JPoMartna plačana. §«ev* 43. Posansessts itev. K 2'— = par 1821. Leto IV. OHR n Pil Oglasi: S& 5 mm K 60 iHRaratnsg* stoipSča mali 80 vteau-jav, smrtai l'J50 S, pociiac, posffirtBica Is reklan« 2 E. ^ečtoratce objave pcpnst. tihaja vsak. pslek. tJj)rav«litTre „I>oia®vto8" v jLjabUJ&ai, alloa B. Ureftntttvo ,JO»mov!a»'s, ». 16, T«L 7S. HaroSalna: 1u<6m S K, 6«trtl*tn« • K, polletne U ] celoletno 36 K. ammm&iiiZMMs.&jisaKmMuemMmBimm Pastofovšžena se le všteti odtočnega nastopa velike šss male antante ponesrečila Kakor znano, je na velikonočni pondeljek 28. marca t. 1. prišel raz-cesar Karel nenadoma na Madžarsko, da bi zasedel madžarski prestol. Madžari, dasi bi ga radi videli na prestolu, so ga morali poslati nazaj v Švico radi protesta antante in na-sledstvenih držav. Vendar pa je Karlu upanje, pridobiti si madžarski prestol, še vedno ostalo. Prejšnji petek zvečer je Karel ponovno dospel na Madžarsko in sicer ie prišel sedaj s Cito. Prišla sta z aeroplanom v Šopronj, kjer so ju čakali madžarski njuni zaupniki — monarhisti. Ti so organizirali Karlu večje število vojaštva. S to armado jo je Karel takoj mahnil proti Budimpešti. Mala in velika antanta sta vsled tega ostro nastopili v Budimpešti in zahtevali, da se Karel takoj odstrani. Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija so poslale na madžarske meje močne vojaške oddelke. To je madžarskega državnega u-pravnika Horthyja in madžarsko vlado preplašilo. Ti bi gotovo Karla in Cito svečano sprejeli, toda spričo tako odločnega nastopa drugih držav je morala uradna Madžarska nastopiti proti svojima ljubljencema Karlu in Citi. Ko je Karlova armada pred Budimpešto zvedela, kako razmere stojijo, se je razpršila, Karla in Cito pa so vladne Horthyjeve čete ujele ter zaprle na gradu Totis. Od tam bosta prepeljana na grad Ti-hany pri Blatnem jezeru. Kje jih nameravajo pozneje internirati, se še ne ve. Dunajski listi poročajo, da je Italija pripravljena, jima dati zavetišče in jima nakazati kot bivališče Pianoro, rojstni kraj rodbine Parma. Iz te robine je, kakor znano, razcesarica Cita. Od drugod pa poročajo, da ju bodo poslali v Anglijo ali celo v Južno Ameriko. Tako je žalostno končal predrzni Karlov poskus. V Švico, kjer sta doslej bivala, se Karel in Cita skoro gotovo ne bosta smela več vrniti že radi tega, ker sta prelomila besedo, da ne bosta zapustila bivališča. Karel se bo moral polagoma že otresti nade, da še bo kedaj madžarski vladar. V «ljubljeno» Madžarsko si bržkone ne bo več upal, a v Avstriji ga ne marajo. V Avstriji tudi nimajo denarja, da bi hranili celo habsburško familijo in njene neštete podrejenike. — Habsburška nesreča je torej za enkrat minila. K predrzni tCarlovi pustolovščini Od 13. stoletja naprej so igrali v zgodovini Habsburžani veliko vlogo. Prvi Habsburžan Rudolf je začel z vojno in vsi njegovi nasledniki skozi stoletja so tolkli krvave vojne. Habsburžani so bili povzročitelji največjih vojn. Radi njih in za nje se je prelilo morje krvi, radi njih je pretrpel svet neizmerno gorja. Večkrat so se tepli Habsburžani sami med sabo za tron. Za narod, za državo jim ni nikdar šlo; vedno le za tron, "za čast in za vse udobnosti, ki so bile s prestolom združene. Habsburška slavohlepnost in želja po moči je tudi vstvarila nekdanjo Avstro-Ogrsl^o, ki je bila pravo skrpucalo različnih narodov, ki niso imeli med sabo nič skupnega. Habsburžani so izrabili vsako priliko in začeli vsako vojno, samo da so si s kakim koščkom zemlje lahko zopet povečali svojo Avstro-Ogrsko in pridobili na moči. Tudi zadnjo veliko svetovno vojno je začel Franc Jožef le zato, da bi si pridobil zemlje in da bi obenem uničil Srbijo, ki je hotela osvoboditi svoje zasužnjene rojake. Saj ni sarajevski umor povzročil vojne. Ko bi tega ne bilo, bi pa bili našli kak drug vzrok, da bi začeli vojno. Znano je, da je bivša Avstro-Ogr-ska vedno umetno iskala povode za nastop proti Srbiji. Tudi umor takratnega avstrijskega prestolona- | slednika Franca Ferdinanda je bil le ! umeten povod za vojno. Saj je zna-: no, da ni srbski državljan izvršil umora, temveč le takratni avstrijski i Srbi, ki so se hoteli maščevati za vse neštete krivice, ki so jih pretrpeli Srbi pod avstro-ogrskim habs-, burškim žezlom. i Zaradi umora dveh ljudi je začel Franc Jožef vojno, v kateri se je prelilo toliko krvi in ki je povzročila toliko bede. Hvala Bogu, da se je ta vojna končala tako, kot smo si že-! leli. Razbila se je Avstro-Ogrska in ' cesar Karel, naslednik Franca Jožefa, je moral odstopiti. Gorje se je nehalo. Odahnili smo se. Toda Habsburžan Karel ni miroval. Njegovi zaupniki so na tihem in celo javno pripravljali pot na Dunaju in v Budimpešti za njegov po-vratek. Zlasti na Madžarskem so imeli Karlovi podrepniki precej sreče. Zato je Karel že vdrugič poskusil priti nazaj na madžarski prestol. Madžari bi ga tudi radi sprejeli, toda strah pred veliko in malo" antan-to, predvsem strah pred vpadom jugoslovanskih in češkoslovaških čet jih je prisilil do tega, da so Karla in i Cito prijeli ter internirali. Tako torej ni prišlo do krvoprelit-ja, katero bi bil zopet povzročil Habsburžan. Dovolj strahot in gorja so povzročili že Habsburžani. Ako bi sedaj zasedel Karel madžar- ski prestol, bi gotovo ne miroval, temveč bi skušal zopet vspostaviti staro Avstro-ogrsko. Ti poskusi bi povzročali nove vojne in nikoli bi ne imeli prepotrebnega miru. V interesu naše osvobojene domovine in v interesu miru moramo odločno zahtevati, da se Karel spravi na tako varen kraj, da ne bo mogel več poskušati svojih pustolovščin. Po- leg tega pa se mora Madžarska, ki skrivoma podpira Karliste, razorožiti, kakor zahteva mirovna pogodba. Na varnem shranjen Karel in raz-orožena Madžarska sta glavna poroka za mir v srednji Evropi. Dovolj je prelite krvi, dovolj gorja, ki so nam jih prizadejali Habsburžani in katero bomo še dolgo čutili. O hrenu in drugih rečeh (Za pouk in kratek čas.) Ravno zadnji čas se mnogo piše o duhovniških plačah, češ da se nekaterim duhovnikom slabo godi, tako da komaj izhajajo. Nekaj je resnice na tem, dasi dobro vemo, da naše «verno» ljudstvo prav rado da «Bogu, kar je bož-jega». Sicer pa smo mi za to, da se farovška posestva razdele med uboge ljudi, duhovniki naj bodo pa plačani kot uradniki. Seveda mora ta duhovščina storiti svojo dolžnost, ne pa samo politično hujskati in tu in tam celo delati protidržavno propagando, kot se je to že marsikje zgodilo. Pri lej priliki se je tudi pisalo, da naj vendar «duhovni bratje» med seboj pokažejo bratovsko ljubezen in naj n. pr. dekan, ki ima cerkveni grunt, bolj poceni da kaplanu hrano, da bo shajal s svojim zaslužkom. Za druge itak nimajo skrbeti, naj torej skrbe vsaj zase. Če mora gospodar dati poslom dobro hrano, zakaj bi je ne dal dekan svojim kaplanom. Sicer verjamemo, da je pri nas še kaj take duhovščine, ki ima še smisel za svoj stan in je pripravljena pomagati onim, ki vsled razmer morebiti res ne izhajajo. Saj je Kristus rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta — torej bi morali ti gospodje pokazati malo več skromnosti in dobrote in ljubezni, nego jo kažejo doslej. Tak duhovnik, ki bo pravi božji namestnik, ne bo nikoli kruha stradal, za to bo že ljudstvo poskrbelo. Seveda, hujskačev nihče ne mara, politični hujskač sploh ni duhovnik, ampak najet agitator, ki samo izrablja vero. Nauk Kristusov je daleč od njega. Kako malo verskega čustva je med našo duhovščino, se je videlo med vojno, ko so vsi stali v službi Avstrije, pridigali na pobijanje, agitirali za vojna posojila, oddajali zvonove. Pravi duhovnik bi bil moral reči: moja hiša je hiša molitve in ljubezni. Bog pravi: ne ubijaj... itd. Tako bi bili lahko mnogo dobrega storili za ljudstvo. Po vojni, ko so povsod duhovniki sami začeli nastopati za to, da dobi vsak narod bogoslužje v svojem jeziku, ni bilo pri nas niti enega takega narodnega duhovnika. Oni so sužnji Rima, vkljub vsemu, kar se godi v Primorju, | dasi bi bilo ravno pri nas prav , lahko uvesti slovansko bogoslužje, j A za take stvari se pri nas duhovščina ne zanima, ker ima mnogo drugega dela. Zdaj pa naj povemo en vzgled, |ki je bil te dni pred sodiščem: j Pred sodiščem sta stala šmarski dekan in neki kmečki fant, ki je — mimogrede povedano — deloma invalid, ker so mu zmrznili j prsti na nogah, ta fant je zvedel, 1 da se o teh časih tudi za hren dobi kak denar in ga je šel nič hude sluteč pobirat po njivah. Tako je zašel tudi na zelo obširne fa-rovške njive, kjer je izkopal par korenin. Šmarskega dekana je sicer malo zunaj videti, a tu je slučajno prišel mimo in je ozmerjal fanta, češ da krade po njegovih njivah. Kak drug gospodar bi bil s tem zadovoljen in bi šel svojo pot — saj hrena je povsod dovolj in doma se malo rabi za kuho. Katoliški duhovnik pa ni bil s tem zadovoljen, ampak je stvar naznanil orožnikom. Orožnik je prišel in je fantu rekel, da mora hren vrniti. Fant je šel in je nesel v farovž ves hren, kar ga je nabral, češ: bo vsaj dekan enkrat sit... Dekanu pa je bilo tega hrena premalo in je šel fanta tožit na sodišče in tako sta res dobila povabilo k sodni razpravi dekan in tisti fant. Pomislite, ljudje božji, za malo hrena toži Kristusov namestnik — bogataš, šmarski dekan, ki ima tri grunte, katerih sam niti obdelati ne more — za malo hrena, ki ga daje Bog rasti za vse dovolj in j zastonj. Celo gospodu sodniku se I je menda zdelo to tako nekrščan-jsko, da je hudomušno vprašal de-ikana: «Ali ste hren vsejali, ali je I sam zrastel?» Dekan je bi! v zadregi — fant pa je sam odgovoril: «E, to kar samo raste». Sicer !ne vemo, če je bilo dekana kaj : sram za tako malenkost tožiti v sodniji svojega bližnjega, — zdaj ' pa poglejmo, kdo je ta mož, ki toži za malo hrena. Pred par leti je ;dal posekati v vaški gmajni celo vrsto dreves — dasi ima toliko gozdov, da bi bilo za celo faro drv več ko dovolj — in napravil je 28 voz drv. Torej — ne malo hrena, — ampak 28 voz drv si je prilastil na tujem posestvu, vkljub temu, da je bil opozorjen, da to ni njegova last. Prišel je inženir in je dokazal iz map, da je res tako in aa mora dekan drva vasi povrniti. Pa ni šel nihče tožit — in dekan še danes ni plačal škode. To je duhovnik, kaj! Svojim kaplanom ne da niti toliko hrane, da bi mogli živeti in so morali hoditi po kosilu in po večerji — drugam jest, ker so bili lačni. Zato jih je pa sovražil in proti sedanjemu kaplanu je v svoji zlobnosti celo dosegel, da ga je škof pozval, naj prosi za pokoj, dasi je kaplan priljubljen miren človek, ki nikomur ničesar ni storil in se ne vtika v politiko, kakor to zahteva dekan. Končno je bilo tudi šmarcem dovolj te skoposti in hudobnosti in v - nedeljo so šli možje vseh strank k njemu in so mu povedali, kar mu gre. Zahtevali so, naj odide iz Šmarja. Popoldne so pa prišli še Grosupeljci in so mu pridali še svojo porcijo. Ta teden gre menda deputacija do škofa, da mu povedo, kakšen duhovni pastir je v šmarski fari. Šmarski dekan je dobro znan še iz časov, ko je bil v Robu in na Krki — s svojim hrenom se je pa proslavil še bolj. Tu je samo en zgled o tem, kakšna je naša duhovščina — in takih je mnogo — ne rečemo vsi — zato pa je prav, da možje po-skrbe za to, da bodo naučili take skopuhe krščanske ljubezni. Kam bi prišli, če bi se ljudstvo ravnalo po zgledih takih duhovnikov. Ta gospod Šmarcem niti vode ne privošči in je podil ženske, ki so ob času te suše hodile v farovž po vodo, ker drugod ni tekla. Ali ni to krščanska ljubezen do bližnjega. Za vse te svoje in druge grehe je dobil torej dekan «hud hren» pod nos, upamo, da bo kaj pomagalo. Mislimo, da je v korist vere in duhovščine, da taki gospodje ne delajo pohujšanja med ljudstvom. Oni, ki bi morali biti vzor ljubezni, posebno ko imajo vsega, dovolj, bi pač ne smeli jemati drugim — to se pravi krasti! — pač pa bi morali pomagati revežem, posebno svojim sobratom — ne pa preganjati ljudi zaradi malo hrena, dokier sami niso poravnali škode na drvih. Zakon je za vse enak. duhovništvo (Dopis z dežele.) Pod naslovom «Varujte otroke!» si je vzel neki duhovnik od svojih dnevnih 24 ur prostega časa nekaj uric ter napisal v «Domoljubu» z vidno slastjo, ki kaže ukorinjeno Peskovo bolezen, strupeno sovražen in hinavski pamflet na naše učitelj-stvo, in hvali tistih pet mežnarjev, ki so v «Slomškovi zvezi». Satanska hudobija tega božjega namestnika tiči v tem, da prav dobro ve, da je Pesek sedaj bankir in da je še danes klerikalni zaveznik. Zdaj ga pa rine med neomadeževano slovensko učiteljsko in si misli: «Namen posvečuje sredstva!» in cedi svoje posvečene sline ob priljubljeni svinjariji. Pa vsevedni bog ga je že vidno kaznoval. Poslal je župnika Magajno pred sodišče in v zapor, da jasno pokaže ubogim na duhu, ki so še v klerikalnem taboru, kje je doma ne-moralnost in duševna propalost v neverjetnem obsegu, kakor je pokazala sodnijska obravnava proti župniku Magajni, in to ravno zdaj, ko temni poštenjaki najbolj zavijajo oči! Med slovenskim učiteljstvom se ni zgodilo kaj tako grdega še nikoli. Jaz pomnim 50 let nazaj in nisem slišal ali čital kaj podobnega. Nasprotno pa je med duhovništvom. Tam so ponavljali take grdobije od leta do leta in skrajni čas je, da se med ljudstvom razkrinka in pojasni, kako zelo so ti pobožni in nezmotljivi gospodje pod kožo krvavi. Zato povemo danes nesramnemu' obrekovalcu v «Domoljubu»: Ako ne prekliče v prihodnji številki svojega obrekovanja od konca do kraja, mu bomo servirali, da bo lažje cedil svoje ogabne sline, vso podrobno zgodovino duhovniške propalosti na Slovenskem, in sicer iz nastopnih krajev: Sv. Križ, kjer so posebno sveta tla, kamor znosijo romarji na milijone denarja v svoji omejenosti; Šoštanj, Kozjak, Skomre, Sv. Kuni-gunda na Pohorju, Kebl, Cirkovce, Kalobje itd. Opisali bomo vse strogo po resnici, kaj se je tam godilo in imamo vse zabeleženo deloma po sodnijskih aktih, deloma po izpovedi mežnarjev, županov in kaplanov, samih verodostojnih ljudi.' Kamor ne prihaja «Domovina» v zadostnem števifu, naj kupi vsak učitelj 20 do 30 tozadevnih številk ter jih naj raz- deli med ljudstvo, ki rado bere resnico o svojih pastirjih, samo se v svoji omejenosti še boji «zamaševa-nja», hudiča in podobnih bajk, katere mu je duhovništvo vteplo v glavo. «Jugoslavija» je nedavno pisala polna veselja, da učitelj nima takega ugleda in upliva med ljudstvom kakor duhovnik. To je resnica. Ali' kaj je vzrok? Med priprostim ljudstvom velja tisti največ, ki ima denar. Katoliško duhovništvo se je tisoč let valjalo v izobilju in bogastvu, medtem ko je učiteljstvo do danes stradalo. Duhovništvo je imelo v avstrijskih vladarjih brezpogojne varuhe in zaščitnike, učitelj pa je bil brezpravni farovški mežnar in hlapec. Ako bi mi učitelji v preteklosti imeli samo dostojno materijalno stanje in bi duhovništvo tako stradalo kakor smo mi, bi bilo z ugledom in vplivom ravno nasprotno. Iz duhovniškega bogastva je nastal med narodom pregovor «Farovška mavha nima dna» in tudi nemoralnost duhovništva je naravna posledica brezdelja in izobilja. To vse se mora temeljito pojasniti ljudem. To sedaj tudi lahko storimo, kajti vašega apostolskega Franceljna, ki je prikrival svoje in vaše grdobije, prečastiti gospodje, tega srednjeveškega nemškega zabiteža in njegovih ničvrednih prednikov in naslednikov ni več v naši državi, da bi vas varovali in vam pomagali v poneumne-vanju ljudi v lastno in vašo korist. Mi učitelji ne zahtevamo nikdar takega bogastva in izobilja, kakor ste ga uživali vi stoletja, mi zahtevamo samo dostojno življenje in materijalno stanje, kakor ga je nam izbojevala demokratska stranka. Polltllnl oregied Med demokrati in radikalci -v. narodni skupščini vlada popolni sporazum in sloga, kar se vidi tudi o razdelitvi države v oblasti, okrožja, okraje in občine. Zakonski predlog o tem vprašanju bosta izdelala demokrat Vo-ja Marinkovič in radikalec Lj. Jo-vanovič in ta predlog naj se čim prej predloži vladi, ki ga potem predloži narodni skupščini. Upati je, cla bo šlo delo hitro izpod rok in da dobimo kmalu upravno razdelitev države in s tem pretrgamo vse vezi s preteklostjo tudi v tem oziru. Listek |B sisporlla ljudstvo m V Corvinovi knjigi o zgodovinskih spominih nestrpnosti v katoliški cerkvi se nahaja poglavje z napisom «Sveta kraroarija», iz katerega posnemamo sledeče: «Pobožni» gospodje duhovniki in menihi so nekdaj uganjali z relikvijami (svetinjami) najgršo goljufijo. Vsak krščanski oltar je moral imeti svojo relikvijo, in čim «svetejša» je bia, tem večjo korist so imeli duhovniki od nje, kajti relikvije se niso kazale zastonj in tudi ne podarjale. Trgovina z relikvijami se je zelo izplačala. Starih kosti, cunj itd. se je našlo povsod. Cene, ki so se morale za take relikvije plačati, so bile visoke. Ko so postali rimski škofje papeži, so nekoliko ovirali to kupčijo, toda le zato, da so imeli sami večji dobiček. Relikvije so morale biti v Rimu preizkušene, in bile so za prave spoznane le tedaj, če je lahko njihov posestnik doprinesel pravih žvenklja-jočih dokazov. Dobre relikvije so bile velik zaklad za samostan, a vse opatinje niso ravnale z njimi tako lahkomišljeno, kot nune v Maconu. Tamkajšnji samostan je imel kožo sv. Doroteja, ki je bil iz kože dejan; Simon, strojar, je ustrojil sveto kožo. in ta relikvija je po različnih potih končno prispela v pcset nunam v Maconu. Nune so na-gačile kožo z bombažem in jo predstavljale kot živega svetnika. Iz prevelikega češčenja pa so prišle na zelo čudne igre in stranska pota, da se je zdelo opatinji primerno, relikvijo podariti jezuitom. Ti so kmalu spoznali dragocenost te svetinje ter ustanovili «Bratovščino .sv. usnja», ki jim je do-nesla mnogo denarja. Takrat je postalo nunam žal, da so svetinjo podarile. Tožile so pri papežu, reklamirale cd jezuitov svojo svetinjo in papež jim je obljubil. Ob času križarskih vojsk je bila Evropa kar preplavljena z relikvijami. Iz svete dežele so privlekli vseh vrst svetinj. Pri osvojitvi kakšnega mesta so se iskale najprej relikvije, kajti ie so bile mnogo dragocenejše in dražje kakor zlato in drago kamenje. Ludvik Sveti, kralj Francije, je bojeval dve nesrečni križarski vojni; potolažil pa se je v svoji nesreči, kajti posrečilo se mu je, da je prodal za ogromno vsoto nekaj tresk sv. križa, par žrebljev, gobo, škrlatni plašč Kristusov in trnjevo krono. Ko so te svetinje dospele, jim je šel nasproti peš, z vsem dvorom do Vincennesa. Henrik Lev je prinesel s seboj v Rrauns"hweig množino relikvij. Krona vseh pa je bil palec sv. Marka, za katerega so mu ponujali Benečani 100.000 dukatov. Vera v relikvije je bila prav tako nezaslišana, kakor njihova cena. Duhovniki bi morali biti angeli, če ne bi izrabili neumnosti ljudi in jih ne sleparili. Našla se je vsa garderoba Kristusova, Device Marije, sv. Jožefa in več drugih svetnikov. Našli so sveto sulico, s katero je prebodel rimski vitez Longin Jezusovo desno stran; prt, s katerim je obrisala sv. Veronika Kristusu potne srage, ko je šel na Golgato, in v katera ji je za spomin vtisnil svoj obraz. Tega prta je bro toliko kosov, da bi merili skupaj 50 metrov. Zares, zelo ogromen robec! Našli so tudi skledo, katero je podaril Salomon kraljici Sabi in iz katere je jedel Jezus velikonočno jagnje. Našli so vrče. od ženitovanja v Kani Galileji; v njih je bilo še vino, ki ga nikoli ne zmanjka. V začetku Največ je politično zanimanje osredotočeno na ponesrečen Karlov poizkus, da bi se zopet Vsedel na madžarski kraljevski prestol in se je v to svrho pripeljal s svojo ženo Žito iz Švice v madžarski Šopronj — po zraku. V Šopronju je zbral nekaj vojaštva in krenil z njim proti Budimpešti. Madžarska vlada se je pa ustrašila groženj iz Beograda, Prage in Pariza in je poslala proti Karlu svoje čete. Vnela se je bitka, ki je pa samo prav malo časa trajala, ker so Karlovi vojaki, ko so slišali, da prihajajo jugoslovanske divizije, zbežali in pustili Karla njegovi usodi. Kari je s Žito sedaj interniran v nekem samostanu, dokler se ne odloči, kam bo izgnan, ker Švica mu ne dovoli več povratka na njeno ozemlje. Najbrže bodo spravili Karla in njegovo družino kam prav daleč, na kak samotni otok, odkoder ne bo mogel več uiti in delati neumnosti po svetu. S tem je Karlova najnovejša pustolovščina končana, ni pa še končana zadeva z Madžarsko, ker je dobro znano, da je Karla ojunačila za njegov poizkus sama madžarska vlada, ki je nastopila proti njemu še-le potem, ko je bila prepričana, da se niti naša država, niti Češkoslovaška in Rumuni-ja ne bodo sporazumele s Karlovim povratkom v Budimpešto. Samo madžarskemu strahu pred našo hrabro vojsko se imamo zahvaliti, da je Karlova pustolovščina tako hitro in tako klavrno končala, ampak z Madžarsko obračun vseeno še ni gotov. V sporazumu s Češkoslovaško ia Rumunijo zahteva naša vlada, da se mora Madžarska razorožiti, kakor to določa mirovna pogodba; popolno odstranitev Habsbur-žanov; spremembo vladnega sistema' na Madžarskem v demokratskem zmislu in povračilo vse škode, ki jo imamo zaradi vojnih priprav v zadevi Karlove pustolovščine. Na Madžarskem se mora vse spremeniti, ker to je v interesu reda m miru v srednji Evropi, ki ga oborožena Madžarska vedno ogroža. Mi hočemo imeti mir. ker smo dosti trpeli v dolgi vojni in ker Madžarska ta mir vedno ! jih je bilo samo šest, toda pomnožili so se in videl si jih lahko v Kolnu in i v Magdeburgu. Tresk sv. križa je bilo toliko, da bi lahko iz njih sestavil veliko ladjo in žrebljev iz križa je bilo več centov. Našli so seveda tudi trnje iz trnjeve krone; nekateri trn ji so na veliki petek krvaveli. Kelih, iz katerega je pil Kristus i pri zadnji Večerji, se je našel in kruh, I ki je ostal pri tej pojedini. Potem ! kocke, s katerimi so vadljali vojaki za Kristusovo suknjo. Takih nešiva-I nih sukenj se je kazalo zelo mnogo v raznih krajih. | Zelo originalna pa je brezdvaamo 1 suknja v Mcskvr, katero je prinesel domu tisti vojak, ki jo je dobil pri vadlji. Razstava starega oblačila v Trieru leta 1845. je ogorčila ves omikan svet ter povzročila številne preiskave. Vsi ti nešteti sveti plašči — ■ dasi je bil samo eden — pa imajo za sabo dobro plačana papeževa potrdila, v katerih je dokazana njihova izvirnost. Ker pa ie lahko le eden pravi, je torej papeževo potrdilo, da so ti plašči pravi, navadna goljufija. Našle so se celo Marijine srajce, i Jako velike, da bi lahko služile fajmo-štru, debeluharju za površnik; nada-| ije zelo dragocen Marijin poročni j prstan, ki je bil razstavljen v Peruzi; ogroža, ne bo naša država odnehala vse dotlej, dokler se Madžarska ne razoroži, kakor so morale biti razorožene tudi Nemčija, Avstrija in Bolgarija. To je naša temeljna zahteva in njeno izvršitev bomo znali — ako bo potrebno — tudi z orožjem v roki izsiliti. Zaradi dogodkov na Madžarskem je zavladalo v vsi Jugoslaviji silno ogorčenje, po vseh središčih so bila javna zborovanja, na katerih se je zahtevalo od vlade, da napravi , odločen obračun z madžarskimi ru-šiteiji miru. Tudi v Ljubljani je bil številno obiskan shod, na katerem so govorili zastopniki vseh naših strank, ker v tem vprašanju smo res vsi edini. Doma se prepiramo med sabo, na zunaj smo pa vsi složna enota in dokler bomo taki, bodo imeli naši sovražniki rešpekt pred nami. Od teh sovražnikov je najhujši naš zapadni sosed Italijan, ki je imel tudi v madžarski zadevi svoje prste vmes. Ker smo mi preveč odločno zaropotali, je moral tudi on utihniti, ampak maščevati se hoče nad nami na ta način, da je razen uvoza živine prepovedala uvoz krompirja iz naše države. Pa tudi proti takim šikanam se bo našlo zdravilo, kakor ga je svoječasno našla tudi mala Srbija, ko je Avstrija zaprla meje njeni živini. Sploh poskuša Italija v svoji politiki proti Jugoslaviji v vsem posnemati nekdanjo avstrijsko politiko proti Srbiji. Naj Italija pazi, ker Avstrija si je pri tem pošteno opekla prste in Italija si jih bo tudi — če danes ne, pa jutri. Mi bomo naš krompir že drugam prodali, obenem pa bi storili pametno, ako nobenega laškega blaga ne bi več kupovali, ker s tem Lahe najbolj udarimo. Zaradi Karlovega povratka na Madžarsko, je nastala tudi v Avstriji prava zmešnjava, ker tam je še vse polno starih generalov in drugih visokih državnih dostojanstvenikov, ki so danes reveži in se še vedno navdušujejo za Kabsburgovce. Ampak ljudstvo Iiabsburgovcev ne mara in zato je tudi zmešnjava kmalu ponehala,. ker so pristaši Habs-burgovcev sprevideli, da jih je ' veliko premalo in so lepo — utihnili. Zaradi odločitve v gornješlezij-skem vprašanju je prišlo do krize v Nemčiji, ker vsi Nemci pravijo, da se je Nemčiji zgodila velika krivica s tem, da je velik del Gornje Šlezije prisojen Poljski. Tako je mislila tudi vlada in ministrski predsednik dr. Wirth je z vsemi ministri odstopil. Ker pa s tem nič ni doseženo, je dr. Wirth zopet sestavil novo vlado, ki je — z malimi spremembami — sestavljena iz onih ljudi, ki so bili tudi v preišnji Wirthovi vladi. Politični odnošaji se torej čisto nič niso s tem izpre-menili v Nemčiji, ker vladino večino sestavljajo tudi sedaj dosedanje večinske stranke. Nemški narod je pameten in razumen in četudi je težko prizadet po posledicah izgubljene vojne, se vendar ne da oplašiti, temveč dela pridno na obnovi. V tem oziru bi nam služili Nemci lahko za vzgled. Gospodarstvo = Izplačevanje bonov prvega državnega posojila se bo moglo pričeti mogoče že 1. novembra. — Množina bankovcev v prometu. Po izkazu Narodne banke SHS od dne 15. oktobra smo imeli v prometu za 4 milijarde 419 milijonov 568 tisoč 550 dinarjev papirnatega denarja. = Cene svinj v Mariboru. Na mariborski trg je bilo dne 21. oktobra prignanih 432 prašičev, 2 ovci in ena koza. Prašičje cene so naslednje: Za prašiče 5 do 6 tednov stare 80 do 150 K, 7 do 8 tednov 200 do 360 K, do štirih mesecev i 600 do 680 K, do 6 mesecev 900 do 1200 K, do 7 mesecev 1300 do 1600 K, do 9 mesecev 1500 do 1600 K, do enega leta 1800 do 2000 K; do poldrugega leta 3000 do 3500 K. = Žitne cene v Somboru (dne 25. t. m.): Pšenica 1150 do 1160K, ! stara koruza 900 do 910 K, oves 780 do 790 K, nova koruza v stor-Ižih 610 do 620 K, nova koruza že | izluščena 750 do 760 K. Vse cene | za 100 kg. Cene so močno narastle, i ker so ponudbe zelo male. j — Živinski sejem v Celju dne 21. it. m. je bil prav tako mrtev kakor v Teharjih 12. t. m. Mesarji so plačevali za najlepše vole po 12 kron, za krave pa 8 kron. Tako mora dajati kmet živino sedaj v stiski po tako nizkih cenah, a na drugi strani pa cene mesu navzlic temu naraščajo ali vsaj stojijo vedno na enaki višini. Mi bi radi vedeli, kako je to mogoče. = Pogajanja za naše zunanje posojilo. Naš finančni minister Kuma-nudi je odšel v London, kjer je pričel pogajanja glede najetja posojila v Angliji. V londonskih bančnih krogih prevladuje prepričanje, da bodo pogajanja v kratkem ugodno zaključena. Računa se, da se bo del posojila izplačal v gotovini, del pa v raznem blagu. = Kmetijsko šolo pri Sv. Jurija ob juž. žel. je dovršilo letos 23 učencev. Prihodnje šolsko leto se prične z novembrom. — Naša trgovinska mornarica šteje 808 ladij, od katerih je 666 jadrnic in 142 parobrodov. Prikrojevalni tečaj za krojače-invalide. Ker namerava urad za pospeševanje obrti prirediti prikrojevalni tečaj za krojače-invalide, se pozivajo vsi invalidi-krojači, ki bi se želeli udeležiti tega tečaja, da nemudoma vlože tozadevne prošnje na Pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek v Ljubljani, najdalje pa do 29. t. m. Vsi invalidi, ki bi bili sprejeti v ta tečaj in so siromašni, kar naj dokažejo s spričevalom od občine, bodo za čas tega tečaja v oskrbi Invalidskega doma v Ljubljani. — Dobra vinska letina na holenj- skcm. Vinogradniki so letos s trgatvijo zadovoljni. Jagode so sicer drobne, toda zelo sladke. Obeta se torej zelo dobro vino. — Knjigovodski tečaj za obrtnike v Ljubljani. Urad za pospeševanje obiti namerava prirediti za tukajšnje obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki (mojstri in pomočniki), ki se žele tečaja udeležiti, naj se priglase pri uradu vsaj do 5. novembra. — Gospodinjski tečaji po deželi. Od 15. t. m. do Božiča se prirede kmetijsko-gospodinjski tečaji v Slovenski Bistrici, v Trbovljah, v Do-leni v Halozah, v Beltincih, v Bras-lovčah in v Bohinjski Beli. = Vinska letina v naši državi. Vinska trgatev v naši državi sicer ni bila nikjer posebno obilna, ali grozdje je letos prvovrstno. Imeli bomo letos dobro vino, kot ga že nismo imeli nekaj let. Ostalo nam bo navzlic nepreobilni količini mnogo vina za izvoz, veliko množino ga imamo še od lani. Naša .vlada bo morala gledati, da bomo mogli prodati vino v inozemstvo. = Vrednost našega denarja. Dne 25. t. m. se je dobilo: za 11 naših vinarjev 1 avstrijsko krono, za okoli 36 naših vinarjev 1 madž. krono, za 2 naši kroni 95 vin. 1 češkoslovaško krono, za okoli 11 naših kron 1 laško liro, za okrog 1 našo krono 80 vinarjev 1 nemško marko, za 282 do 286 naših kron 1 dolar. potem so našli njene male čeveljčke in par neznansko velikih, rdečih pan-tofeljev, katere je nosila takrat, ko je Ma na obisku pri sv. Elizabeti. Našli so celo lase najrazličnejših barv od Marije, poleg nekaterih glavnikov. Čudno je, da niso odkrili krtačice za snažen je zob! Zato pa se je našlo toliko njenega mleka, da bi ga 20 močnih dojilj težko imelo v enem letu. Kristusova kri se je dobivala enkrat po kapljicah, drugič v steklenicah. Legenda pripoveduje, da je prestregel Nikodem nekaj krvi, ko je snemal Jezusa s križa, in je napravil ž njo mnogo čudežev. Ker pa so ga Judi preganjali, je skril sveto kri s pismenim poročilom v ptičji kljun (!) ter vrgel ta kljun v morje. Na nor-mandskem obrežju je prijadral ta kljun na- suho, kakor pravi pravljica. V bližini loveča družba je naenkrat zgrešila pse in jelena. Našli so vse skupaj složno klečeče pred čudovitim , kljunom. Normandski vojvoda je dal j na tistem mestu sezidati samostan, ki! se je imenoval Bec (kljun) in kateremu je prinesla sveta kri milijone — itd. itd. Ljudska vera v te relikvije je bila tako močna, da so si upali farji kazati stvari, ki so bile same po sebi nezmiselne in nemogoče. — Videlo se je lahko pero iz peroti angela Gabrijela, nož in ščit, katera je uporabljal arhangel Mihael v bitki s hudičem; v škatljici malo Kristusovega diha; steklenico, polno egiptovske teme; žarek zvezde, ki je svetila modrim iz jutrove dežele; malo besede, ki je meso postala; par vzdih-Ijaiev, ki jih je vzdihnil sv. Jožef, kadar je obtesaval grčav les; in neskončno še drugih neumnosti. Vse to so v starih časih ljudje verjeli in duhovščina je s temi stvarmi sleparila ljudi, katerim niti v sanjah ni v glavo padlo, da je vse to le sleparija. Takrat so bili ljudje pač še neumni, danes, ko so pametnejši, si duhovščina ne upa več sleparifi tako na debelo. -f Klerikalec dr. Gosar proti obrtnikom. V socialno-političnem odseku zakonodajnega odbora je zahteval klerikalni poslanec dr. Gosar, da se obrtniki, ki kršijo naredbo glede delovnega časa, kaznujejo najmanj s 15daevnim zaporom. Proti temu je bil celo socialni demokrat Divac. Minister za socialno skrbstvo, demokfat dr. Kukovec, pa je odločno odbil dr. Gosarjevo zahtevo. Kdo je torej prijatelj obrtnika? Ako naš mal, ubog obrtnik prelomi naredbo o delovnem času, zahteva klerikalec, ki ma vedno polna usta besed o prijateljstvu našega obrtnika, naj se kaznuje kar s 15dnevnim zaporom. Obrtniki naj si to vrsto «prijateljev» dobro zapomnijo! Jr O temnem, črnem obzorju piše ljubljanski šlevasti «Domoljub». Tako temno, kot vidi «Domoljub», naše obzorje gotovo ni. Da pa je nekoliko črno, so krive temu črne farške suknje, ki odevajo dostikrat tudi' črne podle duše, ki v nasprotju | s svojo lepo nalogo, pasti duše, pa-| sejo rajše najumazanejšo politiko, ; obrekujejo in rujejo ter hujskajo i proti državi. Potem je pač lahko temno, črno obzorje... + «SIovenec» se boji, da bi se otroci v ljudskih šolah preveč naučili, zato je tudi proti temu, da bi se učili cirilice. Tako se huduje klerikalni list sedaj, včasih je pa molčal, ko so vbijali nemške kavke v glavo slovenskim otrokom, čeprav se na deželi niti eden otrok ni naučil nemščine niti toliko, da bi mo gel ločiti nemško govorico od italijanske. Klerikalci se sploh bojijo, da bi ljudje preveč znali, ker briht-nih ljudi ni lahko dobiti v klerikalni hlev. Sicer so pa v tem slučaju proti cirilici pač tudi zato, ker je srbska. + Podivjanost mariborske klerikalne < Straže*. Včasih je strašil po Spodnjem Štajerskem s svojo podivjanostjo «Štajerc», sedaj pa njegova naslednica «Straža». «Straži» ni ničesar sveto, vse okoli sebe opljuje, napada osebe in jim očita stvari, ki se niso nikoli dogodile, lako je j namreč «Stražinoi> katoliško krščanstvo. Ker se gospodje okoli «Straže» I zavedajo svoje lopovščine, so si za-! to tudi postavili za odgovornega j urednika poslanca, ki se ne more tako lahko pozvati pred sodišče. + Letošnja suša in klerikalci. Letošnja suša je zelo škodovala senu in otavi, vsled česar je kmet sedaj v težki stiski. Razumljivo je, da se kmet tega položaja ne veseli, ker bo moral mnogo živine odprodati in vrh tega še poceni, odkar Italija ne dovoli več uvoza naše živine. Suša pa je kmetu vzela tudi mnogo dragih pridelkov. To sušo sedaj izko-1 riščajo v strankarske svrhe klerikal-' ci, jo natezajo in plešejo okrog nje kot Indijanci okoli ognja. «Slove-nec», ki piše tu in tam po resnici, je povedal, da je izpadek človeških sil ogromen in kar je najhujše — nenadomestljiv. — Preprečiti se ogromna škoda ne da, treba pa jo je ublažiti, da ne bo kmet preveč živine odprodal, kar bi bilo njemu in vsemu drugemu prebivalstvu v škodo. Toda to se ne doseže s hujskanjem. Ta hujskarija je najbolj razvidna iz tega, da klerikalni poslanec Sušnik pravi v «Slovencu», da bo kmet razprodal vso živino, dočim trdi drugi klerikalni poslanec Bro-dar v «Domoljubu», da kmet pač ne bo v interesu gospodarstva nikoli preveč živine prodal. Sušnik je za to, >da se dobe krmila iz Srema in Srbije, Brodar pa pravi, da bi bila krma predraga in bi v nekaj mesecih več stala kot je živina vredna. Sušnik vleče za nos meščana in se «boji» razprodaje živine, in da bila potem spomladi predraga, Brodar pa agi-j tira za izvoz. Klerikalci pač pišejo Itako, kot mislijo, da bo bralcem dotičnega klerikalnega lista ugajalo. «Slovenec» se poteguje bolj za meščane, «Domoljub» pa proti meščanom za kmeta. Ako pomislimo, da. so to.eni in isti ljudje, ki govorijo povsod drugače, potem 'si lahko mi-j slimo, da oni nikdar ne mislijo resno ne na koristi meščana, še manj : pa na koristi kmeta. Poslanec Sušnik je postavil kar interpelacijo na ministra Puclja, v kateri zahteva v tako smešno-resnem tonu, kako se naj pomanjkanju odpomore, da se takoj vidi: Sušniku in klerikalcem je i več do komedije, ki klerikalcem v ! strankarske namene dosti koristi se-j veda samo pri lahkovernežih, kakor , pa za resnične kmetske koristi. — ; Tu ni treba nikake demagogije. Kmetu je treba pomagati, kolikor se da. Kmetu je treba pomagati brez strankarskega izrabljanja, ker je i kmet steber države. Novosti * Udelžnike kongresa JDS v Beograd«, ki se vrši dne 30. oktobra, opozarjamo, da odhaja brzovlak, s katerim se odpeljejo, iz Ljubljane danes, dne 28. oktobra popoldne. Na kolodvoru morajo biti ob 3. uri popoldne. Vstopiti je mogoče samo v Ljubljani in Zidanem mostu. Ude-ležniki iz Štajerske vstopijo v Zidanem mostu. * Naše vojaške priprave v slučaju intervencije. Iz Beograda poročajo, da je po konferenci ministra vojne in mornarice generala Zečeviča in načelnika generalnega štaba vojvode Bojoviča generalni štab ukrenil takoj vse potrebno, da se naše meje v slučaju konflikta zavarujejo kar najbolj. Sicer se bo skoro gotovo vse prav mirno izteklo. Na kaj hudega ni misliti, ker se Madžari proti premoči Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije ne bodo upali nastopiti. Sicer je pa Karel že kolikortoliko na varnem. * Cenjene naročnike «Domovine» ponovno vljudno opozarjamo, da prilagamo današnji številki položnice z opozorilom, da nam blagovolijo še pred 1. novembrom odpo-slati zneske, ki nam jih dolgujejo za naročnino. Eventuelnim zamudnikom sporočamo, da se mora po 1. novembru nakazovati po položnici samo v dinarjih in ne več v kronah. * 29. oktober ni več državni praznik. Z ozirom na dejstvo, da je prvi december praznik državnega ujedi-njenja, se 29. oktober ne bo več praznoval kot državni praznik. * Srebrna poroka italijanske kraljeve dvojice. 24. t. m. sta praznovala italijanski kralj Viktor Emanu-el in njegova žena Jelena, hčer črnogorskega Nikite, 251etnico svoje poroke. Protest proti nesramnemu napadanja učiteljskega stanu. Pri zborovanju učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se je z ogorčenjem protestiralo proti zlobnim in nesramnim napadanjem učiteljskega stanu po listih «Jugoslavija», *^ Etskontlra; Menice, device, vrednoatn«, papirje itd. !sd