se vsak potrudi, da slovenske otroke vabi z milim postopanjem in ohrani z dobrimi izpričevali za nemško šolo. Kdor je pameten, ta razume, kako se vrtijo kolesa pri nemških šolah v slovenskih pokrajinah». K o n j i č a n: «Presneto delo, na to bi jaz ne bil prišel! Ker res spoznam, da za slovenskega otroka ni nemška šola, bom svoje mlajše dečke in deklice rajše dal izšolati v materinem jeziku». Vojničan: «Tako je prav! Le drugim Se stvar razloži, kateri so tako zaslepljeni! Dobro vem, da imate v Konjicah ranogo poštenih narodnjakov. Verjami rajše njim in druge prigovarjai' Nemčurji so in bodo delali vedno za svoje torbe. Mi slovenski gospodarji pa moramo skrbeti za narodno šolo, podpirati moramo naše slovenske učitelje in si zapomniti besede Slomšekove : Š o 1 a a k o prava ni, je boljše, da je ni!> Smešnica. Jurček: »Kako smolo ima vendar moj brat Vanček; tu mi posodi ravno svoje nove hlače, jaz pa zdrknem ž njimi v najhujše blato, v pravo mlako sredi ceste!«