Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 51 - LETO 55 - CELJE. 21.12. 2000 - CENA 300 SIT Vesele božične praznike vam žeiimo in čestitamo ic dnevu samostojnosti! Naj bodo ti dnevi za vse iepi Icot v pravljični deželi. POHOTNO LEPI SPOMINI Deset let po plebiscitu, strani 2-3. NAGAJANJE PO CELJSKO Direktor Avtotehnike obtožuje znana Celjana. Stran 7. FANATIČNI BORCI; ZRUŠILI LEDENI MIT Rokometašl Celja Pivovarne Laško uspeli v Zagrebu. Stran 21. SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ Reportaža iz krajev, kjer je bila rojena božična himna. Stran 48. 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Pohotno lepi spomini Deset let po plebiscitu - Tisti, ki so soustvarjali zgodovino, se spominjajo velikih želja in pričakovanj in so danes nekoliko razočarani Zadnji decembrski dnevi leta 1990 so bili nabiti s čus- tvi: upanje, strah, navduše- nje, dvom, veselje in jeza so se prelivali v in okoli naro- da, ki si je na zgodovinskem preštevanju ljudske volje iz- glasoval svojo prvo lastno državo. To so bili trenutki, ki jih Slovenci prej in poslej nismo več okusili - vsi zdru- ženi pred oltarjem slovens- tva, brez čudnih kapric in svojih malih, a jedkih spo- rov. Leto devetdeset je bilo pol- no pretresov, sVet rdečega ok- tobra, ki je petdeset let krojil podobo dežele in misli ljudi, se je nezadržno sesipal v prah. Takrat staro-novi pred- sednik Milan Kučan je sicer šele po desetdnevni vojni izrekel znamenito frazo, da »nič več ne bo tako, kot je bilo«, vendar pa se je z vsem svojim pomenom uresničeva- la že leto poprej. Slovenski komunisti so, si- cer s solzami v očeh, a ven- darle z dvignjeno glavo zapu- stili svoje polstoletne tovariše na 14. partijskem kongresu, Slovenija kar naenkrat ni bila več socialistična, poslance v skupščini smo izvoliU na pr- vih večstrankarskih volitvah in večine v skupščini kar ne- nadoma ni imela več stranka, ki je dolga leta z absolutistič- no samoumevnostjo preže- mala vse državne pore, tem- več koalicija novorojenih strank, ki si je nadela ime Demos. Še več, doživeh smo, da so v Kočevskem Rogu sim- bolno spravili polstoletni bratski razkol med partizani in domobranci, ki se je zgodil med veliko svetovno vojno. Višek celoletnega dogaja- nja pa je bil gotovo plebiscit, veliki preizkus narodove vo- lje po življenju samim s sabo. Res je, da so že pri sprejema- nju zakona nastale številne polemike in dogovarjanje med takratnimi strankami, a so se vendarle dogovorili, da smo 23. decembra glasovali in z zahtevano absolutno ve- čino sprejeli odločitev za sa- mostojno Slovenijo. Ob 93,2- odstotni udeležbi je zanjo gla- sovalo 88,2 odstotka volivcev. Stvari, ki so z desetletne od- daljenosti izgubile del svoje usodnosti in ki so jih kasnejši dogodki skoraj potisnili na rob spominjanja, a so vendarle bili pomemben del mozaika naše državnosti. Verjetno nikoli več ne bomo doživljali takšnega optimizma in enotnosti med nami, a verjetno (in hkrati upajmo) nam nikoli več ne bo treba izbirati med tako zazna- muj očimi odločitvami. Del ta- kratnega dogajanja so bili po- slanci v skupščini, ki jih je sprejela. Ko smo ob desetlet- nici povprašali nekaj njih z našega, celjskega območja, se je večina strinjala, da so bila pričakovanja in želje izjemne, spomini na takratno obdobje pa so žlahtni. »Pohotno lepi,« jih je slikovito zašpilil Jože Zu- pančič. Hkrati pa večino pre- veva vehko razočaranje nad sedanjo državo. Predvsem na politični in socialni ravni. To- da, kot je leta 1991 zapisal Tit Dobršek: »Nihče se ne slepi, da bo nova država idealna In- dija Koromandija, kjer se bo- sta cedila med in mleko.« Ali pač? Socialdemokratsice stranice v Sloveniji ni! Vitodrag Pukl iz Celja, pred desetimi leti podpred- sednik Skupščine Republike Slovenije in podpredsednik Socialdemokratske stranke Slovenije: »V politiko, natančneje v socialdemokratsko stranko, sem vstopil, ker sem bil nave- ličan samoupravnega socia- lizma. Prej se s politiko nisem ukvarjal. Hoteli smo strankar- ski sistem in sprostitev gos- podarstva. To hotenje se je izpolnilo, vendar se naša pri- čakovanja vseeno niso ure- sničila. Po desetih letih, to sem prepričan, socialdemo- kratske stranke v Sloveniji ni, pa bi bila izredno potrebna. Na gospodarskem področju srno sicer tranzicijo uspešno speljali, a ob tem so se doga- jale hude nepravilnosti. Prej so se delavci odpovedovah dobičku, da so ustvarili bazo za gospodarstvo. Pričakovali so, da bodo od tega kaj imeli, a so drugi pobrali smetano. Tako imamo na eni strani ne- kaj ljudi z izjemno visokimi dohodki, na drugi strani pa množico delavcev, ki morajo biti zadovoljni z zelo, zelo nizkimi dohodki. To pa ne zmanjšuje vrednosti dogajanj pred desetimi leti. Vsi smo bili enotni, med strankami ni bilo razlik in razprtij, povsod so bili prijatelji. Vsi smo si želeli svobodno Slovenijo in v pro- jekt smo šli z velikim entu- ziazmom. Ravno zaradi izredne enotnosti vseh Slo- vencev in tistih, ki smo nepo- sredno delali za našo novo državo, ostaja ta čas zapisan v naših srcih.« Sel sem svojo pol Jože Zupančič iz Celja, ta- krat predsednik zbora zdru- ženega dela v republiški skupščini, poslanec tudi v celjski občinski skupščini: »Spomini na čas plebiscita so čustveno nabiti, lepi, kar pohotno lepi. Seveda pa ni šlo vse gladko. Predstavljal sem si, da bodo šle spremembe veliko hitreje kot so, čeprav sem se kot pedagog zavedal realnosti. Mogoče je ravno moje hotenje po spremem- bah povzročilo, da so bili pro- ti meni tako na levi kot na desni. Levi so želeU čimdlje ohranjati stvari nespremenje- ne, desni so me imeli za >leve- ga<. V resnici pa sem šel po svoji poti in bil zaradi tega tudi ustanovitelj kluba neod- visnih poslancev (od takrat sploh imamo neodvisne po- slance). Pomembno se mi je zdelo, da bi bile občine manj- še in kar nekajkrat sem zago- varjal >razbijanje< celjske obči- ne. Prepričan sem bil, da mo- ra samouprava priti do ljudi. Žal se je ta ideja zaradi zgre- šenega načina financiranja občin sprevrgla. Če pogledam današnji čas, lahko rečem, da smo relativno na dobrem, a delitev na bogate in reveže je vse bolj pred vrati. Če bomo poskrbeli, da bo revežev manj, da bo država bolj so- cialna, bo šlo naprej, sicer se nam ne obeta veliko dobrega V bistvu pa sem ob deseti obletnici plebiscita optimist. Razočaranja so lahko osebna, splošna ne morejo biti. Vse- mu navkljub gre vse navzgor na boljše, in tudi zato sem presrečen, da sem bil takrat zraven.« Razočaran nad vodstvom Janez Črne j, pred desetimi leti poslanec v zboru občin: »Takrat smo želeli osamos- vojitev in uvedbo tržnega gospodarstva; oboje se je iz- polnilo, čeprav sedaj ugotav- ljam, da demokracija ni v pol- nem razmahu. Zlasti razoča- ran sem nad sodstvom. Tudi nisem pričakoval, da si bo -—--— kapital prisvojila zgolj določe. na skupina ljudi. Še vedno je 60 odstotkov gospodarstva v državni lasti, kar se mi zdj nenormalno. Pred desetiinj leti smo tudi pričakovali, da bo rešeno vprašanje povojnij pobojev. Do danes za te žrtvf država še ni izdala mrliškili listov niti nimajo obeleženih grobov, čeprav to določa za- kon o popravi krivic. Razoča- ran sem tudi nad področjem varovanja okolja, kjer so za- konsko zadeve urejene po evropskih normah, izvajanje pa ne steče, kar je zasluga gospodarstvenikov, ki se za okolje ne zanimajo. Tako so problemi ostali skoraj enaki kot pred desetimi leti. Takrat- ni dogodki so mi prinesli tudi' veliko izkušenj z ljudmi, tudi' v okviru stranke, na katere sem se preveč zanesel, pa se' je izkazalo, da niso bili tako zanesljivi.« ' Po stopinjali starega sistema | Janez Lampret, pred dese-1 tirni leti poslanec v družbe-: nopolitičnem zboru sloveni ske skupščine, predsednik i komisije za volitve, imeno-i vanja in administrativne za[ deve: »Ponosen sem, da sem so, deloval pri ustvarjanju našel države, čeprav sedaj ugotav- ljam, da si pripisujejo najved zaslug za to tisti, ki so ta proces najbolj ovirali. Takrat smo pričakovali večji napre- dek v državi, kot ga ugotav- ljam sedaj po desetih letih, Razočaran sem, da gremo po' Drage Celjanke, spoštovani Celjani! ]ztekcL se leto 2000, leto neslute- nih priložnosti in možnosti, leto, ki smo ga težko pričakovali, se ga veselili in bali hkrati. Mnogi so bili prepričani, da bo v letu 2000 vse drugače - da se bo spremenil način življenja, dela in razmišljanja. Se- daj, ko z letom 2001 vsi - tudi nekateri skeptiki - stopamo v novo tisočletje, vidimo, da je bilo lete 2000 takšno, kot vsa ostala. Bilo je dinamično, raznoliko, zabavno in pre- tresljivo ter v vsakem pogledu neponovljivo. Danes so naši pogledi zazrii že daleč v prihajajoče leto. Načrtujemo prihodnje kora- ke, tehtamo različne možnosti in smeri razvoja ter nadgrajujemo dosedanje uspehe. Teh v letu 2000 ni bilo malo in občutimo jih lahko na vsakem koraku - gospodarska rast je spodbud- na, investicije se večajo, možnosti za izobraže- vanje in zaposlovanje se izboljšuje- jo, naše mesto pa postaja vse bolj urejeno, odprto, hkrati pa prijazno do svojih prebivalcev in obiskoval- cev. Ob vseh načrtih za prihodnje le- to, ko si postavljamo vse višje cilje in pričakovanja, pa ne smemo po- zabiti, da so resnično pomembne sestavine življenja še zmeraj enake - pravo prijateljstvo, iskrenost in nese- bičnost ter medčloveška toplina in pomoč. Vsem Celjankam in Celjanom zato želim, da bi bilo prihajajoče leto uspešno, dinamično in polno izzivov v poslovnem življenju ter da bi v naše domove prineslo topline, razumevanja in sreče. $».51. »21. december 2000 NOVI TEDNIK DOGODKI 3 stopinjah starega sistema: inf- lacija se ne zmanjšuje, zadol- ževanje raste in dolg na prebi- /alca je večji kot ob razpadu )ivše države. Denacionaliza- ;ija in privatizacija tečeta pre- počasi, enako upravni in sod- li postopki. Predpisi za pri- lobivanje raznih dovoljenj so prezapleteni, pravni sistem je ledodelan. Namesto da bi ta- co kot v sosednji Avstriji in ivici spodbujali drobno gos- podarstvo in turizem, ki ima dealne naravne pogoje, in s em odpirali nova delovna nesta, odhajajo za delo spo- ;obni na čakanje ali v zgodnji lokoj, hkrati pa cveti siva 'konomija. Tisti, ki so res po- rebni pomoči, pa je dobijo iremalo. Glede na majhnost lovenskega naroda bi lahko ' zvezi z vojnimi dogodki že ;davnaj dosegli spravo med judmi, kar je po mojem ena id ovir nadaljnjega razvoja.« Korupcijske jame Leopold Drame, pred de- etimi leti poslanec v zboru [druženega dela za področ- e obrti: »Spominjam se številnih ročih razprav med poslanci v asu plebiscita, saj so eni za- govarjali postopno osamosva- inje, drugi pa smo bili za ikojšnjo osamosvojitev, kar e je pokazala kot-edina pra- ilna pot, čeprav smo se hkrati avedali velikega tveganja, tu- i zaradi vojaške moči takrat- e države. Na srečo se je vse obro končalo. Res pa smo ikrat pričakovali več, zlasti ečji pravni red, kot ga imamo anes. Ko gradiš hišo, je treba ajprej urediti temeljne stvari, nako pri državi. Takrat smo neli priložnost, da bi na eno- aven način uredili vprašanje leje s Hrvaško, pa tega ni- no storHi, za nazaj pa je tež- 0 popraviti stvari. Kot podjet- ik ugotavljam, da malo gos- odarstvo kot paradni konj izvoja v Evropi v naši državi desetih letih ni dobilo nič, iti od posebej za to ustanov- ?nih skladov, ki so le korup- jska jama za nekatere.« Ponemo v zadrtost Mag. Franc Kovač, pred Bsetimi leti poslanec v zbo- 1 občin: »Takratni dogodki so bili velikanski, zato so bila tudi pričakovanja velikanska. Ra- zumljivo, evforiji lahko sledi le razočaranje. Seveda sem razočaran. Pa ne nad odloči- tvijo za samostojnost in tudi ne nad uresničevanjem te za- misli, temveč nad tem, kaj počne naša dnevna politika. Zdi se mi, da namesto razvoja demokratične sproščenosti vse bolj tonemo v zadrtost, v odnose, ki smo jih včasih pri- pisovali partijskemu eksklu- zivizmu oziroma sektaštvu, zdaj pa postaja vse bolj očit- no, da menda brez tega tudi v demokraciji ne znamo. In kar me še bolj žalosti, ta tip druž- benih odnosov je v enaki me- ri prevladujoč tudi tam, kjer so na lokalni ravni na oblasti »pomladne« ekipe. Da o tem, da bodo ob proslavljanju de- setletnice odločitve za samo- stojnost v prvih vrstah tisti, ki so se takrat tej Demosovi za- misli odkrito ali prikrito po- smehovali, sploh ne govorim. Čestitam (tistim redkim) dr- žavljanom, ki bodo na dan samostojnosti izobesili zasta- ve in ga doživljaU praznično.« V politiko zaradi idealizma Franc Potočnik, pred de- setimi leti poslanec v druž- benopolitičnem zboru: »V politiko sem pred dobri- mi desetimi leti vstopil iz či- stega idealizma. Slovenska kmečka zveza kot prva pra- va politična organizacija v ta- krat še enopartijskem siste- mu je imela pozitiven naboj, ki me je pritegnil. Njen cilj je bila parlamentarna demo- kracija in neodvisnost ter sa- mostojnost slovenskega na- roda. Vesel in ponosen sem, da sem pri uresničitvi teh ci- ljev aktivno sodeloval. Iz treh poslanskih mandatov mi bo verjetno v spominu ostalo le zgodovinsko ob- dobje osamosvajanja. To je bil čar velike enotnosti slo- venskega naroda in ob kon- cu procesa tudi enotnosti slo- venske politike. Danes je po- litika manj pregledna stvar. Žal so obljube pomembnejše od dejstev. Ampak to je pač del parlamentarne demokra- cije, ki je bila in je moj cilj.« Razlike med centrom in regijami Anton Roječ, pred deseti- mi leti poslanec v zboru ob- čiq: »Uresničile so se predvsem želje o samostojnosti in suve- renosti, pričakovanja ljudi, da bodo deležni višje kakovosti življenja, pa ne. Najbolj me moti, ker se država ne razvija enakomerno v vseh svojih de- lih. Nastajajo razlike, ki pa ni- so posledica gospodarskih za- konitosti, ampak administra- tivnih posegov. Z vsakim no- vim zakonom pa se te razlike med centrom in ostalimi regi- jami še poglabljajo. Lastnin- ska struktura ni enakopravno porazdeljena, kar negativno vpliva tudi na vsa ostala po- dročja delovanja. Danes so kar tri četrtine vsega slovenskega premoženja skoncentrirane v Ljubljani in njeni okolici. Pred desetimi leti smo verjeli v ena- komerni razvoj celotne drža- ve, zato lahko rečem, da so se v tem pogledu moja pričako- vanja, in mislim, da to velja tudi za ostale državljane, izne- verila. Škoda, da se lokalni politiki ne zavedajo zadosti teh problemov, niti jih v celoti razumejo.« Ostal je pohlep Dr. Anton Žunter, pred de- setimi leti poslanec v zboru občin: »V tistih dneh sem kot po- slanec pričakoval predvsem ustanovitev pravne države, da bomo v gospodarskem smislu prej zacveteli, seve- da odcepitev od nekdanje države, pričakoval sem tudi veliko več poštenja. Sloven- ski politiki smo bili enotni do izpeljave osamosvojitve- nega projekta, po tistem pa ne več. Od vseh takratnih želja in pričakovanj se je izpolnila samo osamosvoji- tev. Vse drugo pa v veliko manjši meri. Zlasti pa sem razočaran nad razpadom vrednot, ki se je zgodil v Sloveniji. Nedopustno je, da ostajajo goljufije nekazno- vane, dejstvo je celo, da gle- de na nekatera področja ljudje živijo slabše kot pred osamosvojitvijo. Politični prostor se je razbil, nekate- re stranke so izdale svoje volivce. Najhuje pa je, ker smo Slovenci pozabili na nekatere klasične vrednote, kot so odnos do družine, do rojstva, do domovine, do varovanj čistega in zdrave- ga okolja. Nadomestil pa jih je pohlep in pehanje za de- narjem.« Dan samostojnosti Celjane na ulici smo pov- prašali, kako so se izpolnila njihova pričakovanja izpred desetih let. Se je življenje obrnilo na boljše ali slabše? Zanimivo je, da večina anke- tirancev ni vedela, da se slo- venski dan samostojnosti praznuje 26. decembra. Milan iz Celja: »Pred de- setimi leti sem predvideval, kaj se bo zgodilo in res se je. Moja pričakovanja pa se ni- so povsem uresničila. Mislil sem, da se bo življenje po osamosvojitvi izboljšalo. Obljube vodilnih se niso iz- polnile.« Tadej Dolžan iz Celja: »Takrat me ni bilo v Sloveni- ji, ker sem nekaj časa živel v Nemčiji. Z dogajanjem v Slo- veniji nisem bil povsem sez- nanjen, to sem izvedel šele od staršev. Takratna priča- kovanja se niso uresničila. Zdi se mi, da bo vedno slab- še in ne boljše. Odcepitev se mi ne zdi v redu, boljša bi bila konfederacija. Slovenija se ne more tako hitro prila- gajati Evropski skupnosti. Če bi ostali v konfederaciji, bi nam ostal trg, tako pa so včasih vodilna podjetja po osamosvojitvi propadla. Pa tudi brezposelnih je vedno več.« Ferdinand iz Grobelnega: »Zdi se mi prav, da smo se osamosvojili. Vendar včasih ni bilo tolikšnih razlik med ljudmi, vsi so dokaj dobro živeli.« Zdenka Kukovič iz Celja: »Dobro se spominjam časa, ko je bila izglasovana odlo- čitev za odcepitev. Že takrat sem pričakovala, da bo to za nas slabše. Pred osamosvo- jitvijo smo boljše živeli. Mal- ce me je bilo tudi strah, da se bo Jugoslavija uprla naši odločitvi.« Jože Lipnik iz Celja: »Vsi smo vedeli, kaj se bo zgodi- lo po osamosvojitvi. Včasih so bili vsi enakovredni in enotni, vsak si je lahko ku- pil hišo, danes pa si je vsak ne more več privoščiti. Bili smo zadnji vagon na vlaku, vendar mora biti prvi vagon enako dober kot zadnji.« SABINA KRANJEC Foto: GAŠPER DOMJAN po svetu Vendarle Bush mlajši WASHINGTON, 14. de- cembra - Več kot mesec dni po ameriških predsedniških volitvah je republikanski gu- verner Teksasa George Bush mlajši končno postal 43. ameriški predsednik. V sredo zvečer, potem ko je njegov demokratski nas- protnik Al Gore priznal po- raz, je vstopil v zgodovino kot drugi predsednik ZDA, katerega oče je bil tudi na tem položaju. Bush bo pri- segel 20. januarja 2001. Po- leg novega podpredsednika Dicka Cheneyja so znana tu- di nekatera imena glavnih predstavnikov Busheve ad- ministracije. Državni sekre- tar je postal nekdanji načel- nik združenih poveljstev .ameriške vojske Colin Po- well, Condoleezza Rice pa svetovalka za nacionalno varnost. Zaustavili Černobil , KIJEV, 15. decembra - Je- drsko elektrarno Černobil v Ukrajini so dokončno usta- vili. Medtem je v Černobilu protestiralo na desetine de- lavcev, ki so na rokah nosili črne žalne trakove. Po za- prtju jedrske elektrarne naj bi namreč delo izgubilo več tisoč od skupno 6.000 zapo- slenih delavcev. Haider paradiral v Rimu RIM, 17. decembra - Ko- roški deželni glavar Jorg Haider je končal obisk v Ri- mu, kjer je Vatikanu slove- sno predal božično drevo, darilo avstrijske dežele Ko- roške. Haiderjev obisk so spremljali nasilni protesti proti njegovemu prihodu, italijansko javnost pa so vznemirile tudi številne Hai- derjeve izjave pred in med obiskom v Vatikanu. Umrl Randolph Hearst NEW YORK, 19. decem- bra - V newyorški bolnišnici je za posledicami srčnega napada v 85. _ letu starosti umrl ameriški milijarder in medijski magnat Randolph Apperson Hearst, zadnji sin in naslednik Williama Ran- dolpha Hearsta, ki je navdih- nil Orsona Wellsa za zname- niti film Državljan Kane. Hearstovo premoženje naj bi bilo po zadnjih ocenah vred- no 1,8 milijarde dolarjev. Letos ubitih 62 novinarjev BRUSELJ, 19. decembra - Delo neodvisnih raziskoval- nih novinarjev je še vedno nevarno. Letos je bilo po svetu pri opravljanju poklica ubitih 62 novinarjev. Umirali so v atentatih v Španiji, Rusi- ji, Kolumbiji, Pakistanu, Mo- zambiku, na Bližnjem vzho- du in v Sierra.Leoneju. Veli- ko umorov je bilo političnih, precej pa tudi zaradi razkri- vanja korupcijskih in krimi- nalnih afer. SI. 51.« 2K december2000 4 DOGODKI Naivec za Kmečko listo Zgornja Savinjska doli- na sodi skupaj z Velenjem in celotno Koroško v ob- močno enoto Kmetijsko - gozdarske zbornice Slo- venj Gradec. Nedavne vo- litve v svet območne enote je zaznamovala predvsem slaba udeležba, od 9.084 vpisanih volivcev jih je glasovalo samo 1.804. Kmečka Usta - društvo za razvoj kmetijstva in pode- želja je z dobrimi 80 odstot- ki pridobila osem mandatov, devetega pa je pridobila li- sta SDS - socialdemokratska kmečka zveza, gibanje za razvoj podeželja. Z območ- ja mozirske upravne enote je bil v svet območne enote izvoljen Jože Rakun iz Rad- mirja, Andrej Presečnik z Za- druge Mozirje pa bo pred- stavnik kmetijskih zadrug in kmetijskih podjetij. Na volitvah v odbor izpo- stave je nastopila samo Kmečka lista, vsi njeni kan- didati - Vinko Špeh, Darin- ka Bider, Vido Prušnik, Mo- nika Kumer, Stane Zagožen - so bili tako tudi izvoljeni. Zadrugo Mozirje bo v o5bo- m izpostave zastopal Ivan Ac- man, ostala podjetja pa svo- jih kandidatov niso predla- gala. EDI MAVRIC Četrtina je preveč Po odloku o ustanovitvi Lo- kalne turistične organizaci- je morajo občine ustanovite- ljice za delovanje zavoda iz proračuna prispevati denar v opredeljenem razmerju. Mest- na občina Celje naj bi tako namenila polovico, Občina Dobrna četrtino. Občina Voj- nik petnajst in Občina Štore deset odstotkov vseh sredstev za delovanje zavoda. S takšnimi merili oziroma razmerji pa vse udeležene ob- čine ne soglašajo. O tem so na zadnji seji razpravljali tudi do- brnški svetniki, ki so se podobno kot matični Odbor za občinsko premoženje in finance ter Od- bor za kmetijstvo, razvoj po- deželja in turizem opredelili za financiranje na podlagi soraz- mernega števila prebivalcev ob- čine ustanoviteljice. Njihov de- lež v prihodnjem letu namreč predstavlja za Dobrno (pre)ve- lik zalogaj, saj naj bi v bodoče zavodu zagotovila okoli pet mi- lijonov tolarjev, kar znaša 2,17 odstotka celotnega proračuna za leto 2001. Župan Martin Brecl je pojasnil, da ne želijo samostojnega zavoda, ampak le spremembo člena odloka, ki določa delež financiranja. »Ob- čan Dobrne je sedaj na primer obremenjen s trinajstimi eno- tami, Celjan pa z eno, zato bi bilo pravično, da omenjene kri- terije tudi spremenimo,« je po- vedal Brecl. O omenjeni prob- lematiki naj bi se v kratkem do- govorili tudi z ostalimi obči- nami v celjski regiji. B. JANČIČ Nova oblačila spomladi Stanovanjski sklad Celje v zadnjih sedmih letih zgradil 335 stanovanj, zdaj v gradnji še 64 novih na Dolgem polju Potem ko so celjski mestni svetniki na novembrski seji prižgali zeleno luč za preoblikovanje Stanovanjskega sklada Celje v gospodarsko družbo, zdaj v skla- du pripravljajo vse potrebno za statusno preoblikovanje. Kot je znano, je vzrok za statusno preoblikovanje sklada spre- menjena zakonodaja, za gospodarsko družbo in s tem popolnoma samostojno finančno poslovanje pa so se v Celju od- ločili zato, ker se je sklad zadnja leta za gradnjo stanovanj zadolževal. V Stanovanjskem skladu Celje iinajo iz preteklih let okoli 900 milijonov tolarjev najetih posojil, k tej številki pa je potreb- no prišteti še 291 milijonov tolarjev po- sojila Stanovanjskega sklada RS za grad- njo novega 64-stanovanjskega bloka na Dolgem polju. Vsa posojila so dolgoroč- na, z odplačilno dobo petindvajsetih let, ter ugodno obrestno mero (zadnji dve po- sojili le T+1,75 odstotka), odplačevanje anuitet pa skladu ne povzroča nobenih te- žav. V stanovanjskem fondu, ki je v lasti sklada, je trenutno 2.317 stanovanj, vred- nih okoli 9 milijard tolarjev, sklad pa v imenu Mestne občine Celje upravlja tudi s 413 poslovnimi prostori, vrednimi 2,8 milijarde tolarjev. Nova gospodarska družba, ki bo po be- sedah direktorja sklada Slavka A. Sotlar- ja zaživela z marcem oziroma najkasneje z aprilom, bo tudi v prihodnje v večin- skem deležu neprofitno naravnana, saj se želi vpisati v register neprofitnih stano- vanjskih organizacij, del svoje dejavnosti pa bodo opravljali tudi na profitni osno- vi; gre zlasti za odkup in prodajo nepre- mičnin ter gradnjo stanovanj za trg. Sled- njega v Celju zadnja leta praktično ni, po- trebe po novih, tudi nadstandardnih sta- novanjih pa se v Celju kažejo z vsakim novozgrajenim kilometrom avtocestne po- vezave z Ljubljano, zlasti pa je povečano povpraševanje po stanovanjih pričakova- ti čez dobra tri leta, ko se bo zaključilo prvo varčevalno obdobje nacionalne sta- novanjske sheme. V Celju so v zadnjih sedmih letih zgradili 335 novih stanovanj, po deležu novozgraje- nih stanovanj na število prebivalcev pa kar za 5,3-krat presegajo Ljubljano, dosedanje letno povprečje pa je tudi za 3,4-krat višje od števila novozgrajenih stanovanj v Mari- boru. V skladu zdaj pripravljajo vse potreb- no za statusno preoblikovanje v gospodar- sko družbo, na januarskem zasedanju mest- nega sveta pa bodo svetnike seznanili z be- sedilom družbene pogodbe. Te dni so v Stanovanjskem skladu Celje objavili razpis, s katerim iščejo gostin- ca, ki bi prevzel kavarno v Celjskem do- mu. Dosedanji najemnik bo z delom v kavarni končal konec leta, zato je pri- čakovati, da bo kavarna Celjskega do- ma, ki se med Celjani ni tako uveljavi- la, kot je bilo pričakovati, zaprta pred- vidoma do druge polovice januarja, ko bo znan nov najemnik. Za vstop v novo gospodarsko družbo pa so se s svojimi stanovanji prejšnji teden odločili tudi vojniški in štorski občinski svetniki. . I. STAMEJČIČ Prijetno calcanje na zdravnilce V celjskem zdravstvenem domu so v posodobitev ambulant vložili 81 milijonov tolarjev z včerajšnjo uradno otvo- ritvijo prenovljenih petih am- bulant, namenjenih družin- ski medicini, je Zdravstveni dom Celje zaključil obsežen naložbeni ciklus, vreden 145 milijonov tolarjev. Denar je bil tokrat v celoti namenjen izboljšanju prostorskih pogo- jev v skoraj petdeset let sta- rem osrednjem objektu ter ob- novi zdravstvene postaje v Vojniku. »Za prenovo veznega trak- ta, v katerem je bilo šest splo- šnih ambulant, smo se odlo- čili že pred dvema letoma, pro- jekte pa smo toliko časa pri- pravljali zato, ker so bili po- segi zelo zahtevni,« je pove- dal direktor zdravstvenega do- ma prim. mag. Branko Mež- nar, dr. med. Namesto šestih ambulant, ki še zdaleč niso us- trezale standardom, imajo zdaj pet sodobno urejenih ambu- lant za družinsko medicino, v katerih delajo izbrani zdrav- niki, zraven so še tri čakalni- ce, prostor za seminarje in skupni prostor ter sodobno urejene sanitarije, kjer so po- skrbeli tudi za invalide. Vsi pro- stori so klimatizirani, v čakal- nicah, ki so jih ob pomoči Mu- zeja novejše zgodovine Celje opremili z reprodukcijami fo- tografij iz zgodovine medici- ne ter z likovnimi deli, ki so Prenovljene ambulante v zdravstvenem domu nudijo visoko raven bivalne kulture. jih prispevali Cinkarna, Cetis in oblikovalec Jože Domjan, pa bodo v kratkem namestiU še opremo za občasno pred- Zdravstveni dom Celje je la- ni in letos prenovil Zdravstve- no postajo Vojnik, pročelje vi- le Lah, preuredil ginekološke ambulante in otroški dispan- zer, uredil vzorčno zobozdravs- tveno ambulanto in pet ambu- lant za družinsko medicino. vajanje izobraževalnega pro- grama. Ambulante veljajo za trenutno najbolje urejene in z najvišjo bivalno kulturo pri nas. Za vse naložbe v tem in pre- teklem letu so v zdravstvenem domu sami zagotovili denar. »Varčevali smo kar nekaj let, po- leg tega pa smo v primerjavi s podobnimi ustanovami vse od leta 1995 beležiU nadpovpreč- no rast prihodkov,« pojasnjuje dr. Mežnar. »Zaradi povečanja nekaterih stroškov finančni re- zultati letos ne bodo tako ugod- ni, bomo pa zagotovo pozitiv- ni. Možnosti za izboljšanje fi- nančnega položaja vidimo pred- vsem v povečanju obsega stori- tev, ki iih opravljamo za trg.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Zelena luč za vrtec V Šmarju pri Jelšah, kjer se je zapletalo z nujnim prizid- kom vrtca, bodo začeli z grad- njo predvidoma marca. Žu- pan je namreč svetnike na zadnji seji občinskega sveta obvestil, da sta soseda iz Slomškove ulice svoji pritožbi umaknila. Občinski svet se je tudi stri- njal z zamenjavo zemljišč za potrebe prevozniškega podjetja Šmarjetrans, ki je v najbližji soseščini vrtca. Tako je občin- ska uprava svetnikom predla- gala, da zagotovijo za dejavnost Šmarjetransa zemljišča v šmar- ski obrtno-poslovni coni, nas- proti Mercatorja, katerih pre- težni lastnik je občina. Obsto- ječe parkirišče Šmarjetransa pri vrtcu namerava občina upora- biti za parkirne potrebe razšir- jenega vrtca. Svetniki so tudi dali soglas- je, da lahko ponudi občina mo- rebitnim interesentom še preo- stala zemljišča v obrtno-poslov- ni coni. BJ Kaj bodo gradili na Šentjurskem? šentjurski občinski svet je sprejel v pone- deljek rebalans letošnjega občinskega pro- računa ter osnutek za leto 2001. V letu, ki prihaja, bodo približno eno tretjino denarja namenili za investicije. Predvideni skupni prihodki in odhodki bodo znašali skoraj 1,5 milijarde tolarjev, kar je 3 odstotke več kot po letošnjem planu. Tako bo gospodarsko šibka občina prihodnje leto na- menila veliko denarja za različne potrebe. Med cestami bo največ denarja porabila v Pra- pretnem, precej tuiii za širitev in preplastitev šentjurskega odseka Bohor-klavnica ter nov most na območju Hotunje-Uniše, nekaj pa še za ce- sto Šentvid-Podlog. Precej pozornosti namenjajo lokalnim vodovodom, pri čemer gre za nada- ljevanje naložbe v Dramljah ter nove naložbe na območju Slivnica-Bukovje-Javorje in Hrast- je-Zagora-Setlika. Med novimi pločniki je denar za projekte v Hruševcu in Dolah ter za začetek gradnje v No- vi vasi in Vrbnem, pri čemer pričakujejo sofi- nanciranje države. V letu 2001 bo tudi začetek gradnje nove šentjurske občinske knjižnice, saj so v proračunu namenili denar za projekte in pripravljalna dela. BJ po državi Puliarjevov vodstvu ECRI UUBLJANA, 15. decem- bra - Slovenska novinarka in publicistka Alenka Puhar je bila na zadnjem zaseda- nju Evropske komisije pro- ti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI) izvolje- na za prvo podpredsednico te komisije. ECRI je osred- nji organ boja proti rasizmu in drugim oblikam nestrp- nosti na evropski celini, v katerem delujejo neodvisni strokovnjaki. Kučan postal dedek UUBUANA, 16. decem- bra - V porodnišnici ljub- ljanskega Kliničnega centra se je v četrtek, 14. decem- bra, okrog 21. ure rodil prvi vnuk slovenskega predsed- nika Milana Kučana. Pred- sednik je tako postal dedek 3180 gramov težkega in 51 centimetrov velikega fantka. Kučanova prvorojenka Ana in novorojenec dobro poču- tita. Sto let Branika MARIBOR, 17. decembra - V Mariboru je bila osred- nja proslava ob stoletnici ma- riborskega športnega druš- tva Branik, ki ima v svojih analih zabeležene številne vr- hunske športne dosežke, hkrati pa je bilo vse minulo stoletje branik slovenstva ob severni slovenski meji. Oskrunili Bazo 20 NOVO MESTO, 17 decem- bra - Pet mladcev iz Kočev- ja je v petek pozno ponoči vdrli v spominske objekte Ba- ze 20 v Kočevskem Rogu in tam razbili oz. poškodovali notranjost spominskih ob- jektov. Peterico bo policija ovadila zaradi poškodovanja oz. uničenja stvari posebnega kulturnega oz. zgodovinske- ga pomena. Policist ustrelil begunca MARIBOR, 18. decembra - V Godeninski grabi na ob- močju Ormoža se je v noči s ponedeljka na torek enemu od policistov, ki sta posku- šala ustaviti dve vozili s pre- bežniki na slovensko- hrvaš- ki meji, sprožila puška in pri tem smrtno ranila doslej še neidentificiranega begunca, po vsej verjetnosti državlja- na Irana. Poslanci zavrnili ombudsmanko LJUBUANA, 19. decem- bra - Državni zbor je na jav- nem glasovanju s 57 glasovi proti 23 (81 navzočih) zavr- nil predlog predsednika re- publike Milana Kučana za iz- volitev nekdanje poslanke LDS Darje Lavtižar-Bebler za novo varuhinjo človekovih pravic. Za izvolitev bi mo- ralo zanjo glasovati najmanj dve tretjini vseh poslank in poslancev. Ti pa so Cirila Ri- bičiča izvolili za novega us- tavnega sodnika. DOGODKI 5 Tehtnica kot simbol pravičnosti. Generalna državna tožilka RS Zdenka Cerar v novih prostorih Višjega državnega tožilstva v Celju. Na levi minister za pravosodje Ivo Bizjak. Zasluženi novi prostori Višje državno tožilstvo v Ce- u je končno dobilo nove pro- [ore na Ljubljanski cesti 20, ar naj bi bila po besedah vod- ! tožilstva Bojana Planinš- a nadvse pomembna prido- Itev za vse zaposlene, saj bo- 0 tako lahko svoje delo pravljali v precej boljših po- ojih. Petkove otvoritve so se deležili števili eminentni ostje, med njimi tudi mini- :er za pravosodje Ivo Bizjak 1 generalna državna tožil- a Zdenka Cerar. Na celjskem višjem držav- em tožilstvu so zaposleni tri- državni tožilci, ki bodo imeU aslej svoje pisarne, tako kot idi vodje uradov, svoj arhiv T sejno sobo. Tožilstvo delu- ' za območje Višjega sodišča v Celju, ki obsega območja upravnih enot Celje, Laško, Mo- zirje, Slovenske Konjice, Šent- jur pri Celju, Šmarje pri Jel- šah, Velenje in Žalec. Letno obravnavajo okoli 450 glavnih in 280 kazenskih zadev, v ka- terih podajajo mnenja in pred- loge, imenujejo odgovorne v po- stopkih poravnavanja ipd. Za- radi vse večje obremenjenosti si zato zaslužijo primerne pro- store, je menila tudi generalna državna tožilka Cerarjeva in do- dala, da to tudi za vse tožilce hkrati pomeni priznanje druž- be za opravljeno delo, ki je ved- no pomembnejše in pri kate- rem bi se morali tako ali dru- gače približati standardom Evropske skupnosti. »Mislim, da so državni tožilci na ta na- čin dobiU te možnosti,« je pov- zela. Minister Bizjak je ob tem tudi sam izrazil navdušenje in poudaril, da ministrstvo skrbi za prostore pravosodnih orga- nov. »Teh je precej, zato je to- liko tudi potreb,« je dejal. »Kot minister bom skušal opredeli- ti tiste prednostne naloge, ki so posebnega pomena za učin- kovitost delovanja posameznih organov. Prednost bodo imeli vsekakor tisti, kjer njihova pro- storska stiska oziroma slaba opremljenost predstavlja ovi- ro za učinkovito delo. Priča- kujem, da bodo novi prostori nekakšna dodatna spodbuda za še bolj uspešno in učinkovitej- še delo.« B. JANČIČ Foto: G. DOMJAN z občinskih svetov Območje letališča usklajeno CELJE - Potem ko so v Celju marca lani določi- javne športne objekte občinskega pomena, so ' na besedilo sklepa na Upravno sodišče RS pri- sili v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Slo- ?nije. Šlo je za to, da funkcionalno zemljišče vškega letališča v ureditvenem načrtu ni bilo sklajeno s tistim v prostorskem planu. Po uskla- tvi so se z opredeljenim funkcionalnim zem- ščem strinjali tudi v skladu in mestni svetniki ) na zadnjem zasedanju ponovno sprejemali po- ditveni sklep o določitvi športnih objektov. Lekarne z istim vodstvom CELJE - Magistra farmacije Lilijana Grosek 3 tudi prihodnja štiri leta vodila delo javnega »voda Celjske lekarne. Potem ko je bila nekaj esecev vodja lekarne Center, je maja 1995 kot šilka dolžnosti prevzela direktorovanje v jav- im zavodu, z decembrom pa so mestni svetni- soglašali, da tudi v drugem rednem mandatu )di delo Celjskih lekarn. (IS) Slatinski proračun pod streho ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so prejšnji den po drugi obravnavi sprejeli občinski pro- čun za leto 2001. Predvideni skupni prihodki odhodki znašajo 843 milijonov SIT, kar je 6 Istotkov manj kot po popravku proračuna za to 2000. Tega so sprejeli konec prejšnjega me- 'ca. Slatinčani so s proračunom za 2001 pobi- li zaradi bojazni pred obdobjem začasnega lanciranja, saj načrtujejo pomembne nove na- žbe. (BJ) Šmarsko naložbeno leto ŠMARJE PRI JELŠAH - Svetniki so prejšnji den sprejeli popravek občinskega proračuna za leto 2000. Po njem znašajo letošnji skupni prihodki 984 milijonov tolarjev, kar je 10 mili- jonov več kot po planu. Po rebalansu znašajo skupni odhodki 941 milijonov tolarjev, saj be- leži občina presežek. To se je zgodilo, ker ni prišlo do začetka gradnje prizidkov šmarskega vrtca ter knjižnice. V prvem primeru so med vzroki pritožbe sosedov ter nedokončan dena- cionalizacij ski postopek, v drugem se je zavle- klo zaradi izdelave glavnega projekta. Sicer pa je namenila občina letos za različne naložbe kar 312 milijonov. (BJ) Okolica bo plačala manj ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je ugodil pritožbam prebivalcev Mestinja, Grobelnega in Šentvida pri Grobelnem, ki so se pritoževali po uvedbi pobiranja nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča. Menili so, da niso v enakem položaju kot prebivalci občinskega središča, zato bo veljal zanje v prihodnje nižji korekcijski faktor. (BJ) Dražje točke ZREČE - Svetniki so v ponedeljek soglasno potrdili nove vrednosti točk za izračun davka od premoženja občine in za izračun nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča. Točka za izračun davka se je podražila za 7,6 odstotka (z 268,12 tolarja na 288,50). Nove vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2001 pa so za poslovne prosto- re 0,1543 tolarja na kvadratni meter, za stano- vanjske prostore pa 0,2605 tolarja na kvadrat- ni meter. (VM.) Proračun 2001 ZREČE - Županov predlog proračuna so svet- niki že prejšnji teden po krajši razpravi sogla- sno sprejeli. Proračun občine bo tako v nasled- njem letu predvidoma 548 milijonov in pol to- larjev, zadnjo besedo pa bodo svetniki rekli na januarski seji, ko bo predlog proračuna mogo- če spreminjati samo še z amandmaji. (UK) Porodni krči glasbene šole Maratonsko dogovarjanje o novi obsoteljski glasbeni šoli v teh dneh je spet precej go- vora o gradnji nove glasbene šole v Rogaški Slatini, ki bi služila za potrebe večih ob- soteljsko-kozjanskih občin. Čeprav je gradnja po priori- tetni listi šolskega ministrs- tva na prvem mestu v državi, občinam skupni dogovor še ni uspel. Zeljo po gradnji nove glas- bene šole je spodbudila njena denacionalizacija, saj so mo- rali obstoječi objekt denacio- nalizacij skemu upravičencu vr- niti. Tako morajo občine usta- noviteljice od novega leta pla- čevati za koriščenje stavbe na- jemnino (ta znaša 7 DEM po kvadratnem metru oziroma 5 DEM za kletne prostore). Novo glasbeno šolo za 180 učencev bodo gradili pri sla- tinski I. osnovni šoli. Stavba bo trinadstropna, z 935 kvadrat- nimi metri površine (v njej bo tudi prireditvena dvorana) ter je, kot poudarjajo Slatinčani, v celoti usklajena z normativi pristojnega ministrstva. V Ro- gaški Slatini predvidevajo, da bi začeli z gradnjo v drugi po- lovici leta 2001, pred tem pa morajo doseči dogovor z dru- gimi občinami. Pri tem se namreč precej za- pleta. Slatinčani so takoj našli skupni jezik z občinama Ro- gatec in Bistrica ob Soth, v Pod- četrtku k investiciji niso pri- stopili, v Kozjem pa niso med soustanovitelji šole. V občini Šmarje pri Jelšah so, kot so po- vedali na zadnjem zasedanju ob- činskega sveta, načelno za vla- ganje v skupno gradnjo v Ro- gaški Slatini, vendar pričaku- jejo, da bi bili kot sovlagatelji vknjiženi v zemljiško knjigo. Slatinčani pa menijo, da je prav, da bo objekt v skladu z izhodišči delitvene bilance v la- sti njihove občine, zato je mo- rebitni izračun idealnih dele- žev po njihovi razlagi nepotre- ben. V slatinski občinski stavbi menijo, da je gradnja v prime- ru večih solastnikov veliko bolj zapletena, saj morajo biti v tem primeru investitor vse občine, pa tudi poznejše vzdrževanje in upravljanje objekta je bis- tveno lažje, če ima objekt ene- ga samega lastnika. Prepričani so, da nudijo zato ostalim ob- činam precej ugodnosti: v tem primeru"bodo sami prispevaU komunalno opremljeno zem- ljišče, projektno dokumenta- cijo, plačilo nadzora nad grad- njo ter še kaj, upoštevali pa bi tudi možnost plačila deleža os- talih občin v treh letih. Skupnega jezika še niso naš- li. Šmarski občinski svet prejš- nji teden o tej gradnji ni raz- pravljal prvič, pa tudi zadnjič ne. Po dogovoru z novembrske- ga kolegija obsoteljsko-kozjan- skih županov bodo znova raz- pravljali o morebitnem sode- lovanju pri gradnji tudi v ob- činskem svetu Podčetrtka, kjer se za to najprej niso odločili. BRANE JERANKO Tožba za ključe Potem ko so iz Stanovanj- skega sklada Celje v začetku decembra celjskega črkosli- karja Ladislava Perčiča obve- stili, da mu je z odločbo po- sebne komisije za oddajo po- slovnih prostorov v najem do- deljen dodatni prostor za de- lavnico v Linhartovi 18, obrt- nik še vedno nima v rokah ključev novododeljenega po- slovnega prostora. Kot nam je povedal Perčič, bo najemno pogodbo za nov prostor podpisal takrat, ko bo v roke dobil tudi ključe delav- nice, v kateri bo znova lahko opravljal svoje delo. Kdaj pa se bo to zgodilo, je zaenkrat še sila težko napovedati, saj - kot nam je povedal direktor Sta- novanjskega sklada Celje Slav- ko Sotlar - ključev za poslovni prostor v Linhartovi 18 tudi v skladu še nimajo. Za vrnitev te- ga, zdaj sicer že izpraznjenega poslovnega prostora je namreč še vedno v teku tožba. V stano- vanjskem skladu pa zagotavlja- jo, da bodo poslovni prostor črkoalikarju Perčiču skladno z izdano odločbo predah v tak- šnem stanju, da bo v njem mo- goče takoj začeti z delom. Sicer pa Ladislav Perčič, ki v svojem boju za zakonitost de- nacionalizacij skega postopka za stavbo v Linhartovi 18 še ni obupal, napoveduje, da bo - po njegovem - na vse dosedanje ne- pravilnosti v postopkih znova opozoril s protestom. Zanj si je izbral 23. december, ko bo- do v Ljubljani slovesno odprh prenovljene prostore Državne- ga zbora Slovenije. IS Prireditev ob otvoritvi dveh novih učilnic HI. OŠ Celje. Šolarji izbirajo ime šolarji, zlasti prvošolčki s svojima učite- ljicama, ter učiteljski zbor III. Osnovne šole Celje so se v torek dopoldne s prisrčno slove- snostjo razveselili dveh novih učilnic s pri- padajočimi prostori v stavbi ob Kocbekovi, nasproti matičnega šolskega poslopja. Po besedah ravnatelja III. OŠ Celje Ivana Ja- neza Domitroviča so novourejeni prostori v neposredni bližini matičnega šolskega poslop- ja še toliko bolj pomembni, ker je šola v središ- ču mesta prostorsko utesnjena in se z dozidavo ne more širiti, urejeni pa so po standardih, pred- pisanih za devetletko. Ob dveh velikih učilni- cah bodo v bivših poslovnih prostorih podjetja Finomehanika še skupen večnamenski prostor, sanitarije in garderobe, manjša zbornica ter dva kabineta, od katerih bo eden namenjen za po- moč in delo z učenci s posebnimi potrebami. Za novourejene šolske prostore bodo v okviru skupnosti učencev III. OŠ Celje do januarja, ko se bodo vanje vselili prvošolčki, izbrali ime. Z januarjem bodo tako v III. OŠ Celje za vse svoje učence zagotovili enoizmenski pouk, z ureditvijo polnega platoja ter postavitvijo opo- zorilnega semaforja na Kocbekovi ulici pa bo poskrbljeno tudi za večjo prometno varnost vseh učencev. I. STAMEJČIČ, Foto: G. DOMJAN l.5l.«2l.iiecemliM>2000 6 GOSPODARSTVO O grehih in grešnikih nic več javno Razvojna agencija ne bo vec birokratsl(a ustanova za odstavljene gospodarstvenike in politike, pravi direktor Boris Klancnik Novi direktor Regionalne razvojne agencije Celje je v preteklih dneh omilil ostre in kritične besede, ki jih je ob nastopu nove službe po- vedal na rovaš dosedanje- ga dela agencije in njenega bivšega direktorja. Pravi, da so dvignile več prahu kot je pričakoval, zato o problemih ne bo več pole- miziral, ampak se bo osre- dotočil predvsem na pripra- vo sanacijskega programa in poslovnega načrta. O starih grehih in morebitnih sankcijah pa bo več znane- ga potem, ko bo svoje delo končala posebna komisija. Boris Klančnik se je torej nehote znašel v vlogi sana- torja, saj takrat, ko se je prijavil na razpis, ni vedel, kaj ga čaka. »Ob privolitvi v funkcijo nisem bil v celoti obveščen o razmerah v agen- ciji, zaradi česar bi lahko tudi odstopil, vendar sem se odločil, da se bom spoprijel z vsemi težavami,« je odlo- čen Klančnik. Sanacijski program je že pripravljen. Menite, da ga boste glede na to, da je ug- led agencije močno oma- jan, lahko izpeljali? Moram, in to najkasneje do 30. marca prihodnje leto. Do konca decembra bo treba pripraviti še poslovni načrt za leto 2001, saj bomo le na osnovi teh dokumentov lah- ko pridobili državno licen- Boris Klančnik co. Nato se bomo lotili še izdelave strateškega načrta agencije do leta 2006, ki bo dajal jasne odgovore na vsa vprašanja: kako mora biti agencija organizirana, kaj mora delati, kakšno mrežo mora vzpostaviti, da bo odi- grala svojo vlogo posrednika med državo in razvojnimi projekti. Predvsem se mora- mo otresti miselnosti, da je agencija le birokratska usta- nova, ki je sama sebi namen in v kateri vedrijo odsluženi gospodarstveniki ali politi- ki. Ugotavljam, da občinam in podjetnikom ni najbolj ja- sno, čemu služijo posamez- ne državne in regijske insti- tucije, in da je treba pripra- viti razvojne programe in projekte, če želimo priti do denarja iz evropskih struk- turnih skladov. Bo agencija lahko nadok- nadila čas, ki ga je izgubila s slabim delom in z ukvar- janjem samo z lastnimi problemi? Res je, da bi Regionalna razvojna agencija Celje lah- ko bila korak pred ostali- mi, vendar menim, da ni še nič izgubljenega. Sreča v nesreči je, da drugod po Sloveniji agencije šele usta- navljajo. Ob pravi podpori okolja bomo lahko krizo hitro prebrodili in dosegli svoj cilj, to je, da v razvoj- nem smislu dosežemo slo- vensko povprečje. Po vseh ekonomskih in socialnih pokazateljih je namreč na- ša regija krepko zaostaja za drugimi. Kako boste izpeljali ka- drovsko in finančno sana- cijo? Vsekakor se moramo ka- drovsko okrepiti, zato bo- mo že konec leta z razpi- som poskušali najti ljudi, ki bi bili pripravljeni sode- lovati pri izvajanju najbolj pomembnih programov. Fi- nančno sanacijo pa bomo izvedli z dokapitalizacijo. Sedanja lastniška struktura namreč še zdaleč ne odraža ciljev agencije in njene po- membnosti za razvoj regi- je. Večinski lastnik morajo postati občine regije. Tre- nutno ima 31 občin manj kot 10-odstotni lastniški delež. Se vam je bilo težko odpo- vedati direktorskemu me- stu v konjiškem podjetju Jelen, kjer ste zadnja leta pripravili kar nekaj odmev- nih in uspešnih razvojnih programov? Z Jelenom bom povezan še naprej, saj bom poleg polne zaposlitve v Celju opravljal tretjino delovnega časa tudi v Slovenskih Konjicah. Še naprej bom sodeloval v ne- katerih projektih, saj mi je veliko do tega, da jih uresni- čimo. Podjetje bo najverjet- neje vodil 3-ali 5-članski ko- lektivni poslovodni organ, zaposlili pa bomo najbrž še prokurista. JANJA INTIHAR Nevarne sindikalne zahteve Celjsko gospodarstvo bo podprlo Gospodarsko zbor- nico Slovenije, torej tudi vlado, pri pogajanjih s so- cialnimi partnerji o plačni politiki v prihodnjem letu, oziroma za obdobje 2001 do 2003. Tako so na zadnji letošnji seji poudarili člani upravne- ga odbora Območne gospo- darske zbornice Celje, potem ko so prisluhnili razlagi pod- predsednika zbornice Sama Hribarja Milica o ocenah gospodarjenja v tem letu ter o predvidenih makroekonom- skih kazalcih za prihodnje le- to. Gospodarska rast naj bi presegla 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, infla- cija naj bi se zmanjšala na 6 odstotkov, zaradi visokih le- tošnjih dobičkov bi bila rast naložb 9-odstotna, plače pa naj bi se realno povečale za 2,5 odstotka. Takšne rezulta- te pa lahko ogrozijo prena- pihnjena poraba, zunanjetr- govinski primanjkljaj ter viš- ja rast plač od predvidene in zahteve sindikata, da se pla- čevanje prispevkov za drugi pokojninski steber vgradi v kolektivno pogodbo. »Gospodarska zbornica podpira vlado z zvišanjem plač po vnaprej predvideni inflacijski stopnji 6,3 odstot- ka, nikakor pa se ne strinja z zahtevo sindikatov, da bi se plače takoj po novem letu zvišale za 5 odstotkov, med letom pa še za 6,3 odstotka,« je poudaril Milic in dodal, da je takšno zvišanje plač nes- prejemljivo, saj že sedaj mnoga podjetja komajda za- gotovijo plače, kaj šele, da bi jih povečevala. Če bi obvelja- le zahteve sindikata, bi po Območna gospodarska zbornica Celje je za nagrade GZS za izjemne gospodar- ske in podjetniške dosežke, ki jih bodo podelili v začetku prihodnjega leta, predlagala zreški Comet in Emo Orod- jarno iz Celja. njegovem to zagotovo ogrozi- lo 12 tisoč delovnih mest sa- mo v tekstilni industriji. »Po- gajanja s socialnimi partnerji bodo gotovo trda,« meni Mi- lic, »pričakovati pa je tudi kakšen štrajk več.« JI Novi poslovni prostori podjetja Agrina Informatika so v preurejeni stanovanjski hiši nasproti avtobusne postaje v Žalcu. Korale pred konicurenco Podjetje Agrina Informatika iz Žalca, ki na slovenskem računalniškem trgu deluje že skoraj eno desetletje, je minuli teden odprlo nove poslovne prostore in svojo prvo računalniško trgovino. Agrina Informatika je zrasla iz računalniš- kega centra podjetja Hmezad Agrina, od kate- rega se je po zaključku lastninjenja leta 1997 tudi ločila in se registrirala kot samostojno podjetje v 75-odstotni lasti zaposlenih. Do danes se je število delavcev povečalo s pet na osemnajst. »Ukvarjamo se predvsem z razvo- jem programske opreme, trženjem strojne opreme, projektiranjem in montažo računal- niških omrežij, knjigovodskim servisom in davčnim svetovanjem, v zadnjih letih pa je postalo naše pomembno področje dela tudi izvajanje internetnih storitev,« je povedal di- rektor podjetja Roman Vodovnik. V Agrini Informatiki so še zlasti ponosni na to, da jim je uspelo razviti novo generacijo svojih pro- gramskih produktov v okolju Windows, lah- ko pa se tudi pohvalijo, da so partner Olimpij- skega komiteja Slovenije in njegov uradni opremljevalec s strojno in programsko opre- mo. JI Novi partnerji Konjiške konfekcije Konjiška konfekcija je v tem tednu dobila novega ve- činskega lastnika. To je pod- jetje Leder Walter iz Nemčije, ki je odkupilo šestdesetod- stotni delež konjiškega pod- jetja. Predstavnika nemškega pod- jetja Heinz Anton Walter in Michael Griem sta se v ponede- ljek v Slovenskih Konjice sesta- la z lastnicama družbe Marico Zabukovšek in Marijo Vereš. Povedala sta, da s Konjiško kon- fekcijo sodelujejo že šest let, za nakup pa so se odločili pred- vsem zaradi kakovosti izdel- kov, ki se lahko kosajo s podob- nimi v Nemčiji, Italiji in Franci- ji, ter zaradi znanja, ki ga imajo zaposleni. Poleg tega imajo Slo- venske Konjice zelo pomem- bno lego, saj lahko od tam po- slujejo z Italijo, Švico, Francijo in Hrvaško. Po mnenju novih solastnikov je zelo pomembno, da se družba razvije in moder- nizira z novo strojno opremo še pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost. V naslednjem letu naj bi se z dodatnim zaposlovanjem šte- vilo delavcev povečalo s seda- njih petinšestdeset na sto. Heinz Anton Walter je še do- dal, da želi, da se izobrazijo tudi mladi kadri, saj bo le na takšen način podjetje ostalo na visoki kadrovski ravni. Lastnici podjetja sta pove- dali, da sta se za odprodajo deleža odločili predvsem za- to, ker v Sloveniji konfekcij- ske proizvodnje, ki se ukvar- ja z dodelavnimi posli, le stežka preživijo, saj tečaj marke ne raste sorazmerno s porastom stroškov plač in ostalih stroškov družbe. »Po- trebovali smo nekoga, ki bi nas finančno podprl in nam pomagal pri posodobitvi in razširitvi podjetja,« sta pou- darili Zabukovškova in Vere- ševa, ki bosta še naprej imeli pomemben vpliv na poslova- nje in kadrovsko politiko družbe, saj ostajata družbe- nici s štiridesetodstotnim deležem. U.K. barometeh SKBprva Inštitut za kakovost in meroslovje je SKB banki kot prvi bančni borzni hiši v Sloveniji podehl certifi- kat kakovosti ISO 9002. Certifikat se nanaša na vse storitve, ki jih banka oprav- lja na področju investicij- skega bančništva, in sicer za borzno posredovanje na domačem in tujih trgih vrednostnih papirjev, za skrbniške storitve, uprav- ljanje s premoženjem, ana- lize in podjetniške finance. ISO 9002 natančno predpi- suje procese, po katerih mora banka izvajati stori- tve, strankam pa zagotavlja večjo varnost pri izvajanju naročil in konkretnih tran- sakcij v sodelovanju z ban- ko. Sarajevo izbralo Union Na mednarodnem razpi- su za prodajo 12-odstotne- ga deleža Sarajevske pivo- varne je posebna komisija izbrala Pivovarno Union, ki je za nakup delnic ponu- dila štiri milijone mark, dodatno pa se je tudi zave- zala, da bo v pivovarno vložila še tri milijone mark. Na razpisu je sode- lovala tudi Pivovarna Laš- ko, vendar se bosansko- hercegovska Agencija za privatizacijo ni strinjala s predlogom, da bi se inve- sticijsko vlaganje pivovar- ne povečalo z morebitnim lastniškim deležem. Večin- ski, 67-odstotni lastniški delež Sarajevske pivovar- ne je v zasebnih rokah. Cocktaiz Rogaške Kolinska je postala last- nica blagovnih znamk Cockta, Jupi in Fresh, ki so bile doslej v lasti Sloveni- javina. Nakup, v katerega sta všteta še proizvodna oprema in know-how, jo je stal 720 milijonov tolar- jev. Naložba naj bi se vrni- la v štirih letih, Kolinska pa bo poslej imela 20-od- stotni tržni delež na po- dročju brezalkoholnih ga- ziranih pijač. S trženjem Cockte bodo pričeU ja- nuarja prihodnje leto, proizvodnja pa se bo priče- la aprila. Izdelava koncen- trata bo potekala v Ljublja- ni, pijačo pa bodo polnili v Rogaških vrelcih. Premestitve Nadzorni svet šempetr- skega podjetja SIP bo da- nes med drugim obravna- val tudi poslovni načrt družbe za prihodnje leto, ki predvideva določene or- ganizacijske spremembe. Zaradi prevelikega števila in tudi racionalizacije po- slovanja naj bi nekaj delav- cev iz režije premestili v proizvodne službe. V Sipu za sedaj še nimajo natanč- nih podatkov o tem, koli- ko delavcev bodo preme- stili. JI Št 5l.»2l.iiec«iiili«r 200i GOSPODARSTVO 7 Nagajanje po celjsko Direktor Avtotehnike Dragišo Milosavljevic obtožuje znana Celjana, da ga že nekaj let ovirata pri poslovanju že kakšna dva tedna stoji ob Intersparu na ežigrajski cesti nova stavba Avtotehnike, i tudi navzven simbolizira popolno preno- jtega starega, še pred tremi leti na smrt ob- jjenega celjskega podjetja. V Celju bi mora- biti zaradi tega zadovoljni, a vse kaže, da i tako. Problem naj bi bil v tem, da Avtoteh- ike ni rešilo kakšno domače podjetje ali do- lač podjetnik, ampak je to storil Štajerski ilo dom oziroma direktor tega mariborske- 1 podjetja Dragiša Milosavljevic. Zato je, 9t že mnogi doslej, tudi sam občutil, kako (lajo biti Celjani »prijazni« do prišlekov, še lasti takrat, ko jim prekrižajo načrte. Pripoved Dragiše Milosavljeviča bo najbrž raz- irila kar nekaj ljudi. Ker jo je podkrepil z imeni I priimki ter odkrito besedo o tem, zakaj so si droma si še vedno nekateri hudo prizadeva- I, da bi na lahek način prišli do Avtotehnike. Štajerski avto dom je Avtotehniko kupil leta )97. Najprej le40-odstotni lastjiiški delež, nato odkupil še deleže zaposlenih. Prevzel je tudi ;e obveznosti, ki so znašale okrog 500 milijo- 3V tolarjev. »Ko je Avtotehniki kazalo zelo sla- 3,« pravi Dragiša Milosavljevic, »nikomur v dju ni bilo mar, kaj bo s podjetjem. Niti do- ači konkurenci niti lokalni skupnosti. Ko smo edi lanskega leta po končani sanaciji začeli :ejati dokumente za izgradnjo nove Avtoteh- ke, sem ugotovil, da nas ča- 1 veliko težav. To se je tudi ires zgodilo, za vsemi nevšeč- )stmi pa stojita dva znana Ce- ina - Beata Kanduti-Šumej naš sosed Duško Košak. Šu- ejeva je bila od januarja do iija 1998 izvršna direktorica Avtotehniki, Košak pa je bil podjetju redno zaposlen do lija 1997. Šumejevo, ki je pred m delala v sanatorski ekipi v ibljanskem Rogu, sem zapo- il na njeno željo, pri tem pa e je vodilo tudi prepričanje, ibo podjetje še bolj uspešno, ' ga bodo vodili domači Ijud- . Imela je individualno po- •dbo s konkurenčno klavzu- . Nekatere njene konkretne iloge so bile občasno vezane di na izvajanje sanacijskega ograma. Ena od teh je bila di odkup terjatev od bivših poslenih.« Zakaj terjatve? Zaposlenim so od leta 1993 I plač odtegovali denar, ki bi kasneje porabili za odkup )djetja po zakonu o privati- dji. Ko je bilo lastninjenje tnčano, je denar ostal neiz- »riščen. Dragiša Milosavlje- i ne ve, zakaj. Pojasnjuje, da Dragiša Milosavljevic je po izobrazbi magi- ster ekonomije. V Celju ni prvič, saj je prvih deset let poklicne poti preživel prav tukaj. Pravi, da je bilo to najlepše obdobje njegove- ga življenja. Po dvajsetih letih se je marsikaj spremenilo... so leta 1996 biU ti deleži zapo- slenih revalorizirani glede na inflacijo in da je takratno vods- tvo podjetja s 60 zaposlenimi podpisalo po njegovem škodlji- vo pogodbo o poravnavi dol- ga. Glavnica je znašala nekaj čez 33,7 milijona tolarjev, de- nar, ki bi se obrestoval z obrest- no mero TOM -h 12 odstotkov, pa bi vrnili do 1. julija 1999. »Ko je Štajerski avto dom ku- pil Avtotehniko, so bile terja- tve delavcev poleg dolga do Ko- mercialne banke v stečaju naj- večji zalogaj za sanacijo pod- jetja,« pravi Milosavljevic in poudarja, da si je vseskozi pri- zadeval, da bi dolg čim prej po- ravnali. Zato je Avtotehnika z 48 bivšimi delavci podpisala pogodbo o poplačilu obveznosti še pred rokom. Za poravnavo obveznosti do osmih delavcev se je zavezal Duško Košak. To je bilo namesto kupnine za pro- gram Citroen, ki ga je potem, ko so ga novi lastniki Avtoteh- nike izločili iz dejavnosti pod- jetja, prevzel skupaj s temi os- mimi delavci. Ostale so še štiri neporavnane obveznosti, za ka- tere pa je, trdi Milosavljevic, vedela le izvršna direktorica Beata Kanduti-Šumej. Sam je zanje izvedel šele potem, ko je Šumejeva, ki je med tem že odšla iz Avtotehnike in kupila v Ma- riboru Jeklotehnino avtohišo, nekega dne prišla k njemu in mu povedala, da je odkupila štiri terjatve in nakup tudi no- tarsko overovila. »Odkrito mi je dejala, naj pripravim ponud- bo za prodajo Avtotehnike, in da bo del kupnine pokrila na račun prevzetih terjatev, ki so brez obresti znašale dobrih 10 milijonov tolarjev,« pravi Mi- losavljevic in nadaljuje: »Ker sem veliko moči in denarja za- pravil za sanacijo Avtotehnike, o takšni možnosti nisem hotel nič slišati in sem ji to tudi ja- sno povedal. Ko je letos svojo Avtohišo Kanduti spravila na rob propada, je odkupljene ter- jatve prodala naprej. Največ- jo, ki je brez obresti znašala skoraj 6,7 milijona tolarjev, Ko- šaku, preostale tri pa podjetju Steklar. Prepričan sem, da pri tem ni šlo za nič drugega kot za pritisk na Avtotehniko, da bi se namesto z načrtovanim razvojem začela ukvarjati le sa- ma s sabo. Na vsak način bom poskušal dokazati, da pomeni početje Šumejeve grobo krše- nje konkurenčne klavzule, ki jo je podpisala, ko je še delala pri nas.« Kaj pa Košak? »Program Citroen in celotni know-how smo mu praktično podarili,« pravi Milosavljevic. »Res je sicer, da mi je v času sanacije ustrezalo, da izločimo ta program, prav tako nisem imel nič proti, ko je po lastni izbiri vzel tudi trinajst delav- cev. Pod ugodnimi pogoji smo dali v najem še prostore, v ka- terih je bil že doslej program Citroen. Dobil je torej firmo brez obveznosti in terjatev, saj so vse ostale na Avtotehniki. Več za Košaka res nisem mogel na- rediti. Namesto vsaj malo hva- ležnosti za ponujeno priložnost pa mi je čez čas prevzel še štiri delavce, ki sem jih pustil oditi brez odpovednega roka, saj si nisem hotel nakopati še dodat- nih problemov, kasneje se je, kot sem že povedal, dogovoril za odkup terjatev...« Milosav- ljevic je prepričan, da sta Ko- šak in Šumejeva ves čas v na- vezi iskala možnosti za prev- zem Avtotehnike. Ko sta ugo- tovila, da ne bo popustil, pa so se začela otroška nagajanja in poskusi, da bi preprečila nor- malno poslovanje Avtotehnike. Eden zadnjih takšnih primerov je zaplet s tehničnim prevze- mom novega objekta. Dragiša Milosavljevic pripo- veduje: »Konec oktobra je prišla 7-članska komisija upravne enote Celje, ki jo je vodil Voj- ko Naglic. V poročilu je sicer napisala, da ni nikakršnih za- držkov za izdajo uporabnega dovoljenja, vendar ga še do da- nes nisem dobil. Osnovni prob- lem je ograja med Avtotehni- ko in Avtocentrom Košak. V projektih je bila predvidena po- stavitev dvometrske ograje, ki pa smo jo nadomestili z 1,6 me- tra visokimi betonskimi bloki. In s tem, pravijo, smo pokva- rili lep izgled okolice.« Direktor Avtotehnike je ogor- čen. »V življenju sem delal že večje projekte, Avtotehnika je peto podjetje, ki sem ga sani- ral, vendar v tridesetih letih še nisem imel tako slabih izku- šenj. Prepričan sem, da so v ozadju poslovni in politični vplivi Šumejeve in Košaka, pa tudi ona dva se ne bi mogla ta- ko obnašati, če ne bi imela pod- pore še nekoga tretjega. Koga, ne vem. Kako naj si drugače raz- lagam moj neenakopravni po- ložaj v primerjavi s Košakom, ki mu objektov ni bilo treba zgraditi sedem metrov od me- je parcele in si je lahko del pli- novoda speljal preko našega zemljišča brez našega soglas- ja. Nisem proti konkurenčne- mu boju, saj sem prepričan, da se le tako ustvarjajo močna pod- jetja, vendar mora biti borba brez politične podpore. Avto- tehnika je v preteklih letih do- živela veliko hudega, vendar bo živela naprej. V moj ponos, v ponos zaposlenih in tudi Ce- ljanov, pa če je to komu všeč ali ne. Žal mi je le, da moram delati brez podpore okolja. Ko bi mi vsaj pustili, da bi vse po- stopke speljal tako, kot se spo- dobi.« JANJA INTIHAR ■Foto: GREGOR KATIC FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi * v tednu od 13.12.2000 do 19.12.2000 Težave niso ustavile lnexe Predsednik skupine Inexa Karl-David Sund- berg je zelo zadovoljen z letošnjem poslova- njem štorske Inexe, v kateri ima ta švedski koncern večinski delež. Ugotavlja, da se je podjetje razvilo hitreje kot so pričakovali gle- de na način lastninjenja. Inexa Štore bo namreč v tem letu dosegla zna- ten dvig proizvodnje in prodaje, k čemur so poleg agresivnejšega tržnega nastopa pripomo- gla tudi znatna vlaganja v posodobitev proizvod- nje in v uvajanje novih programov. Postali so eden od vodilnih evropskih proizvajalcev jekel za vzmeti tovornjakov, zelo uspešni so tudi pri prodaji drugih novih izdelkov. »Rast proizvodnje bi bila še večja, pričakova- li smo celo 50-odstotno povečanje,« pravi di- rektor Inexe Štore Marjan Mačkošek, »če nas ne bi v začetku jeseni doletela resna okvara elek- tromotorja v valjarni. Motor bo v pogonu šele proti koncu leta. Z vgradnjo nadomestnega mo- torja in dodatnimi izmenami nam je uspelo pre- prečiti veliko izgubo.« Tako bodo izgubih »le« nekaj tisoč ton jekla, letna proizvodnja pa naj bi znašala od 85.000 do 90.000 ton. To je le malo pod načrtovanim in visoko nad lanskimi rezultati, ko so izdelali 61.000 ton jekla. V Inexi bodo veliko vlagali tudi prihodnje leto, trenutno pa v podjetju že teče dvajset raz- vojnih projektov, s katerimi želijo izboljšati or- ganizacijo dela. Tako naj bi med drugim zmanj- šali sedanji enomesečni cikel v proizvodnji na polovico, bistveni del tega projekta pa sta tudi motivacija in izobraževanje vseh zaposlenih. JI Slovenija bo kmalu odprta Predvidoma še pred novoletnimi prazniki bodo v Ro- ;aški Slatini zopet odprli hotel Slovenija. Zaradi nujnih »bnovitvenih del, na Icatera so se pripravljali kar nekaj :asa, je hotel zaprt že dober mesec. Direktorica Andreja Fluchter je povedala, da so v hotelu, a je priljubljen predvsem med tujimi gosti, prenovili celot- 10 pročelje, zamenjali so stavbno pohištvo in delno obnovili lotelske sobe. Naložba je veljala 65 milijonov tolarjev. Ka- sneje bodo hotel zaprli še enkrat, saj želijo opraviti še neka- era dodatna dela v notranjosti objekta. Med drugim bodo iredili tudi fitness studio. Hotel Slovenija, ki je v lasti družbe Hoteli KD, sodi v kate- lorijo treh zvezdic in je edini s takšnim rangom v Rogaški »latini, ki ga trži družba Terme Rogaška. »Z dodatnimi stori- vami bo obnovljen hotel presegel osnovne hotelsko-gostin- jaogata knjižnica. Maister se je v Celju sukal samo v slovenski družbi, zlasti v Narodnem domu. Rad pa je zahajal tudi v celjsko okolico. Všeč mu je bilo pri »grenadir- birtu« (kasnejši Belajevi gostil- ni) na Polulah, kjer so se zbirali tako pomembni možje, kot so bili časnikarja Vekoslav Spind- ler in Janko Lesničar, duša celj- skega Dramatičnega društva urar Rafko Salmič, nadučitelj Armin Gradišnik in profesor Josip Kožuh. V Celju je spoznal tudi profesorja Franca Mravlja- ka, katerega si je po zlomu monarhije izbral za svojega pri- bočnika. Njegova poznanstva v Celju so se dobro obrestovala takoj po prevzemu vojaške ob- lasti na Slovenskem Štajer- skem, ko so pod njegovim po- veljstvom v mestu izoblikovali Celjski pešpolk, ki je v drugi polovici novembra 1918 štel 1005 mož in 65 častnikov. Ta je dobro podprl Maistrovo ime- nitno zasnovano akcijo, s kate- ro je v noči 23. novembra 1918 razbil in onemogočil nemško zeleno gardo v Mariboru in s tem dokončno osvojil Maribor. Zvezanost s svojo celjsko du- hovno izkušnjo je pokazal tudi s tem, da je svojima bojevniko- ma, znancema iz celjskih časov, Franju Malgaju in Srečku Pun- cerju, ki sta padla na Koroš- kem, govoril ob grobu v Šent- jurju in Braslovčah. Zadnje srečanje z Maistrom Maister pa se je izkazal tudi kot soorganizator duhovnega življenja na Slovenskem. V Celju je leta 1914 pridobil ta- kratnemu Zgodovinskemu društvu za Slovenski Štajer, jedru slovenskih znanstvenih prizadevanjih na Štajerskem, kar dvajset novih članov, med njimi mnogo pravnikov, sod- nikov in odvetnikov, zdravni- kov, presenetljivo pa tudi mnogo trgovcev in podjetni- kov (Ivan Ravnikar, Rudolf Stermecki, Anton Kolenc, Ka- rol Goričar, Fran Leskovšek, Robert Diehl). Kmalu po začetku vojne - za cesarjev razglas o mobilizaciji je izvedel na nedeljskem dru- žinskem izletu na Teharjah - je bil premeščen za referenta pri okrožnem poveljstvu črnovoj- niškega regimenta št. 26 v Ma- riboru. Celje se je še enkrat srečalo z Maistrom, leta 1934, ko so mrtvega generala peljali z Un- ca, kjer je preminil, čez Ljub- ljano v Maribor, kjer so ga 29. julija 1934 pokopali z vehki- Društvo general Maister s sedežem v Ljubljani, ki ga vodi mag. Milan Lovrenčič, si prizadeva, da bi tudi v Celju zrasel spomenik temu za Štajersko in celo Sloveni- jo pomembnemu možu. mi častmi. V petek, 27. julija zvečer, se je furgon z generalo- vimi posmrtnimi ostanki približal z žalnimi zastavami ovešenemu Celju. Pred pravo- slavno cerkvijo se je zbral častniški zbor s podčastniki ob veliki množici. Uredili so se v žalni sprevod, ki je krenil po takratni Prešernovi ulici pred magistrat. Na čelu so korakali trobentači in bobnar- ji, za furgonom je stopala nje- gova žena s sinovoma in teto. Pred mestnim magistratom se je množica zgostila. Zbrani si bili mestni in okoliški župani, občinski odborniki, zastopni- ki oblasti, duhovščina, sokoli, Maistrovi borci, rezervni čast- niki in zastopniki narodnih Cankarjeva 13, kjer je v celjskem obdobju živela Maistrova družina. Foto: GD društev. Žalni nagovor je imel župan dr. Alojzij Goričan. Združeni pevski zbori so mr- tvemu generalu v slovo zapeli žalostinko Oj Doberdob, slo- venskih fantov grob, častni vod pa je izstreUl salvo. Potem se je sprevod z vsemi odličniki pomikal skozi špalir po Pre- šernovi ulici in Kralja Petra cesti (današnji Stanetovi uli- ci) ter nato po Mariborski ce- sti do mestne meje. Mesto se je od velikega pokojnika po- slovilo z dolžno spoštljivost- jo. General Rudolf Maister je v svoji rani vojaški karieri v Ce- lju prebil komaj slabo leto. Toda v kratkem obdobju je kot slovenski poet in kultur- nik, zlasti pa kot spodbujeva- lec mladine v mestu storil ve- liko. Iz nje so se po Maistro- vem duhu mnogi povzdignili v kladivarje prenovljene slo- \'enske skupnosti. . . BRUNO HARTMAN Učenci nižjih razredov so z veseljem spremljali kulturno prireditev, ki so jo zanje pripravili učenci višjih razredov. Prešernu ob Prešernovem lelu Skozi vse leto so učenci preboldske osnovne šole odkrivali Prešerna na etnografskem, zgodovinskem, likovno-tehničnem, glasbenem, literarnem in tujejezičnem področju. Vse, kar je nastalo v tem času, so zbrali in predstavili na osrednji prireditvi z naslovom Prešernu ob Prešernovem letu. Učenci so ta dan najprej sodelovali v različnih delavnicah, kjer so nastajali lepi in zanimivi likovni izdelki, velik odziv učencev je bil tudi na ugankarskem področju, kjer so oblikovali in sestavljali križanke na temo Prešerna in njegovega obdobja. Člani družboslovnega krožka so predstavili stare predmete iz svoje raziskovalne naloge. Prava poslastica prireditve pa je bil nastop tiskarskega mojstra Janeza Rozmana, ki je učencem predstavil zgodovino in razvoj tiska. D. NARAGLAV Sf. 51.« 21. decMiilMr2000 14 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Zaradi igrišča grožnje s požigom Nakopičene težave seieio razdor med Rodmirce Radmirsko srečanje kraja- nov z županjo Anko Rakun naj bi izkoristili za pogovor o teža- vah in morebitnih pobudah ljudi spodnjega dela občine Ljubno, kot v žargonu rečejo Radmirju, Juvanju in Okonini, vse skupaj pa se je sprevrglo v medsebojno obtoževanje za in proti gradnji športnega igrišča ob stavbi nekdanje šole. Očitno gre za vprašanje, ki Radmirce vse prej kot združuje. Po mnenju občinske svetnice Frančiške Štiglic takšen objekt ne sodi v urbano okolje, še najmanj ob pokopališče in cer- kev z zakladnico masnih plaš- čev. Igra z žogo na parkirišču pod cerkvijo povzroča preglavi- ce tudi kmetom, zaradi nereda prihaja do neposredne škode, bližnji sosed Janez Štiglic pa je povedal, da so mu zaradi nestri- njanja po telefonu grozili s poži- gom hiše. In mu za lažji premi- slek prestrehli vrata. Če navedeno drži, potem so v Radmirju nekoliko izgubili nad- zor nad dogajanjem, čeprav je naveden primer najverjetneje samostojen podvig prenapetega zagovornika gradnje igrišča. Za- govorniki športnega poligona, med njimi je tudi svetnik Franc Terbovšek, so prepričani, da bo igrišče prostor za družabno živ- ljenje, namenjen tudi za gasilske vaje ter veselice, sploh pa naj bi bil ta prostor nekakšno središče kraja. Obstaja seveda tudi mož- nost, da igrišče preselijo izven naselja, v Hom, kjer je igrišče za velik nogomet. S takšno rešitvijo se ne strinjajo zagovorniki, saj bi bilo potrebno zagotoviti celotno infrastrukturo, po izkušnjali, pravijo, pa se na igriščih, kjer ni zagotovljena kontrola, mladina bolj ukvarja z mamili in podob- nimi nečednostmi kot z žogo. Z glasovanjem se je šestind- vajset prisotnih opredelilo za igrišče na omenjeni lokaciji, osem jih je bilo proti, po zagoto- vilih pa bo sporen objekt lociran štiri metre od najbližje meje in dvajset metrov od stanovanj- skih hiš. V naslednji fazi bo torej po- trebno zagotoviti denar in, če prav razumemo županjo Anko Rakun, posebnih sredstev za te namene ni predvidenih. Tem- bolj, ker v spodnjem delu Iju- benske občine odprtih vprašanj ne zmanjka. Največ težav imajo z okoninsko vodo - nekaj časa iščejo toplo vodo, potem najde- jo pitno in nazadnje dobijo žve- pleno neuporabnost. V Radmir- ju bo nujno potrebno urediti čistilno napravo in kanalizacijo, Juvancem je potrebna cestna razsvetljava in Melišanom ce- sta, urediti bo potrebno vodoto- ke... S tem želje in potrebe seve- da niso izčrpane, nekatere pa koreninijo v nezmožnosti med- sebojnega odpravljanja proble- mov. Previsoka živa meja ob regionalni cesti in gnoj iz Varpo- Ija, da je v pasjih dneh smrdelo po celem Radmirju, sta samo dva, čeprav pomembna. Dan po razpravi krajanov so ljubenski svetniki na svoji zadnji letošnji seji sprejeli od- lok o gradnji igrišča. Zaradi vlaganja v šolstvo bo proračun za leto 2001 še poseb- no obremenjen, enako kot vse »nerazvite« občine tudi Ljuben- ce pesti dohodninska šibkost, saj lastnih sredstev napraskajo komaj za tretjino proračuna. Ostalo je potrebno zagotoviti iz državnih virov, finančni mini- ster Tone Rop pa je že napove- dal leto suhih krav... »HMHHHMMi EDI MAVRIC Zaključna dela na Bregu. Uredili pločnik, cesto in javno razsvetljavo v delu naselja Breg pri Polzeli so letos zgradili okoli 500 metrov kanalizacijskega zbiralnika. Pri tem so seveda povsem razrili cesto, sedaj pa je Podjetje za urejanje voda Celje cesto uredilo: na novo so jo asfaltirali, zgradili pločnik in javno razsvetljavo. Seveda so tega najbolj veseli tisti, ki tukaj prebivajo, saj so na ta način poplačani za težave, ki so jih imeli v času gradnje. T. TAVČAR Zbor podeželske mladine Na rednem letnem obč-: nem zboru se bodo v soboto zvečer v prostorih gasilskega I doma na Vrhu nad Laškim sešli člani Društva podežel- ske mladine Laško-Radeče.; Društvo se trudi, da po svo- jih močeh z različnimi pro- grami plemeniti in razvedri zlasti mladino na podeželju. Občni zbor bodo popestrili z lastnim kulturnim progra- mom, nato pa bo sledilo dru- žabno srečanje. V. M.; Srečanje starejših na Vrhu Na pobudo Sveta Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim in v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Laško bo to soboto ob 14. uri v dvorani tamkajšnjega gasilske- ga doma srečanje starejših kra- janov, ki so dopolnili sedemde- set in več let. Vrh nad Laškim sodi med tiste krajevne skup- nosti, ki imajo izredno veliko število starejših krajanov - teh naj bi bilo natanko sto. Bo.J. Zvesti sodelavci oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo vodi Ivica Burnik (na desni), so ustanovili svoj klub. Okusna ustanovitev kluba Na ustanovnem občnem zboru v prostorih Plesnega foruma v Celju so se v soboto zbrali člani oziroma predvsem članice Kluba ljubiteljev oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo na Radiu Celje vodi Ivica Burnik. Klub ima zaenkrat okrog 50 članov, za predsednico pa so izvolili Zdenko Korent iz Celja. V okviru kluba si bodo prizadevali predvsem za dvig kulinarične kulture, za ohranjanje domačih slovenskih jedi, s pomočjo strokovnjakov z različnih področij se bodo izobraževali o prehrani in gojili tudi družabni del ter hodili na izlete. Poletni piknik pri sv. Jožefu, ki bil letos povezan s predstavitvijo drugega dela Kuharskih bukev (izdal jih je NT&RC) - te so zapolnjene z recepti poslušalcev oddaje - bo postal tradicionalen, so sklenili. Tudi tokrat so lahko člani kluba ugotovili, da se da recepte iz oddaje zelo koristno uporabiti in predvsem z zadovoljstvom pospraviti, saj so se mize šibile pod različnimi dobrotami, ki so jih prinesli na ustanovni sestanek kluba. TC, Foto: GD, DESKANJE PO SPLETU Pomagati preko spleta Mislim, da je ravno pravš- nji čas, da si pogledamo, ka- ko bi lahko preko spleta po- magali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Biti do- brotnik namreč še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo lažje. Gotovo poznate splet- no stran The Hunger Site (www.thehungersite.com), o kateri sem, če se ne motim, tukaj že pisal. Danes se bo- mo zadeve lotili še malce širše, najprej pa si poglejmo, kako vse skupaj sploh delu- je. Gotovo ste se že spraševali, kako lahko pomagaš neko- mu kar preko Interneta. Do- bro, lahko bi mu nakazal de- nar, ampak to ni nič lažje ali enostavneje kot zbiranje po- moči na klasičen način. Pio- nirska med vsemi dobrodel- nimi spletnimi stranmi je ta iz uvoda, koncept delovanja pa je zelo domiselen. Vse skupaj namreč deluje nekako takole: obiskovalec pride na spletno stran, kjer ga pričaka gumb s pojasnilom: »Podarite hrano« (če gre za darovanje hrane, seveda). Ko obiskovalec klik- ne gumb, se mu pokaže novo okno, kjer izve, da je s tem dejanjem pravkar prispeval skodeHco riža za lačne. Ob tem sporočilu se pokažejo tu- di reklamne pasice sponzor- jev, ki so to akcijo omogočili. Vam že postaja jasno, kaj- ne? Oglaševalska sredstva ni- so namenjena dobičku, tem- več dobrodelnim namenom. Z vsakim klikom se v dobro- delne fonde steka denar, ki ga potem bolj ali manj pravično razdelijo pomoči potrebnim ljudem. Takšnih strani je na spletu precej, namenjene pa so vzdrževanju različnih do- brodelnih fondacij, ki spet de- lujejo v različne namene. Na vsaki strani je običajno na- tančno pojasnjeno, kam se steka denar, ki ste ga naklika- li. Čeprav je ideja nova, se je hitro razširila po svetu. Nič čudnega torej, če so se že začeli pojavljati portali, na ka- terih lahko najdete povezave do takšnih strani. Eden izmed bolj znanih je Quick Donations (www.quickdonations.com), kjer lahko s klikanjem poma- gate na veliko različnih do- brodelnih straneh. Poleg sez- nama najbolj znanih - The Hunger Site je seveda na pr- vem mestu - so strani urejene po cilju pomoči. Naj gre za zdravje, lakoto, okoljevars- tvene zadeve in podobno. Skratka, če si boste vzeli malo časa, lahko naredite nekaj do- brega za nekoga na drugi strani planeta, ne da bi vam bilo treba vstati iz naslanjača ali odvezati mošnjiček. Strani so običajno zelo skromno oblikovane, saj bi bilo naravnost objestno, če bi, recimo, denar porabili za bleščeč design namesto za cilj, zaradi katerega je stran sploh nastala. Najbolj zanimi- vi pa so statistični podatki o obisku logotipov sponzorjev. Izkazalo se je namreč, da imajo te strani celo do trikrat večji CTR, to je Click Through Rate - količnik, ki prikazuje razmerje med obiskanostjo strani in številom klikov na reklamno pasico. Ljudje se namreč zavedajo, da tu ne gre več za marketing sponzorjev, temveč za to, da s svojim obiskom pomagajo drugim ljudem. Torej, kaj še čakate? Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Blagoslov konj na Štefanovo V torek, 26. decembra, bodo v Laškem in v Kompolah na Štefanov praznik pripravili blagoslov konj po stari navadi. Blagoslov je povezan z božičem. Živali so dajale zavetje novorojenemu Jezusu, zato so se naši predniki dan po božiču hvaležno spomnili živali, jim boljše postlali v hlevu in jim dali boljšo krmo. V Laškem so običaj pred tremi leti obudili na pobudo enega od rejcev konj, Jožeta Kovača. Prireditev se bo pričela ob 10. uri s priložnosmo sveto mašo, uro kasneje pa bo pred cerkvijo na trgu v Laškem še blagoslov plemenitih živali. V lepem vremenu naj bi se tam zvrstilo okoli 25 rejcev s svojimi konji. V Kompolah blagoslov konj prirejajo že četrto leto zapored, letos pa se bo pričel ob 9. uri, po sveti maši. . V.M., V.Č. NOVI TEDNIlC HASI KRAJI IN UUDJE 15 Na koncertu je nastopil tudi zbor OŠ Vransko. Žai^k upanja v Osnovni šoli Vransko so organizirali že drugi dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za podporo otrok, ki si ne morejo privoščiti nadstandardnega programa iole. V ta namen so že pred tremi leti ustanovili sklad Žarek upanja, za katerega tudi sicer vse leto skrbijo z raznimi akcijami, kot so zbiranje papirja, kostanja, izdelava in prodaja voščilnic in drugih otroških izdelkov na božično-novoletnem sejmu, zbiranje starih igrač in podobno. Poleg materialne pomoči deluje na šoli tudi organizirana medsebojna pomoč v okviru krožka za prostovoljno socialno delo. Letošnji koncert, na katerem so nastopili otroci iz vrtca, podružnične šole v Taboru in centrahie šole, je bil odlično obiskan. Zbrali so 103 tisoč tolarjev. Seveda pa pričakujejo še dodatna sredstva donatorjev oziroma sponzorjev. T. TAVČAR Managerji pomagajo Solčavi Društvo^ managerjev Gol- ding klub Žalec je minuli četr- tek organiziralo dobrodehii srečelov. Na prireditvi so zbrali za četrt milijona tolar- jev sredstev, upravni odbor kluba pa je sklenil, da jih bo- do namenili za prizadete ob plazu v občini Solčava. SKO Praznični vzpon na Stoipnilc Ob dnevu samostojnosti bo v Slovenskih Konjicah 6. zim- ski vzpon na Stolpnik. Pohod- niki se bodo odpravih na pot 26. decembra ob 9. uri izpred avtobusne postaje. AB DedeicMrazv Senljurju v Šentjurju pričakujejo da- nes, v četrtek, 21. decembra, prihod dedka Mraza s sprems- tvom ter nastop Romane Kranjčan. Prireditev, ki jo pri- pravlja Društvo prijateljev rnla- dine Šentjur, bo na Mestnem trgu z začetkom ob IZ uri. Razstava del uporabnikov dnevnega centra Eureka in informacijskega centra Želva. Slednji je namenjena mladostnikom, ki uživajo drogo in njihovim svojcem, sicer pa skupini delujeta ločeno. Dan odprtih vrat Eurelce Februarja 1998 je na po- budo skupine za samopo- moč ljudi, ki imajo psihia- trično izkušnjo, in v organi- zaciji Centra za socialno de- lo Žalec začel delovati Dnev- ni center za ljudi s težavami v duševnem zdravju Eureka. Program dnevnega centra predstavlja sodobnejšo obli- ko organiziranja skrbi za ose- be s težavami v duševnem zdravju in diagnozo duševne bolezni, saj jim redno nudi kvalitetnejšo izrabo prostega časa. Sočasno jih podpira pri reševanju psihosocialnih te- žav, občutij zapostavljenosti in manjvrednosti. Uporabniki sodelujejo v vseh dnevnih ak- tivnostih, si pridobivajo in iz- menjujejo izkušnje, razvijajo drugačne odnose... Vse de- javnosti Dnevnega centra so usmerjene v povečanje samo- stojnosti in neodvisnosti upo- rabnikov, hkrati pa težijo v izboljšanje življenja in nude- nje podpore za reševanje psi- hosocialnih težav. Kako deluje dnevni center in kakšno ustvarjalnost imajo uporabniki, so pokazali pred dnevi na dnevu odprtih vrat. ko so pripravih razstavo nji- hovih stvaritev. Za to prilož- nost so izdali tudi že tretjo številko biltena, ki vsestran- sko odsUkava njihovo delo in življenje v dnevnem centru. Pri samem dnevu odprtih vrat pa so sodelovali tudi ne- kateri, še ustvarjalni odvisni- ki, ki delujejo v skupini Želva, ki je zaživela v letošnjem fe- bruarju. D. N. St. 51.-21. december 2000 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE iNOVITEDNIKlI Veclon nevarnih odpadkov v akciji zbiranja nevarnih odpadkov je podjetje Javne naprave d.o.o. iz Celja prejš- nji teden zbralo skupno 986 kilogramov olja in maščob, 706 kilogramov odpadnih barv in črnil, 129 kilogramov topil oz. razredčil, šest kilo- gramov kislin in 269 kilogra- mov pesticidov. Ljudje so prinesli tudi enajst kilogramov baterij, za dobri dve toni akumulatorjev, 78 kilogra- mov zavrženih kemikalij in zdravil, 110 kilogramov meša- ne embalaže, ki vsebujejo ne- varne snovi, 32 kilogramov elek- Nevame odpadke iz gospodinjstev zbirajo v posebne zabojnike. tronske opreme ter 45 kilogra- mov pršil, kozmetike in čistil. Kar lep izkupiček, kajne? In vse to se je nabralo le v enem ted- nu! Akcija zbu-anja se nadaljuje tudi ta teden ter drugi teden v januarju. Odpadke zbirajo v do- poldanskem času med 10. in 13. uro ter popoldne med 14. in 17. uro, vendar v razUčnih mestnih četrtih. Če so slednje večje, odpadke zbirajo na is- tem mestu dopoldne in popold- ne. O času in kraju zbiranja so po besedah Mete Sirca iz Jav- nih naprav obvestili vsa gospo- dinjstva, ki lahko tako odpe- ljejo-odpadke po možnosti tu- di do sosednje četrti, če jim de- nimo ne ustreza čas zbiranja na njihovem predelu. Bo.J. Foto: G.K. Za žlahtno kapljico v petek je vinogradniško društvo Polič iz Štor v Prožinski vasi pripravilo pokušino vin letnika 2000, ki jo je vodila Tadeja Vodovnik, univ. dipl. inž. iz Kmetijskega zavoda Mari- bor. Štorskim vinarjem so se pridružili tudi vojniški, ki zaenkrat še nimajo svojega društva. Pri ocenjevanju je sodelovalo 46 vzorcev vina, skupna ocena pa je bila zelo dobra. Po besedah predsednika društva Janija Glavača je bilo med njimi tudi lepo število tistih, ki sodijo v sklop vrhunskih vin, kar je bil tudi eden od osnovnih ciljev članov ob ustanovitvi društva pred tremi leti. »Tako nam je ponovno uspelo dokazati, da društvo vinogradnikov v Štorah uspešno deluje, obenem pa počasi postajamo zanimivi tudi za tiste, ki so do sedaj prisegali, da v tem podokolišu ni mogoče pridelati kakovostne žlahtne kapljice,« je še dodal Glavač. Bo.J. Foto: J. G. Božiček za najmlajše Za otroke je december čas srečanj z dobrotniki kot so Mi- klavž, božiček in dedek Mraz. V občino Gornji Grad se je moral božiček letos podvizati kar z zapravljivčkom in konjsko vprego - otroci v Gornjem Gradu, Novi Štifti in Bočni so nestrpno pričakovali njegov prihod. Kot že nekaj let doslej, so mu priskočili na pomoč člani gledališke skupine gornjegrajske šole, popotno malho so mu napolnili na občini in razlogi za veselje so bili izpolnjeni. EDI MAVRIC NOVI TEDNIK REPORTAŽA 17 Namesto pohištva harmoniica Upokojeni mizar Franci Zidar izdeluje letos že drugo harmoniko ter se uci igranja - Najstarejši učenec harmonike y Sloveniji? v dolini Kozarice je veliko zanimivega. Pred kratkim smo pisali o tamkajšnjih zadnjih oglarjih, danes predstavljamo zanimivega Francija Zidarja iz Soten- skega. Upokojenec iz okoli- ce Jakoba pri Šentjurju je pred kratkim izdelal diato- nično harmoniko ter se tudi uči igranja. Pri Zidarjevih so bili vedno veliki prijatelji glasbe, vendar se je lahko želja gospoda Fran- cija po igranju harmonike uresničila šele v njegovih upo- kojenskih letih. Doma so, pred II. svetovno vojno ter po njej, živeh v hudih socialnih razmerah, saj je hiša prišla na boben, nakar je njegova ma- ma, s štirimi otroki, ostala vdova. Francija Zidarja poznajo predvsem kot uspešnega mi- zarja, kar mu je prišlo prav pri izdelovanju harmonike. V le- tih po II. svetovni vojni se je učil pri priznanem mojstru Jožetu Amonu na Teharjah ter obiskoval lesno-obrtno šolo, kjer so predavali učitelji iz priznanih mizarskih družin. ^ Takrat so bili v delavnici kar ^ devet mesecev, v šoli preostale tri. Ugotavlja, da bi morali učenci bitf tudi dandanašnji več časa v delavnici. Kot mladi mož se je zaposlil v Alposu, kjer je prva dva meseca mehansko poliral sto- le. Nato so začeli izdelovati aluminijasta okna in vrata, po štirih letih pa je prišel v Alpo- sovo mizarsko delavnico, kjer so izdelovali trgovinsko, go- stinsko in pisarniško opremo. Tam je delal kot samostojni mizar več desetletij, zadnja leta pa je bil zaradi bolezni proizvodni kontrolor. Mizarsko znanje mu je zelo koristilo v domači delavnici, saj mu je uspelo leta 1964 kupiti rodno hišo v Soten- skem, tisto, ki je prišla nekoč na boben. Hiša je bila v zelo slabem stanju, zato je bilo treba pljuniti v roke. Bili so težki časi, tako da je moral zidno opeko izdelati kar sam, prav tako okna in vrata, ki jih je pozneje zamenjal za sodob- Franci Zidar, ki je v 66. letu življenja, je začel igrati na harmoniko šele letos. Zadnje tedne igra na instrument, ki je njegov izdelek. na. Ko sta si postavljala domo- ve njegova sin in hči, je prav tako izdelal stavbno pohištvo. V lovskih vrstah, kjer je bil nekaj let, je tudi znano, da si je izdelal puškino kopito. LjubHein glasbe Kljub težkemu življenju so bili pri Zidarjevih vedno veli- ki prijatelji glasbe. Zelo rada je pela njegova mama, danes radi zapojejo v družinskem krogu, ko sta s soprogo skupaj z otrokoma in vnuki. Franci Zidar in soproga Mihca sta bila včasih pevca zbora v Jako- bu, sin Zdravko igra kitaro, hči Vlasta se je učila skrivnosti harmonike ter je pevka žen- skega zbora skladateljev Ipav- cev v Šentjurju, sinova sopro- ga poje v zboru v Jakobu, hčerkin mož igra diatonično harmoniko... Tako je med ljubitelji glasbe vseh pet Zidarjevih vnukov. Najstarejši vnuk Toni, učenec 7. razreda, igra kitaro v orke- stru, Tina igra klavir. Žiga na- Prva harmonika Francija Zidarja iz doline Kozarice je izgotovljena. Soproga Milica mu je za njegov čudoviti izdelek od srca čestitala. stopa s harmoniko, Eva in Al- ja, ki je še v vrtcu, pa tudi zelo radi pojeta in nastopata. Fran- cija Zidarja so k učenju igra- nja harmonike pravzaprav po- sredno vzpodbudili šele vnu- ki. Gospod Franci je spremljal s posebnim zanimanjem vnu- ka Žigo, ki se je začel lani učiti igranja harmonike pri Stanku Mikoli v Arclinu. Vnukovo učenje ga je vzpodbudilo, da si je v začetku letošnjega leta kupil diatonično harmoniko ter želel postati samouk. Pra- vi, da ni in ni šlo, zato se je odpravil po znanje k Mikoli, kamor še vedno hodi. Med spoznavanjem kuplje- ne harmonike je opazil, da je izdelana preveč industrijsko, z malo ročnega dela. Tako se je upokojeni mizar odločil, da bo izdelal harmoniko sam. Iz- delovati jo je začel letos pole- ti. Kupljena harmonika je imela italijanski mehanični sistem, sam je hotel klasične- ga, takšnega kot se za sloven- sko harmoniko spodobi. Za- dal si je težko nalogo; čeprav je povpraševal nekatere izde- lovalce, se je lahko na koncu koncev zanesel predvsem na svoje ugotovitve. Rogljičenje dunajsicešoie Za moža iz doline Kozarice je znano, da tisto, česar se loti, tudi udejani. Za harmoniko, ki jo je začel izdelovati, je bil trdno prepričan, da bo igrala, manj pa je verjel, da se bo naučil tudi igranja. Pred izdelovanjem je naj- prej poskrbel za material. Uporabil je smreke, ki jih je podrl pred nekaj leti pod Re- sevno, gosti les z ravno rastjo, iz katerega je nameraval izde- lati pohištvo. Za notranjost harmonike je potreboval smrekov furnir, za ostale se- stavne dele jelšo ah oreh, pa tudi primerna lepila in lake. Tipke so iz lesa lesnike, tako trdnega, da je žaga kar ječala. Medenino za kovinske dele harmonike je kupil, prav tako meh. Pripravil je les primerne ši- rine, dolžine in debeline, ki ga je v kotih zrogljičil in dobil potrebne lesene okvirje. Tu mu je prišlo prav znanje, pri- dobljeno od starih mizarjev dunajske šole, ki še rogljičijo ročno. Potem je moral v okvir- je vgraditi potrebne letve, da je lahko vstavil glasovnice. Te je posadil v okvirje, obložene s furnirjem, sledilo je lakira- nje in poliranje. Nato je vgra- dil »klavir« in celotno mehani- ko za melodijo in bas. Dela se je loteval vselej v dopoldanskem času. To ga je tako prevzelo, da ga je sopro- ga Milica pogosto zaman kli- cala h kosilu, saj je ni slišal. Nekoč mu je pomagala pri izdelovanju stavbnega pohiš- tva, pri tem drobnem delu je imela mir. Potem ko je name- stil še okrasno okovje, mu je za čudoviti izdelek le od srca čestitala. Z delom je končal pred dvema mesecema ter po- čakal na uglasitev Zorana Ko- lina. Kohn, ki poučuje v celj- ski glasbeni šoli igranje har- monike, nam je pohvalil delo samouka iz doline Kozarice. Dandanašnji je mogoče v ItaU- ji kupiti vse mogoče dele, tako da harmoniko le sestaviš, Franci Zidar pa je skoraj vse izdelal sam. Potem so prišli iz Zidarjeve harmonike prvi, težko priča- kovani zvoki. Mojster, ki je bil sprva bolj prepričan v us- peh pri izdelavi harmonike, že lepo zaigra v družinskem Jcrogu, tudi skupaj z četrto- šolcem Žigo, znancem Zlate harmonike. Prva pesem, ki se jo je naučil upokojenec, je bila začetniška Majhna sem bila, piske sem pasla, potem se je lotil skladbe Če študent na rajžo gre, zdaj pa igra med drugirn tudi Ko bila sva mla- da oba. Franci Zidar iz dohne Ko- zarice je očitno med upoko- jenci, ki nimajo prostega ča- sa. Pred njim je nova naloga. S tistim pohištvom iz smre- kovega lesa zanesljivo ne bo nič, saj izdeluje že drugo diatonično harmoniko, za vnuka Žigo, učenca osnovne šole v Hruševcu. Prepričan je, da bo Žigova harmonika še boljša. BRANE JERANKO 18 NASI KRAJI iN UUDJE NOVI TEDNIK Praznične prireditve v Vojniicu Tudi ta konec tedna bo v Vojniku minil v znamenju bo- žično-novoletnih prireditev. Tako so organizatorji za jutri pripravili otroško igro z na- slovom Minka gledališka šminka, ki se bo pričela ob 18. uri v Kulturnem domu Vojnik, po predstavi pa bo otroke obi- skal božiček. V soboto ob 18. uri bd v vojniški knjižnici ot- voritev razstave novoletnih voščihiic akademskega slikar- ja Petra Krivca, v nedeljo ob 8.30 uri pa božično-novoletni koncert moškega pevskega zbora Prosvetnega društva An- ton Bezenšek iz Frankolove- ga. Koncert bo v telovadnici OŠ Frankolovo, ponovili pa ga bodo v torek, 26. decem- bra, ob 11. uri v črešnjiški cerkvi. Bo.J. Z obiska dedka Mraza v dvorani KZ Braslovče, kjer je obdaril okoli 180 otrok. Dobri decembrsici možje v občinah Spodnje Savinjske doline so se obiski dedka Mraza pričeli prejšnji teden. Obiske so pripravila društva prijateljev mladine v sodelovanju z vrtci, osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi. Dedek Mraz ima seveda spremstvo, njegov obisk polepšajo krajše igrice in podobni nastopi najmlajših, osrednji del vsakega obiska pa je seveda obdaritev. T. TAVČAR Božiček je prvo obdaril 91-letno Jožefa Martinšek. Božiček obiskal najstarejše libojcane v krajevni skupnosti Liboje v žalski občini so letos prvič pripravili srečanje za svoje sokrajane, stare 70 let in več, ki so ga združili z obiskom božička. Srečanje je pripravila krajevna skupnost in sprejela odloči- tev, da bo tako odslej vsako leto. Vabilu se je odzvala več kot polovica od 150 krajanov v teh letih. Udeležence je najprej pozdravil predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin in jim zaželel veselo druženje. V kulturnem programu so nastopili učenci podružnične OŠ Liboje, flavtistki Tina Baloh in Sara Železnik ter domača godba na pihala. Navzoče je s svojim obiskom in darili razveselil tudi božiček, srečanje pa so nadaljevali z zakusko in veselim pomenkovanjem. T. TAVČAR Za dan kot v pravljici Koliko lahko pomeni majhna pozornost za neko- ga, ki je sicer v marsičem prikrajšan za radosti življe- nja, kaže fotografija iz Rim- skih Toplic, kjer je Miklavž s spremstvom obdaril 43 čla- nov Društva za pomoč du- ševno prizadetim. Sožitje, kakor se društvo imenuje, so v laški občini oživili pred dvema letoma. Predseduje mu Franc Rajh, vanj pa je skupno včlanjenih okoli sto petdeset članov, med njimi tudi staršev in bližnjih svojcev. Praznično obdaritev duševno prizade- tih članov društva so omogo- čili številni donatorji, ki so se prijazno odzvali povabilu k sodelovanju v akciji Oddel- ka za družbene dejavnosti Občine Laško, Kulturnega centra Laško in Območnega združenja Rdečega križa Laš- ko. Bo.J., Foto: V. M. NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 19 Vodovod Stopnilc-Jevše Vrednost del kar 50 milijonov tolarjev, velik prispevek krajanov Za naselji Stopnik in Jevše v občini Vransko je bilo so- botno dopoldne veselo in praznično. Namenu so na- mreč predali vodovod Stop- il i k-Jevše. Po besedah, Vranskega žu- pana in novopečenega po- slanca Franca Sušnika je os- novna naloga občine zago- tavljanje kvalitetne oskrbe s pitno vodo. To načelo je bo- trovalo tudi odločitvi občin- skega sveta občine Vransko, da pristopi k izgradnji vo- dooskrbnega sistema za ti dve naselji. Do sedaj so se prebivalci oskrbovali s pitno vodo iz manjših zajetij, vode je v sušnih mesecih primanj- kovalo in jo je bilo potrebno dovažati, kvaliteta vode pa je bila slaba. Za nadaljnjo širi- tev in razvoj območja je bilo nujno potrebno zagotoviti vodovodni sistem, ki bi oskr- boval prebivalce s kvalitetno pitno vodo in hkrati zagotav- ljal minimalno požarno var- nost. Na pobudo krajanov so pred štirimi leti pristopili k izdelavi idejnega projekta za izgradnjo vodovoda. Ker na omenjenem, izrazito kraš- kem obrobju dobroveljskega hribovja ni na voljo kvalitet- nih vodnih virov, je že idejni projekt predvideval zahtevno povezavo z dolinskim voda- v.odnim sistemom. Z ustano- vitvijo občine Vransko so se pričela pripravljalna dela za izvedbo nedvomno ene naj- večjih in najdražjih investicij na področju vodooskrbe v občini Vransko. Pri izgradnji vodovoda so bili uporabljeni najkvalitetnejši materiali in najsodobnejša oprema, tako da je možno sistem daljinsko nadzirati. Izjemnega pomena je nov vodovod tudi zaradi izboljšanja požarne varnosti. Možnost oskrbe z vodo pa dolgoročno zagotavlja razvoj za ta pretežno hribovit seve- rovzhodni del občine Vran- sko. Stroški izgradnje vodovoda s črpališčem so bili visoki. 900 metrov povezovalnega pri- marnega cevovoda, rezer- voar prostornine 50 kubičnih metrov, 1.100 metrov sekun- darnega cevovoda s petimi hi- dranti, elektro priključki, vsa najmodernejša oprema, iz- gradnja dveh dovoznih cest, projektna dokumentacija, plačilo služnosti in vsi drugi stroški znašajo skupaj okrog 50 milijonov tolarjev. Kljub znatnemu prispevku uporab- nikov vodovoda, ki so prispe- vali poleg prostovoljnega dela pri izgradnji sekundarnega omrežja še vsak preko 200 tisoč tolarjev, in uspešno pri- dobljenih 11 milijonih iz skla- da za regionalni razvoj, je bilo potrebno za pokritje investi- cije najeti še dolgoročni kre- dit. V prvi fazi bo priključenih 13 gospodinjstev. Z načrtova- no izgradnjo druge sekundar- ne veje pa je možna priključi- tev tudi ostalih gospodinjstev na območju Stopnika in tudi širše izven območja občine Vransko. Blagoslov novega črpališča je opravil župnik Bogdan Šti- ber, simbolično pa je nov vo- dovod odprl predsednik režij- skega odbora za njegovo iz- gradnjo Janko Brdnik. Župan občine Vransko Franc Sušnik se je ob tem zahvalil vsem, predvsem pa Javnemu komu- nalnemu podjetju Žalec, ki bo z njim upravljalo. T TAVČAR Srečanje hmeljarskih starešin V Žalcu in na Ptuju so se na povabilo letošnjega slo- venskega hmeljarskega sta- rešine Franca Šilaka iz KK Ptuj tudi letos na novolet- nem srečanju zbrali doseda- nji hmeljarski starešine. Skupaj s strokovnjaki iz In- štituta za hmeljarstvo in pivo- varstvo Žalec ter Hmeljarske- ga združenja Slovenije so se najprej zbrali na žalskem hmeljarskem Inštitutu, kjer so govorili o organiziranju in vo- denju hmeljarstva na področ- ju pridelave, predelave, razvo- ja, raziskav, promocije in trgo- vine s hmeljem. O letošnji leti- ni sta govorila mag. Iztok Ko- šir, direktor Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo Žalec, ter direktor Hmeljarskega združenja Slovenije dr. Martin Pavlovič. Poudarila sta, da je bila letošnja letina zaradi mu- hastega vremena slaba, pride- lali so okrog 1.800 ton, kakovost pa podpovprečna. Med govorom hmeljarskega starešine Franca Šilaka. Govorili so tudi o pripravah na prevzem obveznosti do orga- nizacije pridelovalcev za po- dročje hmeljarstva, kar je v skladu s pravnim redom v EU. Svojo druženje so nadaljevali v vinski kleti KK Ptuj z ogle- dom in degustacijo vin, potem pa z družabnim srečanjem. Med gosti je bil tudi predsed- nik nemških hmeljarjev Josef Wittmann. T. TAVČAR Sf.51.«21.(le€eiiili«r2000 20 ŠPORT NOVi TEDNIK V ospredju rolcometaii in atleta Zaključek izbora najboljših športnikov na Celjskem v fitnes studiu TOP-FIT v Ipavčevi ulici v Celju smo predvčerajšnjim pripravili zaključno slovesnost izbora najboljših športnic, športni- kov in ekip na Celjskem za leto 2000. Največ glasov po- slušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika so si prislužili Gregor Cankar, Anja Valant in RK Celje Pi- vovarna Laško. m,., Celjski rokonietaši med va- mi še vedno nimajo prave konkurence, saj so si z nasko- kom že četrtič zapored pri- služili največ glasov in za se- boj pustili kegljavke celjskega Miroteksa in Atletsko druš- tvo Kladivar Cetis. Iz vrst slednjega prihajata zmago- valca med posamezniki. Med športniki s Celjskega še ved- no prisegate na Gregorja Cankarja, ki se mu je sicer sfižil nastop na olimpijskih igrah v Sydneyu, a je z nekaj ostalimi vrhunskimi skoki za- držal simpatije in si drugič zapored priboril naslov naj- boljšega. Debitantka med do- bitnicami najbolj laskavega priznanja pa je troskokašica Anja Valant, ki je letos izbolj- šala državni rekord in se v Sydneyu uvrstila med finalist- ke, kjer pa ji, žal, ni šlo vse tako, kot si je zamislila. Va- lantova se je opravičila in je v prostorih pokrovitelja naše akcije predvčerajšnjim ni bilo, podobno kot drugouvrščene Katarine Srebotnik, velenjske teniške igralke, ki je trenutno na treningu v ZDA. Takoj po prireditvi pa se je na trening podala tretjeuvrščena judoist- ka Sankakuja Urška Žolnir. Med športniki sta se za Can- karjem uvrstila rokometaša Roman Pungartnik, najboljši v drugi izvedbi naše akcije, in Dejan Peric, ljubljenec celj- skega rokometnega občins- Prva moža mijpopulamejših celjskih klubov - direktor AD Kladivar Cetis Vlado Vidmar in predsednik RK Celje Pivovarna Laško Tone Turnšek sta si čestitala za dosežke v minulem letu. tva in junak zadnjega uspeha v Zagrebu. V našem uredništvu smo iz- žrebali tudi dobitnika nagra- de, ki jo poklanja pokrovitelj akcije TOP-FIT - enomesečni brezplačni obisk njihovih vad- benih prostorov. Nagrajenec je Andrej Konda, Iršičeva 6, Celje. Čestitamo! Pokroviteljica zaključne slovesnosti je bila Mlekarna Celeia. Nagrada čaka v prostorih našega pokrovitelja, v NT&RC pa se zahvaljujemo vsem so- delujočim v akciji in jih vabi- mo k sodelovanju tudi pri- hodnje leto, za katero si - podobno kot športniki, s ka- terimi smo se družili predvče- rajšnjim - želimo obilo zdrav- ja in še več vrhunskih šport- nih dosežkov naših asov. T. L. iliii Foto: GREGOR KATIC Urednica Novega tednika Tatjana Cvirn izroča priznanje za najboljšo ekipo na Celjskem Tonetu Thmšku. V imenu Anje Valant je priznanje za najboljšo športnico prejel njen nekdanji trener Hrvoje Fižuleto. Čestita mu direktor družbe NT&RC Branko Stamejčič. Nagrajenci: (z leve) Lado Gobec, trener KK Miroteks, Vlado Vidmar, direktor AD Kladivar Cetis, Jože Srebotnik, oče teniške igralke Katarine, Hrvoje Fižuleto, nekdanji trener Anje Valant, Gregor Cankar, lastnica TOP-FIT Daša Toplak, Tomaž Tomšič in Roman Pungartnik, rokotnetaša RK Celje Pivovarna Laško, Andreja Razlag, članica Miroteksa, Tone Turnšek in Dejan Peric. Št. 51.-21.iiecember2000i Skakalec v daljino Gregor Cankar je kristalno vazo prejel iz rok odgovorne urednice Radia Celje Nataše Gerkeš Lednik. NOVI TEDNIK ŠPORT Fanatični borci zrušili ledeni mit Rokometasi Celja Pivovarne Laško so po fanatični borbenosti v 6. krogu Lige prvakov spravili na kolena Bodel Zagreb - V sovražnem vzdušju smo na koncu uživali Slovenci Derbiji med Celjem Pivovar- no Laško in Badlom Zagrebom so postali že »večni«, na zado- voljstvo privržencev sloven- skega prvaka pa bodo iztočni- ce pred naslednjimi tekmami bistveno drugačne. Za to so po- skrbeli sobotni junaki, ki so nadigrali Zagrebčane in remi- ziraliz22:22 (12:11), kar je bilo dovolj za osvojitev 1. mesta v skupini A. Zmaga v predtekmovalni sku- pini je bila imperativ, saj se je bilo le na ta način mogoče izog- niti »strašni« Barceloni v četrt- finalu. Celjanom bi za izpol- nitev cilja zadoščal že bistve- no slabši rezultat, toda sobot- ni večer-je bil celjski, sloven- ski. In to v ledeni dvorani Do- ma športov v hrvaški prestol- nici! Stotine policistov, razpo- rejenih od mejnega prehoda Bregana do prizorišča dvobo- ja, so napovedovale težak ve- čer za Celjane. Za varnost je bilo tokrat poskrbljeno bistve- no boljše kot v preteklih letih, a še zdaleč ne dovolj dobro, da ne bi prihajalo do incidentov. Vendar rumeno-zelenih tisti ve- čer ni moglo ustaviti prav nič. Bili so odločeni pokazati, kdo velja več. Florijani pred »purgerji« Celjski navijači so začeli svoje sedeže polniti že več kot uro pred srečanjem in takrat so si dali duška. V prazni dvorani s skoraj 10 tisoč sedišči so od- mevale slovenske pesmi, ki so jih sčasoma začele prekinjati žaljivke z nasprotne strani, kjer so se zbirali divji člani skupi- ne Bad blue boys. Ko so na igriš- če pritekh celjski rokometasi, so bučni žvižgi parali ušesa, ko- vanci, vžigalniki, plastenke in petarde pa niso napovedovali nič dobrega. A led je bil pre- bit, ko so gostje ustavili prvi napad Hrvatov, pa še enega in zabili gol za prvo vodstvo. Še- le nato se je razvnel pravi boj. Kokšarov je kmalu dobil uda- rec nad oko, naši igralci so sku- šali vrniti vsaj s podobno me- ro, a sta jih švicarska sodnika Falcone in Ratz onemogočala. Predvsem prvi bi lahko oble- kel kar zagrebški dres, saj je sodil izključno v prid domači- nov. Ko se hrvaški prvak po dveh, treh poskusih ni uspel od- lepiti od tekmeca, je postalo jasno, da s katastrofo Celja PL, ki so jo sosedje tolikokrat ome- njali, ne bo nič. Slovenci so se vseh pritiskov otresli šele v na- daljevanju, ko so zablesteli v polnem sijaju in začeli mleti nasprotnika. Zagrebški strateg Lino Červar ni več našel izho- da iz brezupnega položaja. Že omenjeni Falcone se je pri vods- tvu pivovarjev s 17:13 spet vme- šal s svojimi odločitvami, to- da junaki Doma športov so bi- li nepopustljivi. Domačini so sicer pred samo končnico še po- vedli, a do popolnega preobrata jim ni uspelo. »Kaj vam je? Za- kaj ste zastali? Začeli ste kal- kulirati. Gremo na zmago,« je med zadnjo minuto odmora vpil celjski trener Josip Šojat na svoje varovance, ki so po- slušali njegove nasvete in v zad- njo minuto krenili z minimal- nim vodstvom, ki pa so ga v zadnjih trenutkih zapravili. Vendar je bilo slavje popolno. Ekipa z značajem Sklenjen krog sredi parketa, divje rajanje celjskih rokome- tašev - prizor, kakršnega v Za- grebu še ni bilo. »Fenomenal- no! Kaj naj rečem? Odlično smo igrali in zasluženo zma- gali,« je bilo vse, kar je uspel povedati fantastični organiza- tor celjske igre Rastko Stefa- novič takoj po tekmi. Ostali so postregli vsaj s kakšno besedi- co več. »Sijajno smo igrali, su- per. Dokazali smo, da smo bolj- ši od Hrvatov, zato smo zaslu- ženo zmagovalci skupine,« je razmišljal Renato Vugrinec, ki strelsko ni bil razpoložen, je pa nekoliko slabšo dnevno formo nadoknadil z borbenost- jo. Le-ta je krasila celotno celj- sko moštvo, še posebej Eduar- da Kokšarova: »Izjemno tež- ka tekma je za nami, vendar so napori pozabljeni, ker smo bi- li boljši in smo si priborili ugo- den rezultat. Rana nad očesom? Ah nič, to ni nič, vsega sem va- jen,« se je smejal hrabri »Edi.« Nekateri izmed manj izkuše- nih soigralcev so izgledali, kot Vladimir Jelčič (levo) in Ivica Udovičič (desno) nista znala ustaviti nezgrešljivega Branka Bedekoviča. da še niso povsem dojeli, da jim je uspelo prebiti zagrebš- ko blokado. Veliki junak Lu- ka Žvižej, ki je spravljal v obup skoraj enkrat starejšega Andre- ja Lavrova v nasprotnikovih vratih, je bil še vedno pod vti- som bučnega navijanja: »Am- bient je bil prekrasen in pravi užitek je igrati pred tako šte- vilčnim občinstvom. Resnično smo odigrali zelo dobro in si zaslužili uspeh,« je hitel pripo- vedovati. Vratar Dejan Peric in Branko Bedekovič sta bili zgodbi zase. »Perke« je prvič v karieri ustavil Zagrebčane na njihovem parketu. Z 19 obram- bami je povsem razorožil tek- meca in postavil temelje za celjske protinapade. »Iskrene čestitke vsem soigralcem, pred- vsem manj izkušenim, ki se ni- so ustrašili navijačev, in so se izjemno borili ter odigrali vr- hunsko. Vesel sem zaradi do- bre predstave celotnega moš- tva in seveda tudi zavoljo svo- jih vrhunskih obramb. To je na- ša zmaga, zmaga navijačev, vodstva klub, naših prijateljev, prijateljev slovenskega roko- meta, vseh, ki so nam privoš- čili ta uspeh,« je žarel nenad- kriljivi Jugoslovan s slovenskim potnim listom, Prekmurcu Be- dekoviču, ki sploh ni zgrešil (met 6-6), pa so misli že uha- jale v domovino: »Na tekmi smo izgubili toliko tekočine, da jo bomo morali nadomesti- ti, zato si bomo v Celju privoš- čili slavje. Kaj bo teklo po gr- lih, pa naj ostane skrivnost.« S parketa se je veselje preselilo v garderobo, izmed akterjev je bil v dvorani le še Josip Šojat, Ostali rezultati 6. kroga - skupina A: ASKl - Redberg- slids 31:24. B: Barcelona - Du- naferr 30:26, Gdansk - Mont- pellier 20:24. C: Braga - Prin- cipe 33:24, Kiel - Gudme 28:34. D: Lovčen - Banik 31:27, Portland San Antonio - Sandefjord 33:28. ki je bil glavna tarča novinar- jev. »Izvlekli smo se iz števil- nih težav in dokazaU, da smo vrhunsko moštvo. Smo ekipa s karakterjem, zato nam je us- pel podvig. Žal nam ni uspelo zmagati, a nič ne de,« je v ob- jemu sina pripovedoval »Šoj- ka«, ki je dokazal, da je v vseh pogledih vsaj za razred višje kot njegov nasprotnik. »Čestitam Celjanom, ki so zmagali zara- di izjemno razpoloženega Pe- rica. Mi pač nismo znali odgo- voriti na nekatere njihove tak- tične zamisli,« je bil kratek Li- no Červar, Mirza Džomba pa pred slovenskimi predstavniki »sedme sile« ni skoparil s kom- plimenti. »Čestitam Celjanom za vrhunsko predstavo, s kate- ro so dokazali, da si zaslužijo 1. mesto v skupini. Zakaj smo izgubili? Kaj vem. Imeli so si- jajnega vratarja, bih so boljši. Še enkrat jim moram iskreno čestitati. Upam, da se vidimo v polfinalu,« se je skozi smeh poslovil zagrebški kapetan. Brez Žrtev ni šlo Ko je bilo tekme že davno ko- nec, se privrženci Badla Zagre- ba niso mogli sprijazniti s po- razom svojih ljubljencev. De- jan Peric je gentlemansko »po- žrl« pljunek enega izmed do- mačih bedakov, ki je imel pre- cej somišljenikov in posnemo- valcev. Nekdo je okradel sne- malca nacionalne televizije, ročna ura s tribun je priletela v glavo novinarja Večera Željka Latina, ki sta ga oskrbela fizio- terapevt Maksimovič in zdrav- nik Čajavec. Skupil jo je tudi zlati olimpijec Luka Špik, ki se najprej ni zmenil za dva pljunka enega izmed hrvaški pr- vokatorjev, potem pa dobil še udarec v glavo. A je ostal mi- ren in ni nasedal na žaljivke, ki so sledile. Provocirali so tu- di na tribunah: navijače, vodilne može kluba, igralce, ki niso na- stopili. Ledena dvorana Doma športov je več kot očitno po- trebna temeljite prenove. Izgle- da sicer še kar dobro, a žal, le prazna. Polna bo spet z Barcelono v četrtfinalu, toda takrat bo še bolj trepetala za svoje ljubljence. Pi- vo varj i pa bodo mirno čakali na povratek poškodovanih Tomši- ča, Šerbca in Purgatnika, ki bo- do do tekme s francoskim pr- vakom Montpellierjem že na- red. Celjani so dosegli cilj, o ka- terem je trener Šojat govoril že pred začetkom sezone. Premor po avanturi na zagrebškem bo- jišču jim bo prišel še kako prav, a je čas zanj napočil šele po si- nočnjem obračunu s Preventom v Slovenj Gradcu. TOMAŽ LUKAČ » Foto: GREGOR KATlČ Domači vratar Andrej Lavrov je čistil plastenke, vžigalnike, kovance, plastenke, ročne ure... Težkokategorniki se bodo znova dokazovali proti Barceloni. Zmagovalni ples Celjanov sredi Zagreba. Sl.5l.«21.ciec6iiili«r2000 22 ŠPORT NOVI TEDNIK Cel Janke vračajo udarec V finalu pokalnega tekmovanja Ježičanke boljše od Celjank, pojutrišnjem pa jih čaka nov obračun v DP Košarkarice Leka Jezice so še naprej edino moštvo v Sloveniji s pokalno lovori- ko, saj so v finalih tega tek- movanja neporažene že celo desetletje. Po pričakovanju sta se v sobotnem finalu po- merili^renutno naši najbolj- ši ekipi. Jezica je v prvem polfinalu s kar 50 točkami razlike odpravila Ilirijo, Ce- Ijanke pa so brez težav ug- nale ekipo ŽKD Maribora. Že pred finalom je bilo ja- sno, da so izrazite favoritinje Ježičanke, ki so za nameček igrale še v svoji dvorani in tekmo tudi odlično začele za razliko od Celjank, ki so prvič iz igre zadele šele v 7. minuti. Pred komaj 100 gledalci sta tekmo sodila Strnad iz Dom- žal in Turk iz Maribora, ki sta puščala precej grobo igro, kar so s pridom izkoristile doma- činke in si že v uvodu priigra- le devet točk prednosti. Ko- šarkarice Merkurja so se v nadaljevanju nekajkrat uspe- le nevarno približati, a je bila premoč Jezice pod obroči preveč očitna, za nameček pa se je razigrala tudi Celjanka v vrstah Jezice Simona Jurše, ki je bila proglašena za naj- boljšo igralko turnirja. V fina- lu je bila tudi najučinkovitejša z 19 točkami, povrhu vsega pa je zadela tudi 5 trojk. Ce- ljanka Mirna Deak je bila naj- boljša strelka turnirja, a vsee- no v finalu ni mogla pokazati vsega kar zna, saj je bila pre- več osamljena in tudi dobro pokrita. Prenežni odgovori Ne glede na vse so košarka- rice Merkurja zapustile soli- den vtis, trener Željko Ciglar pa svojim varovankam zameri le to, da niso znale vračati prejetih udarcev. »Tekma je bi- la izrazito groba in res bi mo- rah izkoristiti sodniški kriterij, ki je bil svojevrsten, a tudi enak za obe ekipi. Preveč smo se pustili pretepsti, čeprav je dejstvo, da je Jezica trenutno močnejša od nas. Tekmo smo izgubili pod obroči, kjer smo pretanki, zato že iščemo us- trezno okrepitev na tem me- stu,« je dejal član UO kluba Matej Polutnik, ki je kljub drugemu porazu proti Jezici v letošnji sezoni, pred sobotno tekmo, ko se bosta ekipi po- novno srečali v Celju, optimist in pravi: »Razlika med nami le ni tako velika, da jih ne bi mogli presenetiti tudi s to igralsko zasedbo.« Očitno v klubu že iščejo igralko, ki bi osvežila ekipo in nekako izenačila razmerje pod obročema v primerjavi z Jezico, zato so že navezali stike z nekaterimi tujimi ko- šarkaricami, a bodo morali pohiteti, saj je rok za prijavo le-teh do 15.1.2001. V igri je kar nekaj igralk s Hrvaške, zelo resno pa pri Merkurju razmišljajo tudi o 192 centi- metrov visoki Rusinji Eleni Čakirovi, ki trenutno nastopa v dresu avstrijskega Welsa. Ker lahko v tem času v Celju registrirajo le eno tujko, pri nas pa lahko igrata samo dve, ni težko ugotoviti, da se bodo v primeru nakupa morali zahvaliti eni od dveh, ki sta trenutno v klubu. Mirna Deak bo zanesljivo še nekaj časa igrala v Celju, zato lahko »zahvala« doleti Moniko Ba- renyov6, ki pa bo v primeru, da se ne dogovorijo s katero od morebitnih novink, še na- prej ostala v mestu ob Savinji. DEJAN OBREZ Priložnost za sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ce- lje bo v začetku prihodnje- ga leta pripravilo seminar za bodoče nogometne de- lilce pravice. MDNS Celje obvešča vse, ki jih zanima nogometno sojenje, da se lahko prijavijo na naslov MDNS Celje, Ljub- ljanska 16, Celje do 9. ja- nuarja 2001. Seminar za bo- doče arbitre se bo začel 15. januarja, vsi prijavljeni pa bodo o podrobnostih ob- veščeni pisno ali po telefo- nu. Vse dodatne informacije o seminarju lahko dobijo na telefonskih številkah 03 573- 01-10 aH 031 508-326. Polom Lašcanov Košarkarji Pivovarne Laško so na gostovanju v Atenah pri Maroussiju v pokalu Saporta pripravili še eno razočaranje. Izgubili so namreč kar z 71 proti 112 (39:19, 62:40, 82:57). Usodna je bila že prva četrtina, v kateri gostje nikakor niso znali zaustaviti naleta Grkov, ki so si priigrali odločilno prednost ter jo do konca le nadgrajevali. Najboljša strelca za Laščane sta bila Lisica in Duščak s po 17 točkami. Koncina premočan Na tradicionalnem karate turnirju »Trbovlje 2000«, ki so ga zasavski ljubitelji tega špor- ta obiskali že osemindvajsetič, je letos nastopilo kar 724 pred- stavnikov 91 klubov iz 6 držav, največ seveda domačinov. Eno vidnejših vlog so spet odigiali karateisti s Celjskega, zlasti so izstopali Žalčani. KK Žalec je na Celjskem pač vodilni predstavnik te športne zvrsti, zato ni nič čudnega, da ima v večini kategorij svoje tek- movalce med najboljšimi. Re- prezentant Matjaž Končina je v Trbovljah spet navdušil s svoji- mi borbami, toda v finalu ga je preveč zaneslo, nasprotnika je premočno udaril in bil pri vods- tvu s 4:1 diskvalificiran, zato se je moral zadovoljiti z 2. me- stom. Enak uspeh je ponovil tudi član KK Rogaška Slatina Daniel Gospič v kategoriji do 75 kg, tretji pa je bil Petrovčan Gašper Maruša med tekmo- valci, težkimi največ 65 kg. Med mladinci sta se izkazala Žalčana Sašo Djordjevič z 2. in Dejan Lukač s 3. mestom, med najmlajšimi pa v katah še pred- stavnika velenjskega Tigra Ali- sa Redjič, ki je celo zmagala, in Omer Tabakovič, ki je stopil na tretjo stopničko. Zadnja preizkušnja za repre- zentančne kandidate bo poju- trišnjem v novi športni dvorani v Oplotnici, kjer se bodo ob slovenski predstavile še repre- zentance Avstrije, Italije, Slo- vaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Švice. T.L. Počele ni odzdravil 12. krog lige Kolinska je bil uspešen za večino klu- bov s Celjskega, poraz so pred svojim občinstvom do- živeli le šentjurski košarkar- ji, ki so klonili proti hitu dosedanjega dela prvenstva Kraškemu zidarju. Prav v Sežani so Zagorjani v prejš- njem krogu presenetljivo slavili, zato smo pričakovali težje delo Zrečanov v Zasav- ju, a je četa Gorazda Bokša- na predvsem po zaslugi zelo razpoloženega Starovasni- ka, ki je dosegel kar 41 točk, zanesljivo slavila, podobno pa je uspelo tudi Savinjskim Hopsom in Pivovarni Laško v dvobojih z gorenjskima pr- voligašema Loko kavo in Triglavom. Tako za Polzelane kot Laš- čane sta zmagi še kako po- membni, saj se v obeh klubih ubadajo s težavami pred- vsem glede izbire tujih košar- karjev, zato sta na udaru tudi trenerja. Ob koncu prejšnjega tedna so se v Laškem odpo- vedali uslugam tujcev Zorana Marojeviča in Senada Deliča, ki nista zadovoljila zahteve stroke. Oba igralca sicer še vadita v Treh lilijah, a ne s prvo ekipo, ki bo tako sedaj tudi številčno okrnjena, do- kler v klubu ne najdejo us- trezne zamenjave, pa bodo več priložnosti namenili mlaj- šim košarkarjem. Tudi na Polzeli so se že pred časom razšli z Američanom Maso- nom, ki po besedah trenerja Savinjskih Hopsov Mihajla Počka ni imel ustreznega od- nosa do kluba in dela, dobra novica za ljubitelje polzelske košarke pa je, da se v ekipo počasi vrača Plotnikau, ki bo verjetno zaigral že na lokal- nem derbiju s Pivovarno Laš- ko v sredo. Savinjčani se bo- do v Treh lilijah skušali oddol- žiti za visoki poraz v domači dvorani. »Tako slabe igre kot smo jo prikazali proti Pivo- varni Laško v prvi tekmi, za- nesljivo ne moremo več po- noviti, sicer pa se na to tekmo ne bomo posebej pripravljali. Kratek ligaški odmor trenut- no izkoriščamo za popravo naše igre v obrambi, Ici bo morala biti precej boljša, če želimo na naslednjih tekmah izboljšati naš položaj. Vse preveč se namreč zanašamo na igro v napadu,« je dejal Mihajlo Poček, zanimivo pa je tudi, kako nanj vpliva trans- parent, ki so ga izobesili Hmelj Boysi. Z napisom »Adi- jo Poček« so pozdravili tre- nerja v slovo in s tem zahte- vali njegov odstop. »Vsak ima pravico razmišljati in kritizi- rati, zame je to le še dodatna motivacija. Pravzaprav o tem raje ne bi preveč govoril in pljuval po ostalih, »umazano perilo< je potrebno prati do- ma. Uprava je stala za mano tudi v najtežjih trenutkih po slabem startu in mislim, da je tako tudi sedaj. 25 let že po- šteno delam v košarki in na to sem ponosen, zato bom vse skupaj prenašal po moško, brez kakšnih posebnih ko- mentarjev,« odgovarja Poček. Če bodo tudi v Laškem tek- mo s Polzelani pričakah z isto igralsko zasedbo, se nam obeta zanimiv košarkarski obračun »ranjenih levov«. flMHHHH DEJAN OBREZ Griški šahisti v super ligi Pred časom se je končalo tekmovanje v I. slovenski šahovski ligi vzhod. Na tem tekmovanju so nastopili tudi šahisti Šahovskega kluba Griže in osvojili odlično prvo mesto ter se tako uvrstili v slovensko super ligo, kjer nastopa osem ekip. ŠK Griže je star komaj pet let in ta uspeh je za šahiste v Spodnji Savinjski dolini velikega pomena. Do sedaj je v elitnem tekmova- nju nastopila le ekipa ŠK Žalec in sicer pred devetimi leti. Za griško ekipo so nastopili: Ivan Zaje, Daniel Vombek, Ivo Mihevc, Uroš Zalokar, Albin Žgane, Jernej Novak, Emil Virant in Jurij Blatnik. Minuli konec tedna jih je na srečanje povabil predsednik KS Griže Jurij Blatnik, ki je tudi sam član kluba in dober šahist ter klubu izročil ček za sto tisoč tolarjev. T. TAVČAR Rečicani spet najboljši Na tradicionalni slovesno- sti Strelske zveze Slovenije so v Ljubljani podelili priz- nanja najboljšim v različnih strelskih panogah. Rajmond Debevec, zlati olimpijec, je že dvajsetič zapored dobil priz- nanje za najboljšega. Strel- ska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem pa je še tretjič zapored najboljša. Na priznanje so Rečičani še posebej ponosni, saj so tako dobili potrditev dobrega dela prav vseh članov in struktur v klubu. »Delamo dobro, zlasti z mladimi, ki jim posvečamo ogromno časa in pozornosti, saj se zavedamo, da brez njih ni lepe prihodnosti. Veseli smo nove plakete, ki nam bo vlila še več moči in volje za prizadevanja v novem letu. Za uspehe so zaslužni prav vsi člani naše družine,« je po- vedal predsednik SD Dušan Poženel Vinko Lavrinc, ki vestno skrbi za svoje trenerje in tekmovalce. Priznanje za najboljšega mladega »pišto- Ijaša« je dobil Simon Matek, ki se že lahko pohvali z neka- terimi vidnimi uspehi, v dru- žini pa se ponašajo še z ne- tekmovalnimi dosežki: »Vse- lej skrbimo za moderno orož- je naših članov, vedno skuša- mo posodobiti strehšče, letos smo ga med drugim izolirali, tako da hrup ne moti okoliča- nov. Skratka: aktivni smo na vseh področjih, povezanih s streljanjem,« še izpostavlja Lavrinc, ki računa, da se bo kateri izmed Rečičanov ude- ležil tudi največjih tekem v prihodnjem letu. Eden izmed kandidatov za nastop na EP je Peter Tkalec, ki obvlada zračno pištolo: »Najprej bo potrebno že januarja izpolniti normo, eden izmed testov bo na močnem tekmovanju v Miinchnu. Norma je 577 kro- gov in upam, da bo forma takrat na dovolj visoki ravni, da si bom zagotovil nastop na februarskem EP v Španiji,« načrtuje Tkalec, ki si kljub treningom in tekmam utrga urice prostega časa za pomoč pri delu s podmladkom v SD Dušan Poženel. T.L. panorama KOŠARKA LIGA KOLINSKA 12. krog: Zagorje - Rogla 90:118 (65:85, 49:52, 26:22); Starovasnik 41, Sivka 23, Špo- rar 19, Dundovič 13, Zarič, Zi- nrajh 9, Petranovič 3, Temnik I. Savinjski Hopsi - Loka kava 113:98 (76:66, 52:42, 28:24); Kobale 27, Ručigaj 24, Čmer 16, Cizej 15, Simič 12, Belina II, Nevvton 7, Josipovič 1. Tri- glav - Pivovarna Laško 84:101 (66:71, 43:52, 19:34); Dragšič, Udrih 22, Ovčina 20, Duščak 18, Jurak 16, Miletič 2, Eržen 1. Kemoplast Alpos - Kraški zi- dar 87:97 (64:73,43:50,18:19); Kahvedžič 24, Novakovič 20, I. Petrovič, Čovič 10, Misirača 8, Kočar 7, Tomažin, P. Maček 4. Vrstni red: Krka Telekom 24, Uniona Ohmpija 23, Pivo- varna Laško, Geoplin Slovan 20, Rogla, Savinjski Hopsi 17, Triglav 16, Kemoplast Alpos, Helios, Loka kava, Zagorje 15. 1. B SKL 12. krog: Ilirija - Elektra 84:95 (65:72, 47:44, 19:17); Vugdahč 33, Milic 23, Rizman 17, Goršek 6, Kario 5, Nuha- novič, Tajnik 4, Božič 3. Ba- nex - Union Ohmpija ml. 76:79 (52:56,37:38,14:26); Ravnihar 19, T. Keblič 17, Lušenc 16, Jesenek 7, Pučnik 6, Tomašič 5, Strnad, Pavlin 3. Vrstni red: Koper, Elektra, Banex 21, Hrastnik 20, Jurij Plava lagu- na, Union Olimpija ml. 18, Ili- rija 17, Radenska Creativ, Ra- dovljica 16, ZM Maribor, Beži- grad, Nova Gorica 15. Pokal KZS (ž) Polfinale: Merkur Celje - Maribor 90:60 (72:46, 45:37, 26:20); Deak 21, Ramšak 17, Veble 12, Potočnik 9, Barenjo- va 7, Obrovnik, Arbeiter 5, Knez 4, Mlejnik, Pertinač 3, Pedič, Erkič 2. Finale: Lek Jezica - Merkur Celje 71:56 (56:37, 34:21, 16:11); Deak 15, Ramšak 12, Obrovnik 10, Ba- renjova, Veble 6, Potočnik 4, Arbeiter 3. ROKOMET 1. DRL (m) 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Termo 35:24 (20:8); Kokšarov, Žvižej 8, Stefanovič 7, Kulinčenko, Pajovič 3, Be- dekovič, Gajič, Vugrinec 2. Mobitel Prule - Gorenje 26:19 (12:9); Rutenko 9, Sovič, Roz- man, Kovač, Gavriloski 2, Ka- vaš, Kavtičnik 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 19, Prevent 17, Mobitel Prule 16, Gorenje 15, AvtoMikolič Ru- dar, velika Nedelja 12, Trimo Trebnje, Slovan 8, Termo 7, Dobova 3, InlesRiko 2, Pivka Perutninarstvo 1. LIGA PRVAKOV 6. krog: Badel Zagreb - Ce- lje Pivovarna Laško 22:22 (12:11); Stefanovič, Bedeko- vič 6, Pajovič, Žvižej 3, Kokša- rov 2, Kulinčenko, Vugrinec 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 11, Badel Zagreb 9, ASKI Ankara, Redbergslids 2. ^športni'' koledar SOBOTA, 23.12. KOŠARKA 1. SKL (ž), 14. krog - Celje: Merkur Celje - Lek Jezica (18). ODBOJKA 1. DOL (m), 11. krog-Šem- peter: SIP Šempeter - Žurbi Team Kamnik (19). 1. DOL (ž), 11. krog-Ljuto- mer: ZM Ljutomer - B&L Utrip Šempeter (18). SREDA, 27.12. KOŠARKA Liga Kohnska, 13. krog - Laško: Pivovarna Laško - Sa- vinjski Hopsi (18.30), Šentjur: Kemoplast Alpos - Zagorje, Novo mesto: Krka Telekom - Rogla (obe 19). $t.51.-21.december2000 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 23 odmevi Javno pismo ZD Celje Pojasnilo v zvezi z javnim pismom ZD Celje, objavlje- nim 7. decembra 2000: V skladu z zakonitimi razlo- gi je delodajalec sprožil posto- pek za ugotavljanje invalidno- sti in trajne delazmožnosti omenjene zdravnice. Mnenje obeh pristojnih komisij (inva- lidska komisija 1. stopnje, in- validska komisija II. stopnje) je nedvoumno, da zdravnica ne more več opravljati dela zdravnika v ambulanti. Za pri- dobitev mnenja o morebit- nem drugem ustreznem delu še teče postopek v skladu z zakonom. Kadar izbrani zdravnik preneha z delom (upokojitev, odpoved, zdravs- tveni razlogi, odselitev,...) jav- ni zavod zagotovi nadomest- nega zdravnika, ki ga lahko vsak zavarovanec znova izbe- re kot svojega izbranega zdravnika le s podpisom nove izjave. Vsaka zamenjava oseb- nega zdravnika temelji izključ- no na podpisu te izjave kot zahtevajo Pravila ZZZS. Izbira zdravnika je povsem svobod- na, vsak lahko izbira med zdravniki, zaposlenimi v ZD Celje ali zasebniki s koncesijo. Tudi zaposleni v ZD Celje zdravnico Kolarovo spoštuje- mo in cenimo njeno dosedanje delo. Najboljši dokaz je izjem- na pomoč, ki so ji jo v preteklih letih stalno zagotavljali njeni najbližji sodelavci (zdravnice, zdravniki in medicinske se- stre), ki daleč presega običajno kolegialnost in solidarnost. Brez te v preteklih letih ne bi mogla opravljati dela kot inva- lidka z omejitvami. Direktor prim. mag. BRANE MEŽNAR, dr. med. prejeli smo PolHilne nagrajevanje Položaj varuha človekovih pravic je močno spolitiziran že od samega začetka. Spomni- mo se strokovno neustrezne- ga g. Iva Bizjaka, ki je v novi Drnovškovi vladi spet nagra- jen in je kljub neprimernemu strokovnemu znanju postal celo minister za pravosodje. Politično nagrajevanje pa se nadaljuje. Predsednik države Milan Kučan je na izpraznjeno mesto varuha človekovih pra- vic spet predlagal povsem neustreznega kandidata. Na visoko državniško mesto, ki je rezervirano izključno za civil- no družbo, je predlagal gospo Darjo Lavtižar Bebler, ki je ek- stremno strankarski človek in politično obremenjena. Poleg tega se je kandidatka na razpis prijavila po z zakonom pred- pisanem roku, torej prepoz- no. Navsezadnje je bila Beb- lerjeva na predzadnjih voli- tvah deležna izrednega nezau- panja volivcev, na letošnjih vo- litvah pa celo ni bila izvoljena. Kljub številnim negativnostim kandidatke, si je predsednik države Milan Kučan upal izreči zanjo in jo predlagati za novo varuhinjo človekovih pravic. Kot zaveden Slovenec, dav- koplačevalec in bojevnik za pravice otrok, odločno prote- stiram! Sem proti politične- mu nagrajevanju, zato takim odločitvam predsednika dr- žave nasprotujem! Za novega varuha človeko- vih pravic predlagam gospo- da Aleša Butala, ki je kot stro- kovnjak doslej pokazal veliko mero znanja, poguma, trezne presoje in srčnosti. IVE A. STANIČ, Kočevska Reka Struktura preživetja Po krajšem časovnem ob- dobju sem se odločila napisati kratek izsek iz svojega dvelet- nega tavanja za ljubi kruhek. Sem ženska zgodnjih tride- setih let z dvanajstletno delov- no dobo. Zaposlena sem bila v delniški družbi (banki), ki se je povezala v bančno verigo. Te- mu je sledil odpust petih ljudi. Podoživela sem tudi borzno »atmosfero« v borzno posred- niški družbi, v kateri so poslov- ne poteze vodile v stečaj. Gos- podarska družba, ki me je opredelila kot tehnološki pre- sežek, je bila tudi delničar borzno posredniške družbe. Kako groteskno.... V zavest mi preblisne pogovor izpred treh let o prihajajočem zdru- ževanju in povezovanju po- slovnih celot ter prihajajočem toku tujega lastniškega kapi- tala. Razni prevzemi so mod- ni hit kot je rdeča barva mod- nih pričesk v frizerski stroki. Kako hitro se lahko z naku- pom enega svežnja ali aplika- tivnega (namerno naročenega) posla spremeni lastniška struk- tura v delniških družbah! Kdo ima od teh poslovnih dogod- kov največ koristi: borzniki, na- ročniki borznih poslov - komi- tentov ali njihovo ozadje? Mor- da notranji lastniki - vodstveni lobi? Pri upravljanju pa član v nadzornem svetu, ki zastopa interese matičnih gospodar- skih družb? Najmanj pa verjet- no mi delavci - uslužbenci, ka- terih nemalo strah vzbujajoče je prebiranje raznih odločb o prevzemih v dnevnem časopis- ju. Tudi razne kolektivne po- godbe verjetno niso zagotovilo za pravni obstoj kadrov v neki statusni obliki (verjetno odvi- sni od medsebojnih odnosov v kolektivu). Že od leta 1998 (po vmesni enoletni zaposlitvi) nisem na prijave, vloge, prošnje za za- poslitev, prejela niti enega po- zitivnega odgovora. Že drugič sem se znašla na zavodu za zaposlovanje, samo tokrat z veliko manjšo materialno podlago za preživetje. Verjetno imam kot kader V. izobrazbene stopnje izobraz- be manjše možnosti za zapo- slitev, ker so me v določeni družbi z omejeno odgovor- nostjo zavrnili z odgovorom, da je že izbran študent - štu- dentka. In tako dalje...Tako realna je zame moja preljuba social- na domovina. LOJZKA GUČEK, Pongrac, Griže Kalio preživeti V naši ljubi deželici? Navdih za ta članek sem dobil po prebiranju zadnjih kolumen v časopisih, in tudi sicer, ko spremljam preko medijev delo vlade in mini- strov ter njihove menjave na položajih. Še malo, pa bomo prehiteli sosede Italijane, ki po menjavanju vlad vodijo. Ja, dragi moji Slovenci. Ta- ko se glasi eden izmed verzov našega Prešerna, ko je našte- val in ošteval nemškutarje, dodobra je javno pokazal na tiste, ki so krivi. Da so že takrat bili naši ljubi Slovenci - hlapci! Da gospoda živi na veliki nogi, krade svojemu narodu in se bogati. In, vpra- šam vas dragi sodržavljani: Kako pa se vam godi zadnje čase, ko smo dobivali nenor- malno visoke položnice? Ce- ne vsakodnevno naraščajo kot konj, ki zbezlja z uzde. In zdaj so pred vrati prazni- ki, ki smo se jih v ne tako davnih časih resnično veselili in bili siti in brezskrbni. - Ka- ko in kaj pa bo letos za praz- nike in januarja naslednje le- to? Kako bomo preživeli praznične dni s praznimi de- narnicami, kupi položnic, ki še čakajo, da se nas država usmili in nam milostno poda- ri 1,8 odstotka višje prejemke - pokojnine, plače navadnih delavcev in invalidnine? Danes smo ostali dobesed- no goli in bosi, na robu preži- vetja. In zakaj? Vas vprašam, dragi Slovenci, ki se prav tako kot jaz, ne morete pretolči iz meseca v mesec, ker so nam ti fini gospodje pokradli še tisto malo našega ponosa, kar smo ga imeli. Vprašam vas, ali je res navaden Slovenec, invalid, de- lavec, upokojenec, postal imun, ali si nihče več ne upa javno povedati: »Dovolj nam je životarjenja, dajte nam nazaj naš ponos in dostojanstvo!« Kje so človekove pravice - gos- poda? Le kje so tista leta, ko smo lepo spokojno in v miru, ne preveč razkošno, a za nas pri- merno preživeli vse te priha- jajoče praznike? Žalostno je to, da se prav nad nami lomi- jo kopja krivic in lažnega bliš- ča, ki so ga zapustili ti samo- pašni vladarji in vsemogočni gospodje naših življenj. Žalostno bo to leto 2001, ki prihaja, ker nam prinaša še slabše čase od zdajšnjih. A vseeno, vam svobodni in po- šteni slovenski narod, želim veliko potrpljenja in samoza- vesti, ker bomo le tako preži- veli. Pa srečne praznike, ki prihajajo, vam želim. Edino, kar nam je preostalo, je upa- nje na boljše čase. DUŠAN GORKIČ, Vojnik Osamosvajanje Slovenije K pisanju tega pisma, spo- štovani, me je spodbudilo ogla- šanje čuta, vesti, srca in boleči- na duše. Navdih, odločitev za to pa so mi dali (tudi z bodre- njem) prijatelji - bralci Novega tednika s tukajšnjega območja. Takole bom začel, se v par stavkih dotaknil stvari v zvezi z naslovom Osamosvajanje Slo- venije. Ve se, da ima vsak na- rod glede tega svoje velike in odločilne časovne mejnike. Med njimi ne smem in ne mo- rem prezreti treh najpomem- bnejših mejnikov za Sloven- ce.To so boji za severno mejo borcev generala Rudolfa Mei- stra (1918), NOB - narodno os- vobodilna borba slovenskega naroda (1941-45) in zaključni boj - osamosvojitvena vojna za samostojno Slovenijo (1991). S ponosom naj povem, da so bili tudi moji ožji svojci - sorod- niki (brat Ivan, sestra Marija in sin Igor) aktivni udeleženci v tej veliki stvari za današnji čas in za zgodovino Slovenije. Prva dva sta bila udeležena v NOB (brat je invalid iz boja na Do- lenjskem, živi v Celju, sestra obveščevalka - kurirka NOV, je pokojna, sin- udeleženec boja osamosvojitvene vojne za sa- mostojno Slovenijo in policist pa živi v Ljubljani. Spominjam se iz otroštva, ko smo vedoželjni otroci spraše- vali starejšega brata, ki je inva- lid NOV, da bi nam kaj povedal o vojni. A nas je zavrnil: »Ne spominjajte me, prosim, na ti- ste grozote...«! V zadnji vojni, v kateri je sodeloval moj sin, je bilo tudi njegovo življenje na nitki. Pripovedoval nam je, ka- ko se je iznenada znašel sredi silovitega navzkrižnega bojne- ga ognja, ko so piskale in šviga- le bojne svinčene krogle mimo njegovih ušes in oči. Ko je bilo boja konec, je dejal, da je začu- til takšno silovitost življenja, kot da bi se ponovno rodil... Zato smo bili toliko bolj ra- zočarani maja lani, osem let po osamosvojitvi Slovenije, ko se je zgodila tista nelepa zadeva, ki naj bi bila stvar pozabe, spo- drsa, zmote. Takrat se je na- mreč tedanji poslanec držav- nega parlamenta (g. Ciril Pun- gartnik) zaničevalno ponorče- val iz tiste zadnje osamosvoji- tvene bitke - boja za samostoj- no Slovenijo, rekoč, da je bilo tam, kjer je bil boj, »martinčka- nje«. To je izjavil med razpra- vami, ko je bil v pripravi zakon o zaščiti vojnih veteranov. Pri najboljši volji in veri si mi, ki smo prizadeti, ne zna- mo in ne moremo predstav- ljati, ne razložiti, kako je mo- goče, da se je ta poslanec lahko tako hudo spozabil? In zanimivost! S to vsebino, javnim protestom, sem pisno seznanil (25. 5. 1999. leta) do- mač, lokalni medij Savinjske novice iz Nazarij. A žal, to moje pisanje ni padlo na plodna tla. Zdel se jim je nevreden objave, niti v skrajšani obliki. Takšno nerazumljivo ravnanje je moj sin, neposredni udeleženec v zaključni bitki osamosvojitve- ne vojne, komentiral z beseda- mi: Le komu in zakaj bi lahko bilo v prid in čast »molk medi- ja« o teh zgodovinskih dogod- kih, tako pomembnih za našo Slovenijo? VLADO PAREŽNIK, Mozirje Kdo služi na upokojencev račun? Nimam besed, ko prebiram petkov članek v Delu: Nobe- nega glasu proti noveli pokoj- ninskega zakona! Mar res nihče nima več besed? Dragi predstavniki De- SUSA, ki predstavljate upoko- jence, kaj sploh še delate? Se sploh zavedate, da predstav- ljate tudi nas, delovne in voj- ne invalide, skratka vse, ki so odvisni od teh mizernih pre- jemkov? Statistika kaže, da smo na Štajerskem v zaostan- ku za republiškim povpreč- jem. Zakaj? Zato, ker nas za- stopajo nesposobni, karieri- stični poslanci, ki jim je mar samo za svoje stolčke. Se sploh zavedate, da smo dobesedno na robu eksistenč- ne lestvice, da ni več denarja za dostojno življenje? Vi pa, kot stari dunajski fijakerski konji s plašnicami, lepo po vrsti dvigu- jete roke in ne rečete ničesar v korist najnižjega sloja ljudi, ki so razočarani, nad vašim aro- gantnim obnašanjem. Gospod Keber, svetujem vam, da se odpoveste funkciji in greste svojo starost doča- kat v vaš sadovnjak, kjer ste bili, preden ste sprejeli funk- cijo predsednika upokojen- cev, ker enostavno niste spo- sobni. Vas je sedenje v parla- mentu že »obnorelo« od viso- kih prejemkov? Morda pa se boste le usmilili nas, delovnih invalidov, in nam enkrat do- končno pomagali, da tudi mi, združeni v Forum delovnih invalidov R Slovenije, dobimo večji kos od pogače. Zadnji čas je, da se nekdo jasno in glasno potegne za nas delovne invalide, upoko- jence, borce obeh vojn in os- tale, saj nam vi, poslanci De- SUS-a niste prav nič pomaga- li. Čas je že, da greste po najkrajši poti domov in pre- pustite svoja mesta tistim, ki bodo z veseljem in za vse enako delaU. Za naše nedo- pustno nizke prejemke ste krivi vi, ker vam gre zgolj za vaše osebne koristi. Vsem Slovencem želim srečne praznike, vam, našim zastopnikom, pa le ta nasvet: Pustite vse skupaj in pojdite brž za zapeček. Dovolj vas imamo. DUŠAN GORKIČ, Vojnik zahvale, pohvale Ko se prižgejo praznične luči Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Tako je pisalo na vabilu, s katerim sta podružnična os- novna šola in oddelek pred- šolske vzgoje vrtca Mavrica iz Nove Cerkve, vabila na pred- praznično praznično priredi- tev z naslovom »Ko se prižge- jo praznične luči«. Prisrčna prireditev, ki so jo pod vodstvom učiteljic in vzgojiteljice pripravili otroci, je ogrela srca in dlani vseh, ki so se prireditve udeležili v tako velikem številu, da so jo nekateri spremljali celo skozi odprta vhodna vrata. Ponosni smo na naš mladi rod in hvaležni vsem, ki k temu pripomorejo z veliko predanostjo. Vsem skupaj želimo lepo praznovanje, v novem letu pa veliko uspehov in srečanj, ki kažejo, da je kraj prijazen in da je šola res »naša«. Krajevna skupnost Nova Cerkev Zalivala Domu starejših Šentjur Od junija do decembra sem bil iz zdravstvenih razlogov varovanec Doma starejših Šentjur. Za vse korektno opravljene storitve, zlasti še za skrbno strokovno nego očesa po operaciji v Klinič- nem centru Ljubljana, se is- kreno javno zahvaljujem. Ker je ta dom na celjskem in tudi v širšem slovenskem prostoru še dokaj nepoznan, bi rad nanj opozoril. Po svoji notranji gradnji je bil namen- sko projektiran. Zunanji vi- dez pa arhitekturno dopol- njuje podobo sodobnega slo- venskega podeželja v tem de- lu Šentjurja. Kolektiv je, primerjaje ga z mojimi 90. leti, sorazmerno mlad in delovno zagnan. Nje- gova povezanost je zelo zaz- navna na številnih področjih. Omenjam samo pevski zbor, knjižnico in druge dejavnosti, prikazane na razstavi »teden odprtih vrat« v počastitev enoletnega delovanja. Za dobro počutje varovan- cev je poskrbljeno tudi z oživ- ljanjem starih običajev, kot so: vinska trgatev, stiskanje grozdja, martinovanje, mi- klavževanje in še kaj. Tudi rojstnim dnevom varovancev posvečajo veliko pozornosti. Zahvali dodajam še voščila za božične praznike, novo le- to in tudi za Dan slovenske državnosti - 26. december. ADOLF SENEGAČNIK, Piran Srečanje pevskih zborav v novembru je bila v Šmar- ju pri Jelšah druga revija pev- skih zborov delavcev social- nih zavodov Slovenije, ki jo je organiziral šmarski zavod - dom upokojencev. Velika dvorana kulturnega doma je komajda sprejela vse pevce, saj je nastopilo devet pevskih zborov. Uvodoma so pod vodstvom zborovodkinje Grete Galuf zapeli domači pevci. Zapeli so Prešernovo Zdravico, nato pa sta nas poz- dravila naša direktorica gos- pa Zinka Šramel in šmarski župan Jože Čakš. Ves pro- gram je povezovala glavna sestra Majda. Velik aplavz so poželi Ljubljančani, saj je bila z njimi tudi harmonikarka. Najzaslužnejšim so podelili priznanja, nekateri pa so pre- jeU majhne spominke na to srečanje. V več kot dve uri trajajočem programu se je zvrstila vrsta lepih pesmi. Le- pa pesem človeka bogati in ga pomlajuje in še vedno velja tisti pregovor, da kdor poje rad, ostane mlad. Tisti stanovalci iz doma upokojencev, ki smo se te le- pe prireditve udeležili, se zah- valjujemo upravi doma, da nam je bil omogočen vstop v kulturni dom. Do tja in nazaj so nas spremljali in nam po- magali naši »vojaki«, lepo pet- je pa nam bo ostalo v nepo- zabnem spominu. HILDALOKOVŠEK, DU, Šmarje pri Jelšah St. 51.-21. december 2000 28 KRONIKA I NOVI TEDNIK nočne 1 cvetke I • Minuli konec tedna je si- cer minil v znamenju never- jetnega števila izgubljenih ozi- roma pozabljenih ženskih de- narnic in torbic, policisti pa so imeli precej dela tudi na drugih področjih. Na policij- sko postajo je poklicala Anica z Otoka in povedala, da je opa- zila neko neznano žensko, ki v spalni srajci leta po igrišču med bloki, v rokah pa drži križ. Kdo je bila skrivnostna vila, policistom ni uspelo ugotovi- ti, čeprav so se o tem pozani- mah tudi v celjski bolnišnici. • V petek dopoldne se je na postaji zglasil Matjaž, ki naj bi mu Slavko po telefonu gro- zil z ubojem. Bivši mož Mat- jaževe prijateljice najbrž ni so- glašal s svojo zamenjavo, za- to je hotel nasledniku morda le pognati strah v kosti. • Nič več ni tako, kot je ne- koč bilo, bi se lahko glasil epi- log petkove zgodbe, v kateri sta glavni vlogi odigrali ma- ma in hči. Dežurnega je malo pred osmo zvečer poklicala Jo- žica in potožila, da jo je na- padla hčerka Vida. Možje po- stave so ob obisku kaj hitro ugotovili, da je očitno neza- dovoljna hči brez pravega vzroka napadla mamo in vpi- la. Včasih je bila avtoriteta na strani staršev, danes očitno ni več tako. O tem bo lahko Vi- da morda kaj več povedala sod- nici za prekrške. • Sklepanje novili poznanstev lahko včasih tudi precej sta- ne, kar je na svoji koži v sobo- to zjutraj občutila tudi Olga. V minuli noči je spoznala ne- kega Simona, kot se je nezna- nec predstavil, s katerim sta prijetno kramljala ob pijači v Merxu in Evergreenu. Taisti »Simon« ji je za slovo na Gos- poski iz rok iztrgal torbico in jo jadrno ucvrl neznano kam. Včasih je morda bolj priporoč- Ijivo, predvsem pa bolj poce- ni, ostati doma ob televizor- ju. • V soboto dopoldne je Lili- jana policiste obvestila, da sta jo nedavno obiskala izterjeval- ca. Moževemu sinu iz prvega zakona naj bi bila dolžna ne- kaj tisoč nemških mark, na to pa sta jo prišla spomnit kore- nita moža, ki jima je morala celo podpisati izjavo o odpla- čevanju dolga. Ker pa tudi tak- šni obiski niso zastonj, sta si pri izhodu vzela še dvajset ti- soč tolarjev - za povračilo stroš- kov, sta dejala. • Nepridipravi ne prizanašaj o nikomur, o tem pa se je pre- pričal tudi Janko, ki vozi re- ševalno vozilo. Dežumemu po- licistu je v soboto popoldne prijavil izginotje svojega mo- bilca, ki naj bi mu ga nekdo ukradel iz reševalnega vozi- la. Le-tega je imel parkirane- ga pred vhodom v bolnišni- co, kjer je čakal na pacientko. • Karolina je može postave razburjena obvestila, da ji je neznanec ukradel večjo vso- to denarja. Ob prijavi dežur- nemu ni uspelo izvedeti kaj več, saj je bila prijaviteljica vidno raztresena. To so je po- trdilo tudi kasneje, ko je poli- cist ugotovil, da je gospa že krepko v letih in da je tudi ne- koliko pozabljiva. Pozabila je namreč, da je del pokojnine že porabila za plačilo računov. Ko zabava ni več le zabava Tisti, ki se najmanj veseli- jo rave partyjev v Celju, so prav gotovo policisti. Da to- vrstne zabave še zdaleč niso tako nedolžne, kot morda iz- gledajo, kaže tudi količina zaseženih mamil, poživil in podobnih substanc, ki jih na takšnih zabavah nikoli ne manjka. Da o drugih nečed- nostih, ki se pogosto dogaja- jo, niti ne govorimo. Tudi sobotna raverska zaba- va je bila po pripovedovanju po- licistov karseda pestra. V sode- lovanju s sosednjimi policijski- mi upravami so Celjani v poo- strenem nadzoru legitimirali 37 oseb, opravili 54 pregledov vo- zil, trinajstim voznikom odre- dili strokovni pregled zaradi su- ma, da vozijo pod vplivom ma- mil (šest jih je odklonilo), zo- per trinajst oseb podali predlog sodniku za prekrške po Zako- nu o proizvodnji in prometu z mamili, zoper pet oseb pa po- dali kazenske ovadbe zaradi su- ma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Osemnajstim obravnavanim udeležencem ra- .ve partyja, starim med 15 in 24 let, so zasegli 88 tabletk extasy- ja, pest posušenih gob, ki vse- bujejo halucinogene sestavine, manjšo količino ročno zvitih ci- garet s konopljo ter manjšo ko- ličino hašiša in amfetaminov. Žal je to verjetno le manjši del ma- mil, ki so bila prisotna na »tr- žišču«, kljub temu pa je lahko tudi to zadosten podatek, o ka- terem bi morali premisliti star- ši, katerih mladostniki obisku- jejo tovrstne zabave. Vse več kra- jev nasprotuje temu, da bi le-te prirejali pri njih, zakaj jih to- rej moramo imeti v Celju? BOJANA JANČIČ Poštni rop na Lavi Prejšnji četrtek je ob pol deveti uri zjutraj oboroženi neznanec oropal pošto na Lavi v Celju. Uslužbenkama naj bi zagrozil z orožjem, nato pa z lepim kupčkom denarja peš pobegnil v smeri Ostrožnega. Kljub temu, da se je sprva zdelo, da je njegovo dejanje dokaj nepremišljeno, saj je pošto oropal zgodaj zjutraj, ko so uslužbenke šele dobro pričele z delom, pa je neznani mladenič odnesel skoraj 853 tisočakov. Med begom naj bi s solzivcem poškropil tudi dva mimoidoča, neuradno pa smo izvedeli tudi, da je imel ropar morda tudi pomagača, ki naj bi ga čakal v temno modrem osebnem avtomobilu znamke Renault Megane. Ropar, ki naj bi bil po besedah očividcev star okoli dvajset let, je visok približno 165 centimetrov in čokate postave. Ker policija zadeve še ni uspela raziskati, prosijo vse, ki bi vedeli še kaj več o ropu ali neznancu/-ih, da pokličejo na telefonsko številko 113. Bo.J. Foto: G.K Požigalec je bil gasilec Policisti in kriminalisti so po mesecu dni skrivnostnih požigov na gospodarskih po- slopjih v okolici Lopate pri Ce- lju v petek popoldan odvzeli prostost 24-letnemu domači- nu V.G., ki je utemeljeno osumljen petih požigov. V toliko primerih so namreč ugotovili, da je na omenjenem območju zagorelo zaradi pod- taknjenega ognja. Prvič naj bi osumljeni podtaknil ogenj 12. novembra, s tem pa povzročil za štiri milijone tolarjev mate- rialne škode. V začetku decem- bra je svojo nevarno igro po- novil, a je zaradi hitrega ukre- panja lastnika in sosedov na- stalo le za okoli pet tisoč tolar- jev škode. Štiri dni kasneje naj bi ponovno podtaknil ogenj na istem gospodarskem poslopju in povzročil za kar 300 tisoč tolarjev škode. Minuli četrtek je zagorelo kar dvakrat. Na pr- vem poslopju je nastalo za okoli 50 tisoč tolarjev, na drugem pa deset milijonov tolarjev škode. Ker na policiji sumijo, da je V.G. v preteklosti podtaknil ogenj tudi na drugih objektih, z razi- skavo še nadaljujejo. Osumljeni je pri gašenju požarov tudi sam sodeloval, nihče več pa se ne sprašuje, kako mu je vedno us- pelo priti najhitreje na goreče prizorišče. B. JANČIČ Policiisko priznanje za lirabrost V znak priznanja in zah- vale za hrabrost in požrtvo- valnost je direktor Policijske uprave Celje Edo Mlačnik v imenu Ministrstva za notra- nje zadeve RS Janku Povso- du in Borisu Lipovšku pode- lil znak Hrabro dejanje. Znak je namenjen občanom, ki so se posebno izkazali z oseb- no hrabrostjo in požrtvoval- nostjo pri reševanju ljudi, pre- moženja ali pomoči Organom za notranje zadeve. Tokrat sta si ga prislužila delavca na Pe- trolovem bencinskem servisu na Ljubljanski cesti v Celju, kjer sta 22. septembra tudi opazi- la, da je eden od dveh mlajših neznancev ukradel mobilni te- lefon. Na zahtevo enega od za- poslenih je neznanec odvrgel vrečko s telefonom in zbežal, drugega pa je ujel ter skupaj s kolegom odpeljal v pisarno. Po- klicala sta policijo, med tem pa je neznanec iz nahrbtnika izvlekel daljši lovski nož in z njim po prerivanju oba delav- ca huje ranil. S skupnimi moč- mi sta nasilneža kljub poškod- bam uspela zadržati do priho- da policistov. S svojim ravna- njem sta se neposredno izpo- stavila nevarnosti in tako na- redila mnogo več, kot bi lahko pričakovali ali zahtevali od nji- ju. Kdo pravi, da ni več pošte- nih in pogumnih ljudi? B. JANČIČ minikrimiči Razbil izložbeno okno v noči na sredo, 13. decem- bra, je neznani objestnež ne- kaj minut pred tretjo uro zju- traj na trgovini z oblačili Mo- da na Prešernovi ulici v Celju razbil izložbeno okno, vredno 25 tisoč tolarjev. Nekoga je motil novoletni okras v noči na torek, 12. decem- bra, je neznani vandal na dvo- rišču otroškega vrtca na Slomš- kovem trgu v Šmarju pri Jel- šah razbil dvajset okrasnih žar- nic, ki so bile napeljane po bliž- njem boru kot novoletni okras. Za nameček pa je razbil še ste- klo nad vetrolovom pri vhodu v vrtec. Z dejanjem je povzro- čil za okoh 40 tisoč tolarjev ma- terialne škode. Napadel peško v torek, 12. decembra, je okoli 18.15 neznani mlajši moš- ki na Stari Dečkovi ulici dohi- tel 43-letno peško Z.K., jo uda- ril po hrbtu in ji iz roke iztrgal torbico z manjšo vsoto denar- ja, čekovno kartico, osebnimi dokumenti in mobilnim tele- fonom znamke Alcatel. Vlomil V trgovino v torek, 12. decembra, je nez- nani storilec nekaj minut pred polnočjo vlomil v trgovino Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah v Pristavi pri Mestinju. Iz notranjosti je odnesel tri mo- torne žage znamke Stihi in Al- pina, tri visokotlačne čistilce znamke Lavor Wash in tri otroš- ka kolesa znamke Rog. Skup- na škoda znaša 415 tisoč tolar- jev. odtujil zračno blazino v noči na sredo, 13. decem- bra, je neznani storilec na Uh- ci bratov Vošnjakov v Celju vlo- mil v osebni avtomobil VW Pas- sat in iz notranjosti odtujil zrač- no blazino. Lastnico E.S. je z dejanjem oškodoval za sto ti- sočakov. Porisal osebni avtomobil v sredo, 13. decembra, je nez^ nani vandal dopoldne na Ulici talcev v Rogaški Slatini z os- trim predmetom poškodoval osebni avtomobil Opel Astra. Lastnik P.A. je z dejanjem oš- kodovan za okoli 120 tisoč to- larjev. Frizerkam izmaknil denarnico v četrtek, 14. decembra, je v poznih popoldanskih urah neznanec izkoristil nepazlji- vost zaposlenih v frizerskem salonu (last Z.P.) na Gospo- ski ulici v Celju in iz predala ukradel denarnico s 35 tisoč tolarji gotovine. Kljub temu, da ga je pri dejanju zalotila ena izmed delavk, mu je uspelo po- begniti. Zmikavta ne bo zeblo v noči na petek, 15. decem- bra, je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, parkiran na Ulici 14. divizije v Celju. Iz notranjosti je odnesel moško jakno in mobilni telefon znam- ke Panasonic. Z dejanjem je lastnika B.K. oškodoval za oko- li 50 tisoč tolarjev. Zaprosili za azil Policisti Policijske postaje Slovenske Konjice so pri pre- gledu avtobusa izsledili tri dr- žavljane Irana, ki so ilegalno prišli v našo državo. Ker so vsi trije zaprosili za azil, so jih od- peljali v azilni dom v Ljublja- no. Preveč zaupljiva v soboto, 16. decembra, je okoU 5. ure zjutraj neznani moški na Gosposki ulici v Ce- lju ogovoril O.K., ki začasno stanuje v Celju. Izkoristil je nje- no zaupanje in ji med pogovo- rom iz roke iztrgal torbico z dokumenti in mobilnim tele- fonom. Oškodovana je za oko- li sto tisočakov. Vlomil V osebni avtomobil v nedeljo, 17. decembra, je v zgodnjih jutranjih urah nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil Volksvvagen Golf, ki je bil parkiran na Dečkovi ce- sti v Celju. Iz vozila je odnesel avtoradio znamke Pioneer, dalj- ši ženski plašč in črno žensko bundo. Lastnikom S.K., H.Č. in P.V. je povzročil za okoli sto tisoč tolarjev škode. SK Radarske kontrole bodo... • v petek, 22. decembra, dopoldne na območju Rogaške Slatine, v popoldanskem času pa na območju Žalca; • v soboto, 23. decembra, popoldne na območju Šentjurja; • v nedeljo, 24. decembra, popoldne na območju Mozirja; • v ponedeljek, 25. decembra, v popoldanskem času na območju Laškega; • v torek, 26. decembra, v popoldanskem času na območju Rogaške Slatine; • v sredo, 27. decembra, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in • v četrtek, 28. decembra, dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Mozirja. Št. 5l.-2l.d«<«ail>M'2O00 NOVI TEDNIK 29 prometne nezgode Avtodvigalo se je prevrnilo v torek, 12. decembra, se je deset minut pred 14. uro na glavni cesti izven naselja Dre- šinja vas zgodila tragična pro- metna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje, ena oseba pa je bila lažje telesno poškodovana. Iz Celja proti Žalcu je vozila tovorni avtomobil 24-letna Ce- Ijanka K.P., ki je v Drešinji va- si nameravala zaviti levo. Ker ji je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila J.S. (do- ma iz Brega pri Polzeli), je voz- nica na vozišču ustavila. Za njo se je že skoraj ustavil voznik osebnega avtomobila Zastava Yugo, 20-letni B.F. iz Gotovelj. Takrat je za njima z gasilskim avtodvigalom pripeljal 22-let- ni gasilec M.L. iz Žalca, ki ni uspel pravočasno ustaviti. To je opazil voznik Yuga in je voz- nico pred seboj obvozil po de- sni strani. Avtodvigalo je trči- lo v tovorni avtomobil vozni- ce, ki ga je dvignilo v zrak in obrnilo na bok. Po trčenju je avtodvigalo zaneslo na nasprot- ni vozni pas, kjer je trčilo v nas- proti vozeče vozilo, se prevr- nilo in ga pokopalo pod sabo. Pri trčenju se je sopotnik v av- todvigalu, 30-letni Žalčan M.C., tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. 49-letni voznik nasproti vozečega vo- zila J.S. je utrpel lahke telesne poškodbe. Avtobus trčil V osebni avtomobil v torek, 12. decembra, se je pet minut pred 15. uro na Cesti na Roglo v Zrečah zgo- dila prometna nezgoda, v ka- teri se je ena oseba hudo, dru- ga pa lažje telesno poškodo- vala. Voznik avtobusa, 37-letni T.B. iz Ivence, je iz smeri Loške Gore proti Zrečam vozil za voznikom osebnega avtomobila, 39-let- nim M.Z. iz Zreč. Ko je voznik osebnega avtomobila upočasnil hitrost, je voznik avtobusa s sprednjim delom trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Pri trčenju se je voznik osebnega avtomobila huje telesno poš- kodoval, njegov šestletni sopot- nik Ž.Z. pa je utrpel lahko te- lesno poškodbo. Do smrti zbil pešca in pobegnil v sredo, 13. decembra, je bil v zgodnjih jutranjih urah v Škofji vasi pri tovarni Etol najden mrtev moški, ki je umrl za posledicami prometne nez- gode, drugi udeleženec pa je pobegnil. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je pešec, 46-letni M.T. iz Pre- korja, hodil ob desnem robu vozišča iz smeri Škofje vasi pro- ti Celju. V Šmarjeti pri Celju je za njim pripeljal neznani voz- nik tovornega avtomobila znamke M.A.N., ki je s spred- njim desnim delom trčil v peš- ca in ga zbil v obcestni jarek. Tekom popoldneva so polici- sti pobeglega voznika tovornega avtomobila, ki je v tem času že uspel zamenjati poškodovane dele na vozilu, izsledili na nje- govem domu. Pobeg s kraja ne- sreče bo moral 28-letni Celjan L.M. pojasniti na sodišču. Nezgoda S smrtnim izidom V sredo, 13. decembra, se je ob 21.35 v Škofji vasi pri gostišču Medved zgodila tra- gična prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Voznik osebnega avtomobi- la, 20-letni R.S. iz Razborja, je pripeljal iz smeri Vojnika pro- ti Celju. V bližini gostišča Med- ved je iz njegove desne strani vozišče prečkal 72-letni pešec F.Č. iz Celja. Kljub zaviranju je voznik s sprednjim levim de- lom vozila trčil v pešca, ki je pri tem utrpel tako hude tele- sne poškodbe, da je na kraju nezgode umrl. Zbil pešca V petek, 15. decembra, se je ob 8.30 na Kersnikovi uli- ci v Celju zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana. Voznik osebnega avtomobi- la, 68-letni I.R. iz Celja, je pri- peljal po Kersnikovi ulici iz smeri Gregorčičeve ulice pro- ti Dečkovi cesti. V križišču z Jenkovo cesto je trčil v 16-let- nega pešca U.L. iz Celja, ki je prečkal vozišče Kersnikove uli- ce ob prehodu za pešce. Pešec je pri trčenju utrpel hude tele- sne poškodbe in je bil z reše- valnim vozilom prepeljan v celjsko bolnišnico. Nepravilno prečkala cesto V petek, 15. decembra, se je deset minut pred trinajsto uro izven naselja Šmarje pri Jelšah zgodila prometna nez- goda, v kateri je bila ena ose- ba huje telesno poškodova- na. . Z osebnim avtomobilom je iz smeri Šentvida pri Grobel- nem proti Mestinju vozil 28- letni D.Z. iz Šmarja pri Jelšah. Ko je pripeljal izven naselja Šmarje pri Jelšah, je z njegove leve strani nepravilno prečka- la vozišče 75-letna R.K. iz Šmar- ja pri Jelšah, ki je pred tem ho- dila po pločniku za pešce. Voz- nik je peško kljub zaviranju za- del in zbil po vozišču, kjer je obležala hudo ranjena. Po os- krbi v Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah je bila z re- ševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostala na zdravljenju. Deklica utrpela hudo telesno poškodbo v petek, 15. decembra, se je ob 14. uri na Škalski cesti v Slovenskih Konjicah pripe- tila prometna nezgoda, v ka- teri se je huje telesno poško- dovala 12-letna deklica. Osebni avtomobil je po Škal- ski cesti v Slovenskih Konji- cah iz smeri Mestnega trga pro- ti Škalcam vozil 37-letni S.R. iz Slovenskih Konjic. V križiš- ču z Liptovsko ulico je iz nje- gove leve strani, v bližini pre- hoda za pešce, vozišče preč- kala 12-letna T.Z. iz Sloven- skih Konjic. Voznik je zaviral, vendar je kljub temu zadel peš- ko, ki je pri trčenju utrpela hu- do telesno poškodbo. Z reše- valnim vozilom je bila odpe- ljana v Splošno bolnišnico Ce- lje, kjer je ostala na zdravlje- nju. Zaradi razjasnitve okoliš- čin prometne nezgode poziva- jo morebitne očividce, da po- kličejo na Policijsko postajo Slovenske Konjice ali na tele- fonsko številko 113. Cesta terjala še en krvni davek V petek, 15. decembra, se je ob 18.30 uri izven naselja Tlake pri Rogatcu zgodila pro- metna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Devetnajstletni Ptujčan R.J. je vozil osebni avtomobil iz smeri Rogatca proti Majšper- ku. Izven naselja Tlake je z nje- gove leve strani na neosvetlje- nem delu vozišča cesto preč- kala 71-letna peška M.H. iz Ro- gatca, ki je pri trčenju utrpela tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nezgode umrla. Trčil V motorista v petek, 15. decembra, se je pet minut pred 22. uro v na- selju Rogatec pripetila promet- na nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodo- vala. Materialna škoda na udeleženih vozilih znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Iz smeri Tlak proti Rogatcu je po regionalni cesti vozil 65- letni S.K. iz Rogatca. V križiš- če za Rogatec je z osebnim av- tomobilom zavil levo v trenut- ku, ko mu je nasproti pripeljal 43-letni voznik kolesa z mo- torjem A.K. Med vozili je priš- lo do trčenja, pri katerem je voznik kolesa z motorjem utr- pel hudo telesno poškodbo. Spolzko vozišče v soboto, 16. decembra, se je deset minut pred tretjo uro zjutraj izven naselja Velika Pirešica pri Žalcu zgodila prometna nezgoda, v kateri so bile tri osebe huje telesno poškodovane. Na udeleženih vozilih je nastalo za okoli 3 milijone tolarjev materialne škode. Po glavni cesti iz smeri Arje vasi proti Velenju je z osebnim avtomobilom vozil 38-letni M.T. iz Velenja. Izven, naselja Vehka Pirešica je na spolzkem in mokrem vozišču zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je iz smeri Velenja z osebnim avtomobilom pripe- ljala 48-letna M.O.K. iz Žalca. Med vozili je prišlo do silovi- tega čelnega trčenja, v katerem sta hude telesne poškodbe utr- pela oba voznika in Velenjča- nov sopotnik, 20-letni E.M., tu- di iz Velenja. Izgubil oblast nad vozilom v soboto, 16. decembra, se je ob pol štirih zjutraj na lo- kalni cesti v Florjanu pri Ve- lenju pripetila prometna nez- goda, v kateri je bila ena ose- ba huje in ena lažje telesno poškodovana. Velenjčan, 20-letni D.Č., je vozil iz smeri Belih Vod proti Florjanu. Na mokrem ter spolz- kem vozišču je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vo- zišča po nasipu potoka Flor- janščica in trčil v betonski most. Pri trčenju je voznik utr- pel hude telesne poškodbe, so- potnica na zadnjem sedežu, 18-letna S. M. iz Florjana, pa je utrpela lahke telesne poš- kodbe. Vozili trčili v ponedeljek, 18. decembra, se je nekaj minut pred 12.uro na Trnoveljski obvoznici iz- ven naselja Bukovžlak zgo- dila prometna nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba huje te- lesno poškodovana, dve ose- bi pa sta utrpeli lahke telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobi- la, 65-letni M.M. iz Štor, je vo- zil po lokalni cesti iz smeri Ga- jev proti Trnoveljski obvozni- ci. Pri podjetju Gradiš je pri- čel zavijati levo v smeri Bu- kovžlaka. V tem trenutku je iz smeri Bukovžlaka pripeljal 19- letni voznik osebnega avtomo- bila S.Š. iz Kalobja. Med vo- zili je prišlo do trčenja, v ka- terem je 65-letni voznik utr- pel hude telesne poškodbe, 19- letni voznik in njegova 17-let- na sopotnica, Šentjurčanka N.O., pa sta utrpela lahke te- lesne poškodbe. Zapeljal V obcestni jarek V torek, 19. decembra, se je dve minuti pred 4. uro zju- traj na Ljubečni pri Celju pri- petila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve osebi pa sta utrpeli lažje tele- sne poškodbe. Voznik osebnega avtomobi- la, 25-letni S.K., je izgubil ob- last nad vozilom in zapeljal s ceste v obcestni jarek. 18-let- na sopotnica K.K. se je hudo telesno poškodovala, voznik in sopotnik, 26-letni A.R., pa sta utrpela lahke telesne poš- kodbe. SK Raztresenost ali objestnost? Očitno opozorila policistov na previdno in strpno vožnjo nikakor ne zaležejo, saj je v zadnjem času na Celjskem umrlo kar pet oseb, od tega eden voznik, eden sopotnik in trije pešci. Veliko število smrtnih žrtev med pešci je vsekakor zaskrbljujoče, saj naj bi bil po statističnih podatkih med tistimi, ki so izgu- bili življenje v prometnih nesrečah, vsak če- trti pešec. Zadnjo smrtno žrtev pa je terjala prometna nezgoda na žalskem razcepnem križišču. 45-let- ni voznik osebnega avtomobila R.S. iz Polzele je vozil v smeri Petrovč proti Žalcu, v omenjenem križišču pa zavil levo v smeri Šempetra. V tre- nutku, ko je z vozilom zapeljal v križišče, je iz šempetrske strani pripeljal 29-letni voznik to- vornega avtomobila M.F. iz Ponikve pri Žalcu. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, pri ka- terem je voznik osebnega avtomobila izgubil živ- ljenje. Iz zverižene pločevine so ga morali izvle- či celjski poklicni gasilci, cesta pa je bila zaradi nesreče zaprta skoraj tri ure. Kaj je pravi vzrok za nenehne trke v teh dneh, ni jasno. Ali je to morda praznično razpoloženje in s tem poveza- na raztresenost ljudi, ki pozabljajo, da na cesti niso sami, ali pa je to še vedno objestnost tistih, ki brezglavo pritiskajo na plin in ne pomislijo na posledice? Če vam ni mar zase, razmishte o tem vsaj zaradi drugih. Bo.J. Foto: G.K. gorelo je Namerno zanetil požar v četrtek, 14. decembra, je okoli 18.45 neznanec zanetil požar na kupu stelje pod ko- zolcem na Lopati pri Celju. S pravočasno intervencijo gasil- cev iz Lopate je bilo prepreče- no, da bi se požar razširil na celoten objekt. Materialna ško- da je ocenjena na okoli 50 ti- soč tolarjev. Zgorel leseni del poslopja v četrtek, 14. decembra, je zvečer zagorelo na gospodar- skem poslopju pri farmi Win- ter na Lopati pri Celju. Kljub gašenju okoliških gasilcev, je zgorel leseni del poslopja, v ka- terem je bilo 40 ton suhe tra- ve, ena in pol tona ovsa, pet ton slame, elektromotor in kr- milnik za piščance. Živino so pravočasno rešili. Po prvih oce- nah znaša materialna škoda okoli 10 milijonov tolarjev. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je bil ogenj podtaknjen. Poga- sili so ga gasilci iz gasilskih dru- štev Lopata, Lokrovec, Babno, Medlog, Gaberje, Leveč in Ce- lje. Neočiščen dimnik v sredo, 13. decembra, so se ob 729 vnele saje v dimniku stanovanjske hiše v Marija Re- ki pri Preboldu. Vzrok požara je bil neočiščen dimnik oziro- ma pregretje. Posredovalo je šest gasilcev PCD Prebold - Do- lenja vas, ki so objekt varovali do izgoretja saj. Požar ni pov- zročil večje materialne škode. Vnele SO se saje V sredo, 13. decembra, so se ob 20.14 uri zaradi neočišče- nega dimnika vnele saje in ne- snaga na podstrešju individual- ne hiše v ulici Bratov Mravlja- kov v Celju. Nesnaga se je vne- la zaradi nestrokovno izvede- ne odprtine za čiščenje dimni- ka. Požar, ki ni povzročil več- je materialne škode, je omeji- lo in pogasilo 17 gasilcev PGE Celje in PGD Ostrožno. Požar V kletni sobi v ponedeljek, 18. decembra, je okoli tretje ure zjutraj zago- relo v stanovanjski hiši v Lip- nem Dolu pri Laškem. Požar je izbruhnil v kletni sobi in je v celoti uničil inventar ter ne- kaj akustičnih aparatov. Vzrok je bila napaka na električni na- peljavi. Lastnik I.M. je oško- dovan za okoli milijon tolar- jev, požar pa so ob pomoči so- sedov in domačinov pogasili ga- silci iz Jurkloštra. Goreča sveča na adventnem vencku v nedeljo, 17 decembra, je okoli 15. ure izbruhnil požar v stanovanju S.P. stanovanjske- ga bloka na Mestnem trgu v Slo- venskih Konjicah. Ogenj, kije poškodoval pohištvo v dnevni sobi in zadimil druge prosto- re, so pogasili občani, polici- sti PP Slovenske Konjice in ga- silci iz Slovenskih Konjic ter Loč. Materialna škoda znaša okoli milijon in pol tolarjev. Vzrok za nastanek požara je bi- la goreča sveča na adventnem venčku. SK $t 51.- 21. decftmlMf200D me 32 ZANIMIVOSTI NOVI TEDNIK Celjan Vojko je bil tokrat najboljši Potem ko že nekaj časa ni bilo nič slišati o bivšem direk- torju Metropol Groupa iz Por- toroža Vojku Staroviču, je pred dnevi naredil ta nekdanji jugoslovanski prvak v jadra- nju z jadralnimi letali in še čem pravcati podvig. Z jadrnico Peter R., ki so jo poimenovali po pokojnem gos- podarstveniku Petru Riglu, ki je umrl dokaj mlad in ki je uradno last Prečastitega vinskega kon- venta sv. Urbana iz Portoroža, je s svojo prijateljsko klapo, v kateri so še Jurij Orel, sin naj- bolj znanega obalnega podjet- nika Bogdana Orla, Carlo Hme- Ijak, Brane Pistotnik, Aleš Bož- nik in Alen Cerkovnik, zmagali na 11. regati v koprskem akva- toriju in tako osvojili letošnji pokal Justin 10 Cup 2000. Vojko, ki mu je letos hudo žal, da njegovi nasledniki ne bodo nadaljevali s tradicionalnim Pri- jateljevanjem na Griču, najbolj odmevno zabavo na Obali, na kateri se je zbralo vse, kar nekaj pomeni, ne samo ob morju, ampak tudi v Ljubljani, je naj- bolj srečen zato, ker mu je uspe- lo premagati posadko Rdeče ja- dralnega kluba Marina Koper s krmarjem Mitjem Kosmino. Sicer pa je bila Primorska, tokrat severna, spet v znamenju Celjanov. HIT iz Nove Gorice je namreč za svoj božični koncert, ki je med igralci na srečo zelo popularen, v Perio povabili vo- kalno skupino New swing quar- tet, ki je že dobra tri desetletja prisoten na slovenski in tudi svetovni glasbeni sceni. Sicer pa so v Ljubljani na Avtorski agenciji pred dnevi, tako poroča skriti informator, imenovan Makaron Vili, pa- tentirali posebni izum, imeno- van Kako zaslužiti denar? In kako ga zaslužiti? Pošlji svojo skladbo na primer na radijski festival. Potem postani član strokovne komisije tega festi- vala. Preprosto. Kot član stro- kovne komisije najbolje oceni svojo pesem. Navsezadnje je tudi Bog najprej sebi brado ustvaril. Nato si podeli glavno nagrado, ta je najboljša, če pa jo je dobil že kdo drug, si podeli drugo ali tretjo. Da se to da narediti, so dokazali na Ra- diu Hit. Ta je organiziral festi- val Radia HIT. V strokovni ko- misiji so bili: J.H.f beri Hvale), M.Č.(beri Čermak), M.V. (beri Vlašič) in M.Š. (beri Štiber- nik). Kot avtorji ali soavtorji so bili podpisani člani komisije: J.Hvale pod tremi skladbami. Čermakova pod eno, Vlašič pod dvema in Štibernik pod dvema skladbama. In nagrade? Člani komisije so dobili: prvi 1.250.000 tolarjev, naslednji je dobil 800, pa tristo in dvesto tisoč tolarjev. Lepo, kaj? In Celjanka Betka Šuhel pri vsem tem ni nič kriva, pa čeprav je izjavila: »Pomembno je pouda- riti, da pri izbiri nastopajočih nihče izmed članov komisije ni imel podatkov o izvajalcih. Zapisi o avtorjih in izvajalcih bodo skoraj do zadnjega tre- nutka popolna skrivnost, kar seveda omogoča komisiji ko- rektno delo, s tem pa je med drugim izključena tudi kakr- šna koli pristranskost. Dober aranžma, kompozicija, pro- dukcija in izvedba so pogoji, na podlagi katerih je komisija izbirala....« No, ja. Dopušča- mo pa možnost, da vse to ni res in se je Vili Makaron zmotil. Da bi le bilo to res. Pred dnevi so košarkarji Olimpije gostovali na Portugal- skem. Pa so v nekem časopisu zapisali, da se je tekme, kot gledalec seveda, udeležil eden od vodilnih mož POP TVja, vendar ga na Portugalskem ni mikala košarka, ampak golf, zato se je možakar prikazal na letalu obut v golf čevlje in s težko torbo, v kateri je tovoril najmanj dvajset golf palic. Tako je pisalo, pa se je urednik To- maž Perovič, on je bil strastni golfist, razjezil in rekel, da tisti, ki je to napisal, nima pojma o golfu. Čevlji sploh niso bili za golf, ampak tako imenovani comprese C čevlji, ki so zadnja moda in da v torbi ni tovoril dvajset palic, kajti golf pravila so zelo stroga in je dovoljeno igranje s samo štirinajstimi pa- licami in nič več. Wm NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Začetek smučarske sezone na Rogli Na zreškem Pohorju se je tudi uradno začela smučar- ska sezona. Kot že nekaj let zapored je Unior Turizem pr- ve dni omogočil brezplačno smuko - tako je v nedeljo, ko so smučišča jjrvič obratova- la, Roglo obiskalo okoli ti- soč petsto smučarjev, v na- slednjih treh dneh pa po dva tisoč. Na Rogli je v preteklih dneh zapadlo do trideset centime- trov naravnega snega, tempe- rature pa omogočajo tudi iz- delavo kompaktnega, umet- nega snega. Kot je med drugim še povedal vodja smučišč Srečko Retuznik, na smučiš- čih trenutno obratuje šest na- prav. Sicer pa so letos smučar- jem pripravili veliko novosti. Progi Mašin žaga in Jurgovo sta po novem povezani z vleč- nico. Tudi nadzor nad vozov- nicami je posodobljen, do- stop do naprav nadzoruje čip, ki karto zazna na določeni razdalji. Obnovljenih je tudi šestindvajset bungalovov, po- leg drugih rednih vzdrževal- nih del pa velja omeniti tudi prijetnejši dostop do Rogle, saj so jeseni razširili in obno- vili najbolj nevarni del ceste tik pod Padeškim Vrhom. U.K., Foto: SHERPA nasmeh, prosim! Vinko Aristovnik iz Celja se že dolgo ni oglasil s svoji- mi šalami, tokrat pa je za konec leta poslal še eno. Glavobol »Draga Fani, bodi danes malo moja!« »Nikar Lojze, danes me boli glava.« »Nič zato, obljubim ti, da se tvoje glave sploh ne bom do- taknil« Ni potica, pač pa pica! Potice se boste v praznič- nih dneh gotovo lahko na- jedli do sitega. Zato vam na- ši decembrski dobri možje podarjajo pico. Tokrat dobi kupon za dve piči v piceriji Rossellini na Hudinji prvih deset izžreban- cev, ki so pravilno odgovorili, da so decembrski dobri možje Miklavž, božiček in dedek Mraz. To so: Matjaž Vrešak, Zdraviliška cesta 16, Podčetr- tek, Mateja Krajnc, Kozje 178, Kozje, Gabrijela Rošker, Ob železnici 3, Celje, Jernej Ili- jaš, Iršičeva 10, Celje, Gustika Brečko, Zlateče 11, Šentjur, Jasmina Skale, Sp. Grušovlje 8, Šempeter, Uratnik Franci, Polzela 66a, Polzela, Žiga Slapšak, Badovinčeva 4, Laš- ko, Vesna Vihernik, Gotovlje 105a, Žalec in Aleksander Pla- huta, Dramlje 6, Dramlje. Ku- pon jim bomo poslaU po po- šti. Tudi tokrat zapišite odgovor na nagradno vprašanje na ku- pon in rešitev pošljete na do- pisnici na naslov: Novi ted- nik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, do sobote, 23. decembra. Izžrebali bomo deset bralcev našega časopisa, ki bodo pre- jeli kuponček za dve piči v piceriji RosseUini na Hudinji v Celju. Vprašanje pa se glasi: iz katere dežele naj bi vsako leto prišel »pravi« božiček (poz- dravili smo ga tudi v Celju)? NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE Dobrodošli v pravljični deželi v Celju se je 15. decembra z božično-novoletnim sej- mom pričel tradicionalni pravljični december, ki ga je prvi dan sicer pokvaril dež. Mesto je kljub temu zaživelo v prazničnem utripu s številnimi priredi- tvami, ki bodo potekale vse do konca leta. Na Stanetovi in Prešernovi ulici ter na Trgu celjskih knezov vsak dan od 9. do 19. ure predstavlja svoje izdelke več kot 40 razstavljavcev na božično-novoletnem sejmu. Pri Spodnjem gradu vsak dan ob 16. uri oživi Pravljična dežela, ob 10. uri dopoldne pa izpred stavbe Mestne ob- čine Celje vsak dan, razen 25. decembra, pripravijo pravljična vodstva najmlaj- ših po Celju. Pravljična bitja na svoj način predstavljajo mesto, njegove znamenitosti in zgodovino. Celje vsak dan ob 16. uri obišče božiček oziroma de- dek Mraz, ki se s svojim Z dobrimi vilami si lahko najmlajši v spremstvu staršev ogledajo mesto in njegove zname- nitosti. Foto: GD spremstvom najprej popelje po mestu in se nato ustavi v Pravljični dežeh pri Spod- njem gradu. Tam ga s kultur- nim programom pozdravijo malčki celjskih vrtcev in šol. Silvestrovanje bo tudi le- tos potekalo na prostem. Praznovanje se bo na Trgu celjskih knezov pričelo ob 22. uri. Najmlajši pa bodo lahko novo leto pričakali v Pravljični deželi Spodnjega gradu. SK Obisk božička z Laponske, žal brez bonbončkov. Foto: GD V pravljični deželi Spodnjega gradu otroci uživajo v prazničnem rajanju. Foto: GK Čakamo na vaše izdelke! Do konca decembra bomo i^akali na vaše ročno izdela- le voščilnice, nato pa bo ko- misija med vsemi prispelimi izbrala najboljše, ki jim bo- mo podelili posebna prizna- nja na prireditvi sredi ja- nuarja. Vaši izdelki pa naj bi bili solni novih, svežih idej, tako 30 obliki kot tudi po vsebini. / preteklih treh letih so se lašemu pozivu k sodelovanju )dzvali predvsem v šolah in vrtcih, letos pričakujemo tudi iruge, ki radi sami doma na- edite kaj izvirnega. Izdelke lam pošljite na naslov ^T&RC, Prešernova 19, Ce- je, s pripisom »za Naj voš- čilnico« z natančnimi podat- ki o avtorjih (če gre za otro- ke, njihovo starost), morebit- nih mentorjih v šolah in vrtcih .ter seveda točne naslove,. TC St. 51. < 21. december 2000 34 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Ekološko osveščena elektrarna Z izgradnjo čistilne naprave na bloku 5 so v Termoelektrarni Šoštanj poskrbeli za še bolj čisto proizvodnjo električne energije Leto 2000 bo v zgodovini Termoelektrarne Šoštanj za- gotovo imelo prav posebno mesto. Po več kot enem de- setletju so uspešno zaključi- li večji del sanacijskega pro- grama, ki so ga sprejeli leta 1987. Letos dokončana čistil- na naprava na bloku 5 že obratuje poskusno, v na- slednjih letih bo treba očisti- ti dime še iz treh najmanjših blokov, kjer so nekatera dela že opravili. S tem pa se skrb za okolje še ni končala. Po pridobitvi certifikata kako- vosti ISO 9001 so namreč v termoelektrarni pričeli še projekt pridobivanja stan- darda ISO 14001, sistema ravnanja z okoljem. Šoštanj ska termoelektrar- na, ki je z močjo 755 MW največji slovenski energetski objekt, saj zagotavlja 30 od- stotkov potreb po električni energiji v naši državi, torej ni le vedno bolj produktiven gos- podarski objekt, pač pa posta- ja sprejemljivejša tudi za oko- lje. Ljudje v Šaleški dolini dihajo zadnja leta, odkar se je začela ekološka sanacija, ob- čutno manj onesnažen zrak. V termoelektrarni pravijo, da je njihov dolgoročni cilj varna, zanesljiva, za okolje sprejem- ljiva proizvodnja električne in toplotne energije, ki pa mora biti konkurenčna na trgu. Visoka cena napredka Prva dva bloka z močjo po 30 megavatov sta pričela obrato- vati leta 1956. Čez štiri leta je bil zgrajen še blok 3, ki je s 75 megavati povečal moč elek- trarne na 135 MW, tako da je v tedanji Jugoslaviji predstavlja- la največji termoenergetski ob- jekt. Ker so bile potrebe po električni energiji vse večje, so leta 1969 pričeli graditi blok 4, ki je z 275 MW moči prvič napolnil daljnovodno mrežo leta 1972. Kljub tako povečani moči elektrarne je ta čez nekaj let doživela še eno dograditev - blok 5 z močjo 345 MW. Z rastjo elektrarne pa so rasli tudi negativni vplivi na okolje. Obremenitev se je odražala na vse večjem onesnaženju zraka, vode in zemlje. Približno po desetih letih obratovanja bloka 4, še bolj pa po zagonu bloka 5 so bile posledice negativnih vplivov termoelektrarne na okolje zelo očitne. Življenje v Velenjskem jezeru in Paki je umrlo, poškodbe okoUških gozdov so bile vse bolj očitne. Vzporedno z naraščajočo ško- do pa sta v termoelektrarni rasla tudi ekološka osvešče- nost in tudi zavest, da so kot povzročitelji onesnaženja za- vezani pokriti stroške obreme- njevanja okolja, kamor sodijo tudi ekološke sanacije obstoje- čih objektov. v desetih letih pet projektov Prvi ekološko naravnan sana- cijski ukrep v Termoelektrarni Šoštanj je bila zamenjava elek- trofiltrov za prve štiri kotle leta 1978. Devet let kasneje pa so izdelali sanacijski program, v katerem so opredelili ukrepe za celovito in popolno ekološko sanacijo elektrarne. Cilj progra- ma je bil uvesti sistematično merjenje in spremljanje emisij- skih in imisijskih vrednosti, že- leli so znižati vsebnost žveplovih oksidov pod 400 mg na kubični meter plina, dušikovih oksidov pod 300 mg na kubični meter in prašnih delcev pod 50 mg v kubičnem metm plina, cilj je tudi bilo prenehanje onesnaže- vanja Velenjskega jezera in reke Pake s pepelnato brozgo ter s tem znižati kislost vode pod 8,5. V desetih letih so uspešno dokončali pet ekoloških pro- jektov, ki so jim letos pridru- žili še enega. Leta 1990 so zgradiU ekološki informacijski sistem, s katerim merijo koncentracijo snovi v dimnih plinih in na vplivnem območju elektrarne. Del siste- ma je namreč tudi šest avtomat- skih merilnih postaj na izpo- stavljenih mestih širše okolice elektrarne. Jedro sistema je centralna računalniška enota, ki zbira in nadzira podatke, rezultate meritev pa beleži vsa- ke pol ure, tako da je vedno možen vpogled v trenutne vred- nosti meritev. Ob morebitni prekoračeni vrednosti dovolje- nih imisij sproži tudi alarm. Do leta 1990 so na vseh petih blokih zgradili naprave za adi- tivni način razžveplanja dim- nih plinov. Dve leti kasneje so z rekonstrukcijo celotnega ku- rilnega sistema na bloku 4 zmanjšali izpust dušikovih ok- sidov pod dovoljeno vrednost 650 mg/m\ Leta 1993 so zače- li graditi sistem zaprtega kro- gotoka izcednih voda iz depo- nije pepela, ki je pričel obrato- vati leta 1994. S tem je termoe- lektrarna prenehala onesnaže- vad Velenjsko jezero in reko Pako, v katerih se je kmalu zopet pojavilo življenje. Maja leta 1995 je po skoraj dveh letih gradnje in poskusne- ga obratovanja začela redno delovati naprava za razžvepla- nje dimnih plinov na bloku 4, s katero so zmanjšali izpust žve- plovega dioksida na tem bloku za več kot 95 odstotkov. V konkretnih številkah to pome- ni, da so emisijo žveplovih dioksidov zmanjšali letno za 30.000 do 35.000 ton. Na koncu največji blok Pred izvedbo vseh teh naložb je pet dimnikov termoelektrar- ne izločalo na leto preko 100.000 ton žveplovega dioksi- da, 12.000 ton dušikovih oksi- dov in skoraj 8.000 ton prahu. Po izvedbi petih ukrepov so letno količino žveplovega diok- sida zmanjšali na 51.800 ton, dušikovih oksidov na 10.000 ton in prahu na 1.800 ton. Z izgradnjo razžveplalne naprave največjega, petega bloka, pa so v Termoelektrarni Šoštanja za- gotovili še bolj čisto proizvod- njo električne energije. Čistilno napravo so začeli gra- diti leta 1998, zagonski preizku- si so se pričeli letos. S to napravo se bodo tudi na tem bloku emisi- je žveplovega dioksida znižale za več kot 95 odstotkov. Že prihodnje leto naj bi se tako v celotni elektrarni izpust žveplo- vega dioksida znižal na največ 10.000 ton. Za tiste, ki se jim zdi Številka še vedno zelo visoka, naj ponovno zapišemo, da je leta 1986, na primer, bila vsebnost žveplovih plinov v izpustu kar 106.645 ton. Pri gradnji čistilne naprave je sodelovalo več kot trideset slovenskih in tujih podjetij. Glavna izvajalca del sta bila nemški konzorcij Deutsche Babcock in trboveljski Rudis. Čistilna naprava na petem bloku, v katerem vsako leto proizvedejo okoli 1600 GWh električne energije, deluje po tako imenovanem kalcitnem postopku, s pomočjo katerega jim uspe očistiti 97 odstotkov, dimnih plinov. Čistilno napravo so brez ve^ jih težav poskusno zagnali 4. septembra. »Glede na izkušnje drugih smo pričakovali manjše zaplete, vendar je vse teklo gladko,« pojasnjuje pomočnik vodje projekta Branko Debe- Ijak. »Dovoljenje za obratova- nje smo dobili 16. novembra.< V Sloveniji so trenutno le tri tovrstne čistilne naprave. Dve sta v Šoštanju in ena v Mežici, tista na bloku pet pa je največja med njimi. Pri izgradnji čistil- ne naprave na bloku 4 so upo- števali predvsem tuje izkušnje, pojasnjuje Debeljak, v čistilno napravo na bloku pet pa je vgra- jenega veliko lastnega znanja. Pri načrtovanju naprave so glav- ni izvajalci upoštevali veliko Šoštanj skih posebnosti in dru- gačnosti. To sicer ni nič neobi- čajnega, saj je vsaka naprava drugačna, prilagojena potre bam uporabnika. Kaj pa bo z ostalimi tremi | bloki? Branko Debeljak pravi, da bodo izkoristili proste zmoglji- vosti, ki so še na čistilni napravi pri bloku 4 ter nanjo povezali vse tri bloke. Če bo z obratova- njem vse v redu, bodo do leta 2002 čistih s to napravo tudi dušikove okside v treh blokih. Poskusno so že začeli, saj je povezava že v zaključni fazi in prihodnje leto bo na napravo zagotovo že povezan tretji blok. Celotna ekološka sanacija bo Termoelektrarno Šoštanj stala preko 360 milijonov mark, od tega samo čistilna naprava za peti blok 150 milijonov mark. EPI $f.51.>2l.d«cemb«r2000 36 mJIASVETI NOVI TEDNIK Čokolada - moderno poživilo v prazničnih dneh si boste gotovo pri- voščili več čokoladnih dobrot kot običajno in z njimi obdarili tudi otroke. Pa veste, da strokovnjaki to božansko sladico iz dediš- čine Aztekov uvrščajo med sodobna poži- vila? Čokolada je bogata s koristnimi substanca- mi kot so feniletilamin (PEA), naravna obli- ka stimulatorja amfetamina (vsebujejo ga substance, ki vodijo v odvisnost in zasvoje- nost), ki vzburja osrednje in periferno živ- čevje, znižuje krvni pritisk, krči zapiralko sečnega mehurja in zmanjšuje tek (vsebujejo ga sredstva proti debelosti). PEA je znan tudi pod izrazom molekula ljubezni, ki kot ne- vrotransmitor pospešuje delovanje central- nega živčevja (zlasti možgan), spodbuja že- ljo po ljubezni in nežnosti (libido) in na sploh poživlja delovanje organizma. Teobro- min (kofeinu soroden alkaloid kakavovca), ki jača pozornost in koncentracijo, spodbuja miselne funkcije, povečuje budnost in po- zornost, spodbuja izločanje vode iz organiz- ma (deluje kot rastlinski diuretik), zvišuje tudi krvni pritisk ter širi krvne žile osrčnika (koronarne arterije), obenem pa sladkor in kakav pospešujeta cirkulacijo. Ker čokolada dviguje razpoloženje, veča elan in voljo do življenja, njena poraba poraste zlasti v turobnih jesenskih in zim- skih mesecih, ko zaradi pomanjkanja sončne svetlobe številne prebivalce severne poloble muči melanholično in depresivno razpolo- ženje, znano kot SAD sindrom. Obenem čokolada človeku zgotovi hitro nadomestilo izčrpane zaloge energije, ki pa sproži večje izločanje hormona insulina ter se žal tudi hitro porabi in povzroči še bolj zaznaven padec krvnega sladkorja (zato človek pravi- loma ne ostane le pri koščku ali dveh čokola- de, marveč pospravi kar celo tablico ali celo dve). Hkrati so predstavnice nežnejšega spola bolj nagnjene k uživanju (in pretiravanju) s čokolado v dneh pred menstruacijo (zlasti delež ženske populacije, ki ga mučijo pred- menstrualne tegobe, t.i. PMS sindrom, ki ga pogosto spremljata tudi brezvoljnost in mr- ko, depresivno razpolože- ^^^^^^^ nje). Pa tudi sicer statistike pričajo, da so ženske večje potrošnice čokolade kot moški (ti jo otrokom in než- nejšemu spolu pogosto ku- pujejo za darilo). Sicer pa je čokolada tradi- cionalno povezana s slove- snim razpoloženjem, praz- niki in svečanimi priložnost- mi. Zato si jo v zvrhani meri privoščimo vselej, ko praz- nujemo, slavimo ali obhaja- mo in preživljamo nepozab- ne trenutke (ah pa se jih z nostalgijo spominjamo in hrepenimo po njih). Psiho- logi trdijo, da je vonj in okus čokolade pri večini odrasle populacije neločljivo pove- zan s spomini na bolj ali manj brezskrbno in srečno otroštvo, ki so za človeka najbolj žlahtni in dragoceni. Ljubezen in navdušenje nad čokolado sta doslej že mnoge pripeljala do odvi- snosti. Ljudi, zasvojene s čokolado, stroka obravnava kot čokoholike (pojav sam pa čokoholizem). Zanimi- vo je, da poznavalci čoko- lado brezkompromisno uvrščajo na sez- nam nevarnih drog, kot so tobak, heroin, alkohol, kokain, marihuana in hrana nas- ploh, ki v zasvojencu zbujajo občutek miru in blaženosti ter ga silijo v prekomerno uživanje. Čokolada v prevelikih količinah sicer res škoduje (tako kot večina stvari), v zmernih količinah pa je okusna, vabljiva in koristna. Zakaj si je torej ne bi privoščili vselej, ko si jo zaželite, vendar res v skromni količini? Sprostite se in uživajte, obenem pa ne poza- bite, da ima že malce zajetnejši čokoladni bonbon okrog 100 kalorij, tabhca slastne čokolade pa kar 500 ali več in da imamo pri odvečnih kalorijah le dve možnosti: lahko jih porabimo (pokurimo) ah pa se nam spremenijo v maščobo in se v obliki nepri- jetnih blazinic naložijo tam, kjer jih najmanj potrebujemo... Puran, piščanec in gos na božičnem jedilniku Za božič, ki je praznik lju- bezni, upanja in miru, se spodobi, da na slovesno pogr- njeno mizo pripravimo tudi različne dobrote. Star prego- vor namreč pravi, da si naj za ta dan privoščimo perutnino, če želimo, da bo v prihod- njem letu naša družina žive- la srečno in brez prepirov. Puran Z jabolki in slivami Za 8 oseb potrebujemo: pu- rana, težkega do 5 kg, sol, poper, 5 jabolk, 300 g čebule, 300 g suhih sliv brez koščice, 3 šopke majarona, 1 dl suhega serija, 3/8 litra kokošje juhe iz kocke, 200 g kisle smetane, 4 žlice svetlega prežganja. Priprava: purana oplakne- mo in osušimo s papirnatim prtičem. Zunanjo in notranjo stran natreino s soljo in po- prom. Položimo ga v pekač. Jabolka razrežemo na četrti- ne, peščišče odstranimo. Če- bulo olupimo in razrežmo na četrtine. Jabolka, čebulo in grobo sesekljane slive zmeša- mo z majaronom in s šerijem. S tem nadevom polnimo pura- na. V ogreti pečici pečemo purana 3 do 3 ure in pol. Po pol ure peke ga zalijemo s kokošjo juho. S sokom, ki se nabira med pečenjem, pa ga med peko večkrat prelijemo. Pečenega purana shranimo na toplem. Omako iz pekača pre- cedimo v kožico. Posnamemo odvečno maščobo. Segreto omako pustimo, da zavre, jo Piše: MAJDA KLANSEK po okusu popramo in sohmo in ji primešamo kislo smeta- no, po želji pa jo lahko tudi zgostimo s prežganjem. K puranu ponudimo rdeče dušeno zelje in kruhove cmoke. Rdeče zelje z jabolki Potrebujemo: 2 kg rdečega zelja, 200 g čebule, 70 g masla ah margarine, 0,5 dl kisa, 3 lovorjeve liste, 7 nageljnovih žbic, 10 brinovih jagod, 3 ja- bolka, sol, poper, sladkor. Priprava: rdeče zelje razre- žemo na četrtine. Zunanje li- ste odstranimo, kocen izreže- mo. Zelje narežemo na tanke rezance, čebulo drobno sese- kljamo. V veliki kožici popra- žimo čebulo, dodamo zelje in zalijemo s kisom. Na majh- nem plamenu dušimo nekaj minut. Dodamo lovorjeve li- ste, nageljnove žbice in brino- ve jagode in dušimo 20 minut. Po potrebi zalijemo z malo juhe. Medtem olupimo jabol- ka in jih narežemo na kocke. Primešamo jih zelju in duši- mo vse skupaj še pol ure.. Piščanec S krompirjem Za 6 oseb potrebujemo: 1,5 kg krompirja, 300 g majhne čebule, 150 g prekajene me- snate slanine, piščanca, sol, poper, rožmarin, 70 g marga- rine, 3 žlice sesekljanega pe- teršilja, 3 dl juhe iz kocke, 900 g paradižnikov. Priprava: krompir olupi- mo, operemo in narežemo na kose. Čebulo olupimo in se- sekljamo. Slanino narežemo na kockice. Piščanca oplak- nemo in obrišemo do suhega. S soljo in poprom ga z zuna- nje in notranje strani natre- mo. V trebušno votlino damo rožmarinovo vejico. V veli- kem pekaču segrejemo maš- čobo. Na sredino pekača da- mo piščanca. Okrog naloži- mo slanino, nanjo pa poraz- delimo krompir in čebulo. Solimo in potresemo s polo- vico peteršilja. Pri 200 stopi- njah C pečemo piščanca prib- ližno pol ure. Med peko ga nekajkrat premažemo s stop- ljeno maščobo. Nato postop- no prilivamo juho in pečemo še 30 do 45 minut. Paradižni- ke olupimo, narežemo na os- mine, semenje iztisnemo. Damo jih h krompirju 10 mi- nut prej, preden je piščanec pečen. Sohmo in popramo, potresemo s preostalim pe- teršiljem in ponudimo. Božično pričakovanje z otroki December je čas družinskih praznikov, otroške radosti in obdaritev \ es svet je podrejen rit- mom narave. Večno ponav- ljajoče se spremembe, ki jih prinašajo letni časi, se otro- kom zdijo čudežne in čarob- no lepe. Vse od pradavnine človekovega obstoja so bili ritmi znamenja za prazno- vanja. Z njimi so ljudje pre- magovali strah pred narav- nimi silami in se zahvalje- vali za radodarnost. Hkrati so s tem vzpostavljali svoj oseben odnos z naravo in duhovnim jazom. Decembra je dan zelo kra- tek. Prav danes, 21. decembra, je dan najkrajši in noč najdalj- ša. Naši slovenski poganski predniki, ki so verovali v Sva- roga - boga sonca, so se bah, da bi tega dne slabotno sonce še bolj oslabelo, zato so mu pomagali s toploto in svetlobo ognja. V spomin na ta stari poganski praznik so tega dne po hribih goreli kresovi. Po- menih so znamenje pričako- vanega prihoda sina starega Svaroga, mladega Svarožiča, ki se je kasneje v krščanski dobi preimenoval v božič. Božič je družinski praznik. To je čas otroškega veselja in pričakovanj. Če starši izkazu- jemo naravno veselje in spon- tano razigranost, lahko naši otroci doživijo božične in no- voletne praznike v pravem ra- dostnem vzdušju in pomenu. Zato bodimo te dni tudi sami »otroci«. Skupaj z otroki se odpravimo v cerkev, oglejmo si jashce in otroke seznanimo z verskimi liki. Z malo spret- nosti in napotki lahko izdela- mo jaslice tudi sami. Svetopi- semska zgodba o Jezusovem rojstvu nosi v sebi sporočila, s katerimi lahko otrokom raz- ložimo veliko o življenju, lju- bezni, veri v ljudi... Božični in novoletni prazni- ki so za vso družino posebna doživetja. To občutijo tudi naši otroci, ki nikakor ne želijo biti le opazovalci, ampak se želijo tudi sami aktivno vključiti v priprave na praznovanja. Te dni lahko otrokom privoščimo mnogo drobnih užitkov - sku- paj krasimo božično jelko, zbiramo in zavijamo darila, pečemo kolače in piškote ipd. Zaradi teh svečanih dogod- kov bodo otroci nekoliko bolj vznemirjeni in nesmiselno je pričakovati, da bodo odšli mirno spat kot običajno. Z vso pravico, bi se ježih in čutili nekoliko odrinjene. Naj bosta božični in novolet- ni večer nekaj posebnega - to- plo praznično vzdušje naj pre- plavi vso družino. Prijetna do- živetja se bodo nam in otro- kom neopazno vtisnila v spo- min in vsako leto postala po- vod za nadaljevanje družinske tradicije prihodnjih generacij. Pa vesel in snežen božič vsem! NEVENKA JANEŽ, univ. dipl. psih. Foto: GK Št. 51.-21. december 2000 NOVI TEDNIK 37 moja pokojnina Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Prosim, da mi pojasnite, zakaj sem pri pokojnini pri- krajšan, saj sem dopolnil 58 let ter dva meseca starosti in imam 40 let delovne dobe skupaj z dokupom vojske. Pokojnina se mi je znižala po 53. členu pokojninskega zakona. Večkrat smo že zapisali, da nova zakonodaja na področju pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja pri odmeri pokojnine ne stimulira tiste zavarovance, ki bi se želeli čim hitreje upokojiti, marveč tiste, ki ostanejo v zavarova- nju čim dlje časa. Iz vašega pisma je moč raz- brati željo po čim hitrejši upo- kojitvi, kar glede odmere sa- me pokojnine ni bilo naju- godnejše. Ob upokojitvi ste izpolnili osnovni pogoj, ki ve- lja za moške, ko ste imeli 40 ki pokojninske dobe ob do- polnjenem 58. letu starosti, vendar niste zadostili določbi 53. člena Zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki jo omenjate v pismu. Po tej določbi se zavarovan- cu, ki nima 40 let (moški) oz. 38 let (ženska) delovne dobe in pridobi pravico do starost- ne pokojnine pred dopolnje- no polno starostjo, zniža po- kojnina za vsak mesec staro- sti, ki mu manjka do dopol- njene starosti. In zakaj je po- sebno upoštevati še to določ- 30, ko je osnovni pogoj upo- kojitve že izpolnjen? Odgovor lajdemo v pokojninski oz. v lelovni dobi. Ta dva pojma >ta si na videz zelo podobna, /endar se v resnici močno azlikujeta. Pokojninska do- 3a je seštevek zavarovalne in Dosebne dobe, glede na kate- "0 se ugotavljajo pogoji za 3ridobitev pravice do pokoj- nine. Zavarovalna doba je ob- dobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarova- nje ali prostovoljno zavarova- nje ter obdobje, za katerega so bili plačani prispevki. Po- sebna doba pa je obdobje, ki se v skladu z zakonom šteje v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov. Delov- na doba je zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega ro- ka ter dodane dobe. ■ Če povzamemo napisane definicije, lahko ugotovimo, da je pokojninska doba naj- širši pojem, v sklopu katerega najdemo obdobja zavarova- nja, dokupov in priznanja raznih obdobij (starostno za- varovanje kmetov) itd., med- tem, ko vsebuje pojem delov- ne dobe le obdobje zavarova- nja, ki je pokrito s plačilom prispevkov brez dokupljene dobe študija, vojaškega roka ter dodane dobe. Delovna doba ni edini raz- log za znižanje pokojnine v določbi 53. člena zakona, marveč igra pomembno vlo- go tudi starost zavarovanca, ki jo zakonodajalec oprede- ljuje s pojmom »polna sta- rost«. Gre za starost, ki zago- tavlja zavarovancu pokojnino v višini odvisni le od dopol- njene pokojninske dobe. Ta polna starost je določena za moškega pri 63. letu, za žen- sko pa pri 61. letu, vendar je tu prehodno obdobje, ki se začne pri moškem z 58 leti in šest meseci, nato se vsako leto starostna meja viša še za šest mesecev, vse do 63. leta starosti, medtem, ko se za ženske starostna meja viša za štiri mesece tako, da se že v tem koledarskem letu zahte- va 53 let in 4 mesece starosti. Polna starost se, kot je dolo- čeno z zakonom, lahko tudi niža. Tako se starostna meja, ki sicer ni pogoj za priznanje pravice do starostne pokojni- ne, zniža zavarovanki za čas zavarovanja pred 18. letom starosti, staršem zaradi otrok ter nenazadnje zavarovan- cem, ki se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem. V vašem primeru je bila od- merjena pokojnina zmanjšana zato, ker nimate 40 let delovne dobe (imate namreč 40 let po- kojninske dobe), oz. ker ob upokojitvi niste dosegli zahte- vane starosti 58 let in 6 mese- cev. Pomembno je še opozori- ti, da je tako pri zmanjšanju kot tudi pri povečanju starostne pokojnine odmera trajne nara- ve, kar pomeni, da ostajajo po- večanja oz. zmanjšanja v velja- vi tudi kasneje, ko zavarovanec oz. zavarovanka dopolni polno starost. ^ zdravnik svetuje^ Sladkorji in ogljikovi hidrati Ogljikovi hidrati in slad- korji nastajajo v zelenih rastlinah z resorbcijo oglji- kovega dioksida in vode s pomočjo svetlobe. Pri tej reakciji se sončna energija pretvarja v kemično. Odkrit- je fotosinteze je pomenilo velik mejnik v razumevanju življenja in presnove orga- nizma. Človek je vedno hrepenel po sladki, tako kot tudi po slani hrani. Že v pradavnini je nabiral med in odkrival slad- ke sadeže, rastline in koreni- ne. Že zelo zgodaj se je slad- kor (Grki so ga pridobivali iz korenike cikorje) ali pa med uporabljal kot zdravilo, za kar je v zgodovini medicine veliko podatkov. Tako se je uporabljal za čiščenje orga- nizma, a tudi za njegovo kre- pitev, za zdravljenje kašlja, zahripanosti, zdravih so celo zagnojene rane. Danes se ne- kateri sladkorji uporabljajo kot zdravilo, drugi pa zopet kot dodatek zdravilom. Odkritje Amerike je pome- nilo mejnik na številnih po- dročjih. Poleg različnih do- brot, pripeljanih iz Novega sveta (koruza, quinoa, ama- rant, paradižnik, krompir, bu- če, sončnice, kakav...), so leta 1508 pripeljali prve večje koli- Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. int. kardiolog čine trsnega sladkorja. Ra- zumljivo, da je bil zelo drag in se je uporabljal le kot zdravi- lo. Zaradi visoke cene slad- korja, pripeljanega s Kube, so iskali cenejše nadomestke. Tako sta kemik in fizik Marggraff in Kari Arcard uspela vzgojiti sorto pese, iz katere so pričeli v 18. stoletju v Nemčiji pridobivati sladkor. V 19. stolet- ju številni znanstveniki odkrije- jo strukturno formulo glukoze, a tudi različne sladkorje: dek- strozo, manozo, fruktozo. Od- krili so poti razgradnje glukoze v organizmu, k čemur je največ pripomogel genialni Louis Pa- steur, ki je odkril, da z vrenjem nastane iz glukoze mlečna ki- slina. Z odkiltjem razgradnje glukoze v celici in tvorbe ener- gije in novih snovi v Krebso- vem ciklusu je znanost o celici napredovala s svetiobno hi- trostjo. Odkrijejo vlogo hormo- nov pri nastanku in razgradnji sladkorjev v organizmu, Ban- ting in Best 1922. leta odkrijeta inzulin, že 1936. leta prejme tudi v Celju prvi bolnik injekci- jo inzuHna, konec stoletja pa si že tisoči bolnikov aplicirajo sin- tetičnega. Ogljikove hidrate oziroma sladkorje delimo na tri velike skupine: monosaharide, oligo- saharide in polisaharide. Mo- nosaharidi so enostavni slad- korji, pomembni so za tvorbo energije v celici. Najbolj razšir- jen je trsni sladkor ali saharo- za, ki ga je največ v sladkorni pesi. Za vstop v celico potre- buje hormon inzulin, ki ga tvo- rijo beta celice v Langerhanso- vih otokih, ki se nahajajo na trebušni slinavki. Oligosahari- di so sestavljeni iz dveh do šestih monosaharidov in jih glede na možnosti razgradnje delimo na di- in trisaharide. Polisaharidi so kompleksni sladkorji, pomembni so tudi za izgradnjo celične strukture (celuloza, lignin, hemicelulo- za so predstavniki) in tudi za rezervo ogljikovih hidratov (ghkogen, škrob). Poleg teh stabilnih polisaharidov obsto- ja še posebna koloidna obli- ka, ki je topna v vodi. Sem prištevamo različne rastlin- ske smole, sluzi, mukopolisa- haride in pektin. Ti zadnji kompleksni polisaharidi so v zadnjih letih pridobili velik sloves, saj so spoznali, da igrajo pomembno zaščitno vlogo v presnovi organizma. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, Celje, s pripisom Zdravnik svetuje. V prehrambenih priporoči- lih se priporoča, da se zmanj- šajo maščobe, povečajo pa ogljikovi hidrati in to pred- vsem kompleksni ogljikovi hidrati, ki v organizmu med presnovo sproščajo manj energije kot pa enostavni sladkorji, imajo pa še ugoden učinek na presnovo maščob, holesterola, prebavo in izlo- čanje škodljivih snovi iz orga- nizma. 38 GUSBA ||M|J|JJ.V||! llL'illlvi>lh Naj ljubezen združi vse ljudi Regina poje že od malih nog - Glasba je njena velika ljubezen, vendar ostaja le bobi Pod umetniškim imenom Regina se skriva Irena Ko- goj, ki je zadnja štiri leta življenja posvetila predvsem svoji družini, štiriletnemu sinu Aleksu in možu Alek- sandru. Glasba je njena po- stranska dejavnost, ki pa ji je do sedaj prinesla ogromno uspehov in priznanj. Regina je ena tistili, ki so nastopili na dobrodelni prire- ditvi Klic dobrote 2000. Z us- pešnico Naj ljubezen združi vse ljudi, ki jo bomo v teh prazničnih dneh verjetno še velikokrat shšali, je zaokroži- la prireditev v celjskem Go- lovcu. Ponudila se je prilož- nost za pogovor. Kdaj se je »zgodila« vaša največja prelomnica v glasbi? »Ko sem prišla študirat v Ljubljano in ko sem spoznala moža Aleksandra. Takrat se je pravzaprav rodila Regina. Na- dela sem si umetniško ime in začela čisto svojo glasbo, za- bredla sem bolj v pop vode. Prej sem v Prekmurju igrala poetsko akustiko oziroma zelo lirično glasbo. Kar se tiče moje kariere, pa je bila prelomnica zmaga na slovenskem Euro- songu in nato pot v Oslo.« Pot glasbenika je zelo tež- ka, sploh na začetku. Kaj je vas gnalo naprej? »Moja osebna želja pokaza- ti, kaj zmorem in ljubezen do glasbe. Že od malih nog imam željo peti in moram peti, če ne drugače, vsaj v avtomobilu. S tem živim in to je tista gonilna sila. Sem pa vesela, da sem se nekako oddaljila od sloven- ske glasbene scene, tako sem dokazala, da delam to iz svo- jega veselja. Ne prehitevam stvari. Opazila sem, da sem na začetku na vsak način ho- tela nekako uspeti, gnala sem se in mi je šlo vse po zlu. Bila sem zelo razočarana in sem se vedno spraševala, kaj de- lam narobe. Ko pa sem to pri sebi razčistila in stvari uredila tako, kot mi ustreza, se mi je obrestovalo.« Kaj bi svetovali glasbeni- kom, ki šele stopajo na svojo glasbeno pot? »Nič ne pride samo od se- be, ampak se moraš truditi. Ne vreči puške v koruzo, če uspeh ne pride takoj, in se ne siliti na vso moč, ampak se truditi naprej. Mislim, da se to enkrat poplača. Ne se takoj zadovoljiti z vsako zadevo, ne biti površen. Vsak se mora za takšno pot odločiti s svojo voljo in najprej razčistiti, ka- ko si bo uredil življenje. Ko si mlad, si ne želiš drugega kot slavo in zato bi vse naredil zanjo. Glasbena pot v Slove- niji je zelo težka. Najprej je treba temeljito premisliti, ka- ko se boš stvari lotil in nato to tudi dosledno izpeljati.« Ste se kdaj glasbeno izo- braževali? »Končano imam glasbeno šolo klavirja, nato sem vse skupaj pustila. Igrati znam ki- taro. Prišla sem do spozna- nja, da če se hočem bolj pos- vetiti vokalu, maram biti ma- lo bolj pridna pri tej zadevi. Izobraževala sem se tudi v klasičnem petju, jazz petju pri Nadi Žgur, hodila sem tudi na seminarje v Nemčijo. To so posebno lepe izkušnje. Prido- biš si samozavest. Ko stopiš na oder, si prepričan vase.« Trema pa je verjetno ved- no prisotna? Zdi se mi potrebna za kvali- tetno petje, ker ti da malo adrenalina. Včasih je imam preveč. Včasih se sprašujem, če je vse to potrebno, vendar mi energija, ki jo črpam iz publike, daje nove zagone.« Do sedaj ste izdali že kar nekaj plošč... »Vseh skupaj šest. Pred štiri- mi leti je izšla moja zadnja plošča z naslovom Dan najlep- ših sanj, s katero mi je nekako uspelo prodreti med širše ob- činstvo. Že pred tem smo po- sneli nekaj plošč, ko še nisem bila tako znana, na njih pa je bilo vseeno kar nekaj uspe- šnic, zato smo se odločili te uspešnice še enkrat ponoviti. Zbrali smo jih na zgoščenki Moje ime, ki je izšla letos av- gusta. Dodali smo vse festival- ske skladbe, ki so me sprem- ljale v zadnjem času. Na plošči je tudi posebnost. Vedno sem si želela zapeti prekmursko narodno, ker sem Prekmurka in zato smo na to ploščo uvr- stili tudi skladbo Ne ori in prav ta naj bi pomenila nadaljeva- nje, mogoče ne ravno v tem slogu, ampak pojavljanje na ta način.« Kaj trenutno počnete? »Trenutno imam veliko na- , stopov. Usklajujem družino, posel in moje glasbeno udejs- tvovanje. Od glasbe ne živim, je le moj hobi in ne preživim toH- ko časa na odru kot nekateri drugi glasbeniki. Izbiram take nastope, kjer vem, da' se bom dobro počutila. Ne za vsako ceno, ampak takrat, ko stopim na oder, hočem tudi nekaj po- kazati.« Kaj poleg glasbe še počne- te v življenju? »Pretežno delam v studiu kot režiserka zvoka. Enkrat sem sinhronizirala tudi eno ri- sanko, kuščarja, in upam, da mi bo v prihodnosti uspelo dobiti še kakšno tako vlogo, ker se še vedno rada vračam v otroški pravljični svet. Zadnje čase se veliko ukvarjamo s športom in se veliko igramo, ker je sin Aleks star štiri leta in naju je z možem prav potegnil za sabo. Lepo je, ker se lahko spet igraš in se za trenutke vrneš v neobremenjeni otroš- ki svet. To je veliko veselje, so pa tudi odgovornosti in težki trenutki.« SABINA KRANJEC Foto: GREGOR KATIC Navihanke OtrošHe pesmice od valč- ka do rock'n'rolla je pod- naslov CD plošče Navihan- ke, ki je izšla pri Nika re- cords. Pesmice so kot na- lašč za veselo predpraznič- no rajanje ali darilo pod božično smrečico. Glasbo in aranžmaje je napisal Peter Savli, ki se je glasbeno izobraževal naj- prej na ljubljanski akademiji za glasbo, nato pa v ZDA, kjer je doktoriral. Prispeval je tudi besedila treh pesmic, vse ostale pa so delo Damj.i- ne Kenda Hussu, diplomir.i ne novinarke z izkušnjami v različnih medijih, ki zadnjo čase piše besedila sloven- skim pop glasbenikom m otroške pesmice. Peter Pen- ko je bil aranžer, producent in tonski inženir, 17-letna= Helena Adamič pa je pesmi- ce zapela in jim s svojim glasom vdahnila čar otroške prisrčnosti. Navihanke so tako še ena od številnih zgoščenk za otroke s pravljičnimi in glas- benimi uricami, ki jih je iz- dala založba Nika. Za oboževalce skupine Nude Skupina Nude je ^posnela novo pesem z naslovom Narobe svet, ki jo lahko slišite na radijskih postajah in v TV oddajah. Zanjo so posneli tudi videospot. Da pa bi jih oboževalci še bolje spoznali, imajo svoj fan club, kamor jim lahko pišejo: Glasbena skupina Nude, KUD Podn art, Ljubljanska 88, Celje. ekspres ekspres • Wyclef Jean, Eric Clapton, Whitney Houston, Destiny's Child in Charlotte Church so v torek nastopili v prestižni newyorški dvorani Carnegie Hali, ki je ponavadi rezervira- na za največje koncerte kla- sične glasbe. Koncert je bil dobrodelen, ves izkupiček pa bo namenjen fondaciji Wyclef Jean Foundation, ki neprivili- giranim in nadarjenim otro- kom nudi glasbeno izobraz- bo. • Sloviti vokalni kvartet The Manhattan Transfer je ob spremljavi vrhunskih studij- skih glasbenikov posnel ploš- čo »The Špirit of St. Louis« s priredbami skladb nesmrtne- ga jazz velikana Louisa Arm- stronga. • Nekdanji basist ročk insti- tucije The Rolling Stones Bili Wyman je ob asistenci sme- tane britanskih glasbenikov posnel nekaj po njegovem mnenju najboljših ročk in blues del zadnjih tridesetih let in jih odtisnil na ploščo »Groovin'«. • Prvaki t.i. coUege-rocka R.E.M. so prejšnji teden po- sneli zadnjo izmed dvanajstih skladb, ki se bodo kmalu znašle na njihovem novem studijskem izdelku. • Po treh letih se je na kon- certne odre spet vrnil David Coverdale, nekdanji pevec ročk legend Deep Purple in Whitesnake. Zdaj že 49-letni gospod je na zabavi znane kahfornijske radijske postaje KLOS-FM zapel nekaj viž s svojega pred kratkim objav- ljenega solo albuma »Into the Light«. • Dobitnik kar 14 grammyjev in neštetih ostalih glasbenih nagrad Gordon Sumner alias Sting je končno le dobil svojo zvezdo na znamenitem holly- vvoodskem pločniku Walk of Fame. • Več kot dvajset super- zvezdnikov - med njimi tudi legende Paul McCartney, Bob Dylan, Mark Knopfler, Bryan Ferry, Aerosmith, Kid Ročk, Chrissie Hynde, Tom Petty, The Who in Elton John - bodo posneli priredbe ročk klasik, ki so nastale pod okriljem le- gendarne založbe The Sun, za katero so v petdesetih sne- mali začetniki rock&roUa El- vis Presley, Jerry Lee Levvis, Carl Perkins, Johnny Cash.... Posnetki bodo objavljeni pri- hodnje leto na dvojnem albu- mu, ki bo izšel v čast 50. obletnici nastanka omenjene založbe. • V dvorani House of Blues v Las Vegasu bodo goste ob prehodu v novo leto zabavali Guns'N'Roses z Axlom Ro- sem kot edinim originalnim članom benda na čelu. • Čeprav bo premiera filma »The Family Man«, v katerem sta glavni vlogi odigrala Nico- las Gage in Tea Leoni, šele čez pol leta, pa je na trgovinski policah - tudi domačih - že moč zaslediti soundtrack. • Odlična angleška pevka in DJ-ka Sonique se je s svojim novim, že tretjim singlom »I Put a Speli on You« z albuma »Hear My Cry«, zavihtela le do osmega mesta, kar je gle- de na prejšnja dva - »It Feels So Good« in »Sky«, ki sta oba prilezla do najvišje pozicije - v bistvu precej slab rezultat. • Še slabše pa se godi Spajsi- cam. Dekleta so svojim tret- jim albumom doživele pravo polomijo na oni strani velike luže, v ZDA. LP »Forever« se je takoj po izidu uspel prebiti le do 39. mesta, nato pa kma- lu padel na sramotno 131. me- sto, zato Spice Girl že raz- mišljajo o razpustitvi te najus- pešnejše angleške dekhške zasedbe vseh časov. • Na podelitvi še enih izmed mnogih glasbenih nagrad - Smash Hits Awards - so ble- steli irski pojoči in plešoči fan- tiči Westlife. Tako kot lani so tudi letos pobrali glavno na- grado za ploščo leta, poleg tega pa so domov odnesh še pet ostalih nagrad, med njimi tudi dve precej bizarni - za najboljši pričesko in najbolj čednega glasbenika. • Na podelitvi nagrad Heat magazine fashion awards pa sta največ pozornosti zbujala Robbie Williams in Liam Galla- ger. Prvi je bil proglašen za najbolje, drugi pa za najslabše oblečenega moškega tega leta. • Sicer pa naj bi Robbie Wil- liams po še ne čisto preverje- nih novicah v skupini Queen nadomestil pokojnega pevca Freddieja Mercuryja. Queen se namreč prihodnje leto od- pravljajo na veliko turnejo po ZDA, mesto leta 1991 umrlega Freedieja pa naj bi Robbie zapolnil le začasno. • 'N Sync se pripravljajo na snemanje novega albuma, na katerem bo moč slišati tudi nekaj znamenitih gostov - med njimi bo baje tudi slepi velikan Stevie Wonder - v vlo- gi avtorja pa se bo spet pojavil že skoraj pozabljeni Richard Marx. • Legendarna brazilska glas- benika Gilberto Gil in Milton Nascimento sta v začetku je- seni posnela in pred nedav- nim objavila skupni album s preprostim naslovom Gil & Nascimento. Svojo kreacijo bosta menda poleti predsta i la tudi v Ljubljani. • Te dni se je začela promo- cijska turneja, na kateri Rok'n'band promovirajo če- trti LP »Brez dvoma«. • Demolition Group priprav- ljajo material za nov album, prvi po letu 1998 objavljene- mu »Neovangelij«. Brežiški al- ternativci bodo svoj nov izde- lek objavili v začetku pomladi, takrat pa se bodo tudi vrnili na domače odre. Še pred tem bo- do z glasbo opremili slovenski film »Sweet Dreams«, ki ga je po scenariju Mihe Mazzinija režiral Sašo Podgoršek, sicer tudi režiser filma »Temni ange- li usode«, v katerem so Demo-| lition Group odigrali nekaj glavnih vlog. • Nekdanji Lačni Franz, zad- njih nekaj let pa tudi zelo uspe- šen solo artist Zoran Predin, se po precej posrečenih ekspe- rimentih z romsko glasbo id svvingom spet vrača v bolj pop- rockovske vode. Prav te dni zaključuje s snemanjem mate- riala za nov album »Lovec na sanje«, ki bo izšel pod okriljem založbe Nika 18. januarja, na njej pa bo tudi pesem »Bolj star, bolj nor«. STANE ŠPEGEL Št. 51.-21. december 2G00 NOVI TEDNIK FILM - TELEVIZIJA - RADIO 43 Dinozaver Film se začne kot dinozavr- ska verzija Tarzana, torej, ak- ter začetnega dogajanja je di- nozavrsko jajce, ki se po po- moti in po nesreči izgubi, po mnogih peripetijah pa prispe v dlakave roke predpotopnih lemurjev, no, skoraj opic, ki se sprva ne morejo odločiti, na- zadnje pa le posvojijo mladi- ča, ki v njihovo skupnost ne spada, niti ne more spadati. In ki seveda odraste. In je potem glavni problem, kako mu poiskati družico. Kakšna navadna lemurka namreč že ne bo v redu zanj. Še dobro pravzaprav, da vsi skupaj ži- vijo v časih velikih atmosfer- skih sprememb in da ognje- metni kometi padajo z neba in požgejo prebivališče lemur- sko dinozavrske skupnosti in mora komajda preživela sku- pina iskat nov dom. Na poti pa se zgodijo avanture... Če se film začne kot Tar- zan, potem v nadaljevanju spominja tudi na Izgubljeno dolino Dona Blutha, v kateri je dinozavrski mladič iskal nov dom zase in svoje prijate- lje. Zgodba je zares dokaj zna- na, malce celo cilja na že rahlo preživelo dinozavrsko mani- jo, in posebnih originalnih za- sukov v tem pogledu ni za iskati. Scenaristi (Walon Green je delo začel, dokončal pa Thom Enriguez) so pri Di- sneyu verjetno manj plačani kot animatorji in zato raje bolj ali manj prepisujejo iz preteklih uspehov: ali res ni nobene druge »otroške« tema- tike, kot je ta o otrocih - pa čeprav dinozavrskih - brez staršev in prijateljev, ki si jih nazadnje le najdejo, ponava- di v vlogi nekakšnih kraljev tropa? Res pa je, da je tokrat risanka precej bolj kot pona- vadi na prvo žogo pretresljivo grozljiva: pogled na prepričlji- vo rjoveče lačno dinozavrsko žrelo, ki zazija s platna, sicer še vedno nima enakega dolgo- trajnega psihološkega efekta kot kakšna Bambijevska izgu- ba mamice, ima pa dokaj za- nesljiv kratkotrajen efekt. To- krat tudi ni na razpolago za- res posebnih zvezdnikov v vlo- gi »glasov« (izjema je Joan Plowright), tisto, kar vedno je in se zdi, da bo vedno pri Disneyju najbolj učinkovito - in najbolje plačano - in v kar je vloženo največ truda - je animacija. Ki je tokrat zares nadstandardna. Uporabljen je poseben stil animiranja - ozadje dogajanja je realistič- no, dinozavri pa so stopljeni z ozadjem predvsem računal- niško - postopek pa je tako zelo uspel, da ob njemu eno- stavno ostaneš brez komentar- ja. Res škoda, da se preveč stereotipna antropomorfnost da komentirati. Na premieri Dinozavra z Radiom Celje je bila tudi to- krat dvorana polna, otrokom pa je bila še posebej všeč velika torta s podobo glavne- ga junaka, kar je že običaj ob Disneyjevih risanih filmih. Film sta zrežirala Ralph Zondag, ki do sedaj ni preveč izstopal s svojim delom, in Eric Leighton, ki je med dru- gim sodeloval pri ustvarjanju Predbožične more Tirna Bur- tona. PETER ZUPANC Še Hotel in Julija v celjskem Malem Unionu so se v minulih dneh že zvrsti- li štirje filmi iz izbora z letoš- njega ljubljanskega LlFFE-a, preostala dva pa bosta na spo- redu še v petek in soboto, 22. in 23. decembra, ter v torek in sredo, 26. in 27 decembra. Ob Hotelu milijon dolarjev je najprej treba omeniti, da je scenarij zanj nastal po zgodbi Bona, pevca skupine U2. Bona lahko v filmu za nekaj sekund tudi vidite, soundtrack pa je podložen z nekaj komadi nje- mu domače skupine. Režiser je Wim Wenders, ki se je tokrat, vsaj po mojem, bolje izkazal kot pri prejšnjem izdelku. Kon- cu nasilja. Hotel iz naslova je zbirališče osebkov z roba druž- be, čudakov, med katerimi se zgodi smrt fanta, za katerega se izkaže, da je sin mastnega mestnega bogataša. Detektiv Mel Gibson, ki pride smrt razi- skovat, je še večji čudak kot stanovalci hotela, glavna teža filma pa je v shizofreno roman- tični ljubezenski zgodbi med Millo Jovovich ter Jeremyjem Daviesom. Tragično, a obenem precej duhovito. Zabeljeno z na- grado žirije v Berlinu 2000. Gospodična Julija je ko- stumska drama režiserja Mikea Figgisa (Leaving Las Vegas), ki je sam tudi skomponiral klasič- no glasbo za film. Kaj se zgodi, če se leta 1892 v istem prostoru znajdeta razvajena grofova hčerka in njen visokoleteči la- kaj? Zgodita se malce drugačna Romeo in Julija z vsemi upanji ter borbami vred, postavljena na prekleto trdna da. V realistič- ni drami, ki je bila posneta v treh tednih, odlično igrata Saf- fron Burrows, ki jo boste tisti, ki ste jo videli kot predvsem seksi deklico v Globoki modri- ni, komajda prepoznali, in Pe- ter Mullan iz nagrajenega filma Ime mi je Joe. PETER ZUPANC Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Lucy Liu igra v nadaljevanki Raztresena Ally. Nagrajenci so: Ana Glo- bočnik, Vošnjakova 5, Celje, Lidija Rožič, Cesta na Dobrovo 55, Celje in Marko Grabar, Jamova 25, Celje. Prejeli bodo vstopni- co za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Wim Wenders je lani posnel tudi film - dokumentarec z odlično glasbo, ki se dogaja na Kubi. Kako se imenuje? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do sobote, 23. decembra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma. SKRITA KAMERA • Komercialna POP TV je z vsem potrebnim bliščem pro- slavila peti rojstni dan. Na proslavi v Cankarjevem do- mu so se pokazali vsi, ki v medijskem svetu kaj pomeni- jo, čestitke pa so slavljencem izrekli mnogi slovenski po- membneži, ki jih je vsa ta leta komercialka pridno shkala in pričakujejo, da jih bo tudi v bodoče. Celo Saša Einsidler je slavljencem v slogu zname- nite M.M. doživeto zapela pe- smico »vse najboljše«. Očitno je zamera, ker so jo na POP TV pred nekaj meseci posta- vili na hladno, že pozabljena. Ali pa si Saška, tako kot še nekateri odstavljeni voditelji, med katerimi se najbolj trudi priti nazaj na male ekrane Stojan Auer, obeta, da se bo na POPu zanjo spet le še naš- lo kakšno delo. Matjaž Tanko • Matjaž Tanko in Nataša Pire sta bila, ko je POP TV štartala s svojo informativno oddajo 24 ur, še oba na nacio- nalni TV. A ji nista ostala dol- go zvesta. Najprej je h konku- renci zavila Nataša, nato pa še njen prvi voditeljski part- ner Matjaž. Obema za storje- ni korak ni žal, pravita. Tudi Ladu Ambrožiču, ki je bil te- daj njun šef na nacionalki, ni žal. Zdaj, ko ni več šef, bo morda tudi sam začel razmiš- ljati, da bi odšel. • Darja Zgonc, ki je na POPu tudi od samega začetka, je tja prav tako presedlala z nacio- nalke iz TV studia v Kopru. Tudi njej ni žal, da je to stori- la, pa čeprav zelo pogreša morje, kjer je doma. Nostalgi- je po mediteranskem vzdušju ji ne more ublažiti niti njen voditelj ski kolega Boštjan La- jovic, s katerim se menda ze- lo dobro ujemata. Ampak sa- mo, kadar sta v službi. • Deset svečk pa so minuH teden upihnili na VTV. Rajko Djordjevič, lastnik in gonilna sila Vaše T V, je v Velenje pova- bil številne bivše sodelavce. Med njimi je bil tudi stari tele- vizijski maček z nacionalke Janko Sopar, ki je bil ob na- stanku velenjskega T V progra- ma Rajkova desna roka. Ker je brkati Celjan zadnje čase v nemilosti pri nacionalkinih še- fih informativnega programa, ga bomo morda poslej več vi- devali tam, kjer je pred deseti- mi leti pomagal postavljati te- melje programa, ki je postal med gledalci zelo priljubljen. • Gledalci, ki bodo letošnje novo leto čakali ob prižganih TV sprejemnikih, bodo na pr- vem programu TVS od Nata- še Bolčina Žgavec dobili sil- vestrski poljub. Tako se bo namreč imenovala zadnja razvedrilna oddaja v letoš- njem letu, ki jo bo Nataši po- magal voditi Andrej Hofer. Mladenič je sicer Mariborčan, a si očitno, tako kot pred njim že Stojan Auer, uspešno utira trnovo voditeljsko pot med zvezde razvedrilnega progra- ma nacionalne TV. Prvo in zadnjo besedo pa bo tudi pri njegovi karieri seveda imela večna in vsemogočna Miša Molk, ki je tokrat, kot vse kaže, zadnji dan v letu ne bomo videli na malih ekranih. kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 21. do 24.12. ter 26. in 2712. ob 16.30 risani film Dinozaver, od 21. do 23.12. ter 26. in 2712. ob 18.30 in 21., 24.12. ob 18.30 grozljiv- ka Krik 3. 25.12. kinopredsta- ve odpadejo. Mali Union: 21.12. ob 20.30 Hitra hrana, hitre ženske, 22. in 23.12. ob 20.30 Hotel milijon dolarjev. 24. in 25.12. kinopredstave odpadejo. 26. in 2712. ob 20.30 Gospodična Julija. Metropol: od 21. do 24.12., 26. in 27.12. ob 16. ter 25.12. ob 18. družinska komedija Grinch, od 21. do 23.12., 26. in 2712. ob 18. in 20. 24.12. ob 18. in 25.12. ob 20. akcijski film Charliejevi angelčki, 22. in 23.12. ob 22.30 in 25.12. ob 22. grozljivka Krik 3, 23.12. ob 10. risani film Mali Nemo v deželi sanj, 25.12. ob 16. risani film Dinozaver. Kino Žalec: 22., 23. in 26.12. ob 20. slovenska kome- dija Porno film, 23. in 26.12. ob 18. komedija Trčeni pro- fesor 2, 29.12. ob 20. in 2.1. ob 18. znanstveno fantastična komedija Vesoljski kavboji, 30.12. in 2.1. ob 20. triler Brez povratka, 2.1. ob 16. risani film Dinozaver. Kino Dobrna: 23.12. ob 19. in 24.12. ob 17 komedija Hiša debele mame. vrtiuak polk in valčkov 20 vročih rc $n5l.-2Kdeeemi»er2000 44 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Renaultovi popusti v tradicionalnem predno- voletnem času posebnih po- pustov in drugih ugodnosti za kupce novih avtomobilov se splača obiskati tudi pro- dajne salone Renault v Slo- veniji, Za avtomobile, ki so na zalogi (letnik 2000) in tudi za nekatere druge so namreč pripravili kopico po- sebno ugodnih ponudb in znižanj. Tako za avtomobile Twingo iz zaloge velja popust v vred- nosti do 150 tisoč tolarjev. Clio je novembra letos doživel celovito prenovo ponudbe, ki za kupca pomeni do skoraj 200 tisoč tolarjev prihranka v primerjavi s prejšnjimi razli- čicami in je na voljo že od 1.630.000 tolarjev. Poleg tega je na zalogi omejena količina posebne različice clio kom- pas, ki ima za več kot 200 tisoč tolarjev ugodnejšo ceno od primerljive redne cene. Vsi modeli družine megane iz za- loge so cenejši za približno 150 tisoč do 250 tisoč tolar- jev, lahko pa se najde še ugod- nejša priložnost. Posebno za- nimiv je tudi nakup lagune in lagune break z razkošnim, a cenovno izredno ugodnim pa- ketom opreme concorde. Ce- ne teh avtomobilov kupcu pri- našajo ugodnost v vrednosti 400 tisoč tolarjev. Pri nakupu ali naročilu gos- podarskih vozil Renauh do konca leta 2000 Renauh Lease ponuja posebno ugoden lea- sing brez obresti do enega leta. Porsclie: zelo dobri rezultati Nemški Porsche v zadnjih letih dela oziroma posluje zelo dobro, kar velja tudi za prve štiri mesece poslovnega leta 2000/2001. V tem času je tovarna prodala 14.400 avtomobi- lov, kar je bilo za dobrih osem odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Vse kaže, da bo tovarna v omenjenem poslovnem letu prodala kar 50 tisoč vozil. V prejšnjem poslovnem letu je Porsche ustvaril 7,1 milijarde mark prometa in imel 848 milijonov mark dobička, letos pa naj bi bili rezultati še nekaj boljši. Kot je bolj ali manj znano, bo leta 2002 tovarna ponudila tudi večnamensko vozilo cayenne, ki ga bodo izdelovali skupaj z Volksvvag- nom. Kot računajo, naj bi z njim prodrli tudi v Južno Ameriko in še bolj na Bližnji vzhod, v letu dni pa naj bi naredili do 25 tisoč cayennov. Na sliki: porsche boxster. Trošarine pospešujejo prodajo Na sosednjem Hrvaškem se v zadnjih mesecih dogaja nekaj podobnega kot pri nas lani sredi leta, ko smo uvedli sloviti DDV. V sosednji državi bodo namreč s 1. januarjem začele veljati nove višje trošarine za osebne avtomobile. Zato je povpraševanje po osebnih avtomobilih občutno poskočilo, čeprav hrvaški časopisi ugotavljajo, da to ni pospešilo prodajo vseh, pač pa le določenih avtomobilov. Kakorkoli že, novembra so tako prodali 5358 novih osebnih avtomobilov, kar je precej več kot pri nas. V le- tošnjih enajstih mesecih si je nove avtomobile omislilo 55.073 hrvaških kupcev, kar je nekaj manj kot pri nas. Sicer pa je novembra najbo- lje prodajal Volksvvagen (733 avtomobilov), sledila je Škoda (555), na tretjem mestu pa je bil Opel s proda- jo 540 avtomobilov. V enaj- stih mesecih pa je šlo najbo- lje Renaultu (6485), Volks- vvagen zaseda drugo mesto (6257), na tretjem pa je Ško- da s prodajo 5455 avtomobi- lov. Zanimiva je tudi lestvica najbolje prodajanih vozil, ki je dokaj podobna tisti pri nas. Generalno vodi renault clio (3328), sledi mu fiat punto (3155), na tretjem me- stu pa je Oplova astra (3112). Na Hrvaškem računajo, da bo v letu 2000 prodanih ne- kako 62 tisoč novih avtomo- bilov. Začenja veljati predpis EU3 Avtomobili so med največ- jimi onesnaževalci okolja, vendar tehnologija skokovi- to napreduje, še bolj pa pred- pisi in tako so emisije ško- dljivih plinov iz avtomobil- skih izpuhov vse skromnej- še. Prvega januarja 2001 bo- do v državah Evropske unije začeli veljati novi predpisi o vsebnosti izpušnih plinov z oznako EU3, pri nas pa jih bomo začeli upoštevati 1. ju- lija 2001. Novi predpisi zmanjšujejo vsebnost nekaterih izpušnih plinov skoraj za tretjino (og- ljikov monoksid, dušikovi ok- sidi, nezgoreli ogljikovodiki), velja pa tako za bencinske kot tudi dizelske motorje. Po- membno je povedati, da pred- pis EU3 velja le za nove dizel- ske in bencinske motorje, kar pomeni, da avtomobili z uma- zanimi motorji še ne bodo tako kmalu zapeljali v pokoj. ZA AVTOMOBILISTE 45 Lada desetka s petimi vrati Prihodnje leto še ena lada desetka Prodaja osebnih avtomo- bilov ne gre pretirano dobro, torej tudi posel z ruskimi ladami ne more biti nekaj izjemnega. Tako bo Lada Av- to, uradni predstavnik ruske tovarne AutoVaz pri nas, po sedanjih načrtih letos slo- venskim kupcem prodala približno 400 avtomobilov ali bistveno manj kot pred letom dni. Pred nedavnim je slovenski zastopnik z rusko tovarno podpisal tudi pogodbo, ven- dar si od te ni obetati kaj posebnega - kvečjemu morda manj težav, pravijo pri podjet- ju Lada Avto. Pomembno no- vost pričakujejo prihodnje le- to, ko bo na voljo lada desetka s petimi vrati. To bo že tretja izvedenka tega avtomobila (sedaj wagon in limuzina s štirimi vrati), ki jo bosta poga- njala enaka motorja, cena pa naj bi bila približno enaka. Ker pogodba o sodelovanju med ameriško korporacijo General Motors in rusko to- varno ni bila podpisana, pri- hodnje leto tudi ne bo nove lade nive, ki jo napovedujejo že dolgo časa. Težave so-tudi z dizelskimi motorji. AutoVaz je pri teh sodeloval s francoskim Peu- geotom, vendar dlje od posku- snih serij oziroma avtomobi- lov pač niso prišli. Takšen od- nos do drugih, torej izvenru- skih trgov, je po svoje razum- ljiv, kajti tovarna veliko veči- no vse proizvodnje proda na domačem, sicer zelo nezah- tevnem trgu. Tam dosega do- bre cene in se ji ni treba truditi recimo z garancijami in po- dobnim... Nissani na pregled Japonski Nissan, ki mu prihodnost precej določa tudi francoski Renault kot približno tretjinski lastnik, bo v prihodnjih tednih na izredni pregled poklical kakšnih 6300 avtomobilov. Kot pravijo pri omenjeni tovarni, se sem in tja dogaja, da motorja tudi po zasuku ključa v ključavnici ni mogoče ustaviti. Gre za različne modele nissanov, izdelani pa so bili v času od lanskega oktobra do letošnjega marca. Na sliki: nissan almera. Po aferi lireslone v ZDA se še niso pomirih ob veliki aferi, ki jo je povzročil gumarski koncern Firestone. Zaradi neustreznih gum se je zgodilo veliko nesreč, v katerih je umrlo več kot 40 ljudi. Zgodba seveda še ni končana, saj bodo sledile izjemno visoke tožbe. Iz ZDA prihaja tudi vest, da lahko vsi tisti, ki jim bodo na sodišču dokazali krivdo pri takšnih primerih, računajo z zaporno kaznijo do 15 let zapora. Tudi Nemci po naši poti Nemčija je bila še ena zadnjih držav, ki je dovoljevala telefoniranje med vožnjo z osebnim avtomobilom. S 1. aprilom bo drugače. Nemci to ne bi bili, če ne bi te prepovedi precej bolj točno formulirali, kot to velja pri nas. Tako bo telefoniranje brez prostoročne naprave med vožnjo prepovedano, pa tudi tedaj, ko bo avto miroval z vključenim motorjem - recimo pred semaforjem ipd. Vse tiste, ki se določila ne bodo držali, bodo oglobili za najmanj 60 nemških mark. Zanimivo je tudi, da med vožnjo ne bodo smeli telefonirati niti kolesarji. DainilerChrysler: grozi VISOKCi OCISKOCmillCl • Kirk Kerkorian v ZDA ni neznano ime. Leta 1995 je skušal z nekdanjim direk- torjem Chryslerja, slovitim Leejem lacocco, prevzeti )menjeno ameriško avtomo- }ilsko tovarno. Tedaj je bil lamreč lastnik 13 odstotkov capitala oziroma vrednosti 2hryslerja, trdil pa je, da bi )ila lahko vrednost podjetja veliko večja, če bi imelo pra- ^o vodstvo. Tedanji prvi možje so nato nilijarderja pomirili in dobil e tudi mesto v upravi Chry- ilerja. Sedaj se postarani mož ^nova pojavlja na prvih stra- leh ameriškega tiska. Vodstvo 3aimlerChryslerja - medtem e prišlo do združitve Merce- les Benza in Chryslerja v !notno korporacijo Daimler- ;:hrysler (DC) - namreč toži :ar za devet milijard dolarjev idškodnine. Kerkorian je pre- iričan, da do omenjene zdru- :itve ne bi prišlo, če bi Jorgen Schrempp, prvi človek kon- cema DC, delničarjem pove- dal, da namerava Chrysler prevzeti. Tedaj je, trdi Kerko- rian, govoril drugače, saj je delničarje prepričeval, da gre za združitev dveh enakoprav- nih podjetij. Pred nedavnim je namreč Schrempp zamenjal prvega človeka Chryslerja Ji- ma Holdna in na njegovo me- sto postavil Dietra Zetscheja, človeka, ki je še pred časom skrbel za komercialna vozila pri Mercedes Benzu. Tako je uprava DC povsem nemška in nič ameriška. Ameriški bogataš sedaj me- ni, da je bila narejena škoda in zahteva kar devet milijard do- larjev. Uprava DC je vse sku- paj zavrnila, vendar ne more zanikati dejstva, da je vred- nost delnic DC izjemno nizka. Še huje je, ker kritični glasovi prihajajo tudi iz matične Nemčije, kjer tudi niso zado- voljni z vrednostjo delnic... Št. 51.-21. december 2000 46 FEUTON - INFORMACIJE NOVI TEDNIK Rad bi obnovil domačijo, a Vahčič, ki je bil predsednik kloja in njegov sosed, ga je prepri- čeval, naj zida v Šonovem, ki je bilo nekakšna kolhozpa vas in kjer bi dobil kredit, toda Franci je želel ostati doma in je hišo ter stalo postavil na novo. Sam! Takoj po vojni so v Kozjem ustanavljali živinorejsko zadrugo. Franci je postal molz- ni kontrolor in organizator kravjih razstav. Spominja se, da so dajali kar lepe dinarje za najlepše buše na razstavi, tudi po štirideset tisoč za najlepšo molznico, najmanj dva jurja pa je prejel vsak za sodelovanje na razstavi. To pa je bilo takrat toliko, kot ena lepa plača. Leta 1948 se je ljudska oblast spomnila in ga poklicala na odsluženje vojaškega roka. Izra- čunali so, da bi devet mesecev zadostovalo za take, ki so imeU že štiriletne izkušnje v nemški vojski. Kako je Sinicovičev Franci prišel do Tita Spomladi leta 1948 so Sinkovičevega Franci- ja, ki je bil med vojno v nemški vojski, poklicali na regrutacijo. Tudi Jugoslovanska ljudska armada je od njega zahtevala svoj delež. Če je prisegel Hitlerju, naj sedaj priseže še Titu, so menili in mu za »dosluženje« odmerili devet mesecev. Po nekaj prekomandah se je znašel v Beogra- du. Za začetek je moral na novo narediti šoferski izpit, ker nemški ni veljal za JLA in se je znašel med obrtniki, kot so bili poleg šoferjev še mizarji, čevljarji, krojači itd. Imel je srečo. Njegov komandant kapetan Petar Baškovič Crnogorac je med Slovenci iskal primernega vojaka zase. Petar je bil prevzeten oficir in vsakega Balkanca res ni mogel vzeti za svojega osebnega slugo, za Slovence pa je shšal, da to delo zadovoljivo opravljajo. Komandant Petar je imel veliko dobrih lastnosti in eno samo napako: bil je nepismen. Pravzaprav ni bil čisto nepismen, saj se je znal podpisati, česar ga je naučil prejšnji sluga, ki je bil tudi Slovenec in je bil doma s Ptuja. Franci je prišel kot naročen. Petar ga je povišal v pisarja komandanta pozadine in smel je pisati dovoljenja za v mesto ter razporede enot in se s kapetanom pogovarjati ter skupaj z njim prepevati. Komandant Petar mu je zaupal, da je črno- gorski čoban, ki doslej ni delal drugega, kot da je ves ljubi dan preganjal ovčice. V vojni se je boril kot volk, kakršni so po črnogorskih gorah klali njegove ovce. Bil je dvakrat ranjen in dobil vrsto odlikovanj ter še čin kapetana po vrhu. Žal mu je samo, da se ni uspel naučiti pisanja, lahko pa se podpiše in izdaja koman- de, kar mu je v krvi. »Prižgi in popij!« je povabil komandant Petar - Crnogorac nekega dne Francija v svojo pisarno ter mu ponudil cigarete in dva deci mehke rakije. Franci je rad prižgal in tudi rakije ni zlil stran. »Ti kar kadi, moj pisar! Odslej te bom klical Rdeči, veš?« »Zakaj rdeči?« je vprašal Franci, ki se je bal, da ga bodo vpisali v partijo. »E, pa vidiš! Zaradi tvoje rdeče barve na obrazu, menda.« Franci je še bolj zardel, Petar pa je začel prepevati neko lepo črnogorsko balado, ki si jo je tudi Franci uspel zapomniti za zmeraj: Čoban tera ovčice, lako lane, diridiridane, lagano. Sinkovičev Franci v jugoslovanski armadi (1948). Preko jedne rečice, Sve mu ovce predoše lagano. Samo jedan ne može, nikako. Čoban uzme grančieu i potera ovčicu, la-gaa-noooo. Po tej pesmi, ki se poje zelo počasi, vehko- krat ponavlja in zadnje zloge vleče v nedogled, je kapetan Petar Baškovič Crnogorac poobla- stil Francija, da je smel hoditi na Vojno pošto po pošto. Tam je srečal Kolarjevega Mihca, ki je kot steklorezar služil vojsko v Rakovici, kjer so gradi;li tovarno avtomobilskih in letalskih mo- torjev. Z Mihcem sta bila potem veliko skupaj, šla na prvomajsko parado, videla maršala Tita na tribuni in potem zavila še v prvo gostilno. Mihec je še večkrat prišel po Francija pred njegovo kasarno. »Hej, Rdeči! Obisk imaš! Čaka te nek majhen in debeli vojak,« je poklical stražar iz kaplje, kadar se je najavil Mihec. Večkrat sta šla skupaj v mesto, na Kalemeg- dan, v Slavijo, na Terazije, celo v hotel Moskvo sta šla nekaj pojest. Mihec ni bil nikoli brez denarja. Nekoč je celo prejel denarno nagrado dva tisoč dinarjev, ko so, ob otvoritvi tovarne v Rakovici, nagradih najbolj vestne vojake. Vse, kar je imel, je rad delil s Francijem. Tako sta se veliko pogovarjala o Francijevi življenjski zgodbi in beseda je nanesla na Francijevega svaka Josipa Kolmana, ki je izgi- nil takoj po končani vojni. Tega izginotja Franci ni in ni mogel preboleti. Rad je imel tega svaka in tudi sestra Anica, ki je ostala sama z otrokoma. Markom in Jakcem, se mu je smilila. Bil je prepričan, da so ga po nedolž- nem ubili. Oba z Mihcem sta tuhtala in tuhtala kaj bi naredila, potem pa sta našla ključ do rešitve. Samo Tito bi lahko rehabilitiral mrtvega svaka. Ključ do maršala pa je bila Titova teta Ana Kolar iz Podsrede. Francijeva sestra Anica, ki je bila šivilja, je pred vojno šivala tudi Kolarjevim iz Podsrede, kjer je bila doma Titova teta. Njej je treba razložiti, kako so Josipa Kolmana v prvih dnevih po vojni brez razloga zaprli in čez noč vse zapornike odpeljali neznano kam. Mora se usmiliti svoje bivše šivilje, ki sedaj z obema otrokoma hodi od enega do drugega oblastni- ka, prosi, roti in moh, a vse brez uspeha. »Ce nam bo kdo pomagal, nam bo ona,« je modroval Franci. »Anica ji je toliko pošila pred vojno, da se jo bo morala spomniti. Nekoč ji je iz samih flik naredila predpasnik, ki ga je nujno potrebovala. Tito pa veliko da na svojo teto Ano, saj se je pri njej svoječasno uspešno skrival.« »Zvedel sem, da je Tito vzel svojo teto v Beograd in da ji je na Dedinju poklonil vilo z velikim vrtom,« je dodal Kolarjev Mihec in še povedal, da ima teta tam njivo krompirja in njivo koruze in da redi kure, da je vse tako, kot je bilo v Podsredi. Tito je želel, da ne bi teta v Beogradu ničesar pogrešala. MODA 47 Modni utrinici pod božičnim drevescem Trendovski dodatki kot prijazna, topla, mehka darila in kot ideja za popestritev že obstoječe garderobe Vas je že ali vas še bo? Potegnil vase vrtinec pred- novoletne evforije z naku- povanjem daril, pripravo praznične hrane, razmišlja- njem in izbiro silvestrske garderobe? Če zdrsa v leto 2001 ne bo- ste pričakali v domačih copa- tih ali v škornjih, podloženimi s plišem kje na prostem, mor- da že imate izbrano slavnost- no plesno toaleto. Nekaj všečnih idej, kako lansko ah predlansko v zadnjem hipu prenoviti oziroma dopolniti z izvirnim detajlom, ki bo oble- ki nadel letošnji trendovski pečat, prihodnjič. Danes pa »pristavimo pruč- ko« kakšnemu izmed tistih nesrečnikov, za katere pred- stavlja nakup daril skrajno nadležno, če ne že kar grozlji- vo opravilo. Glavni krivec .za to počutje je seveda kronično Slika 1 pomanjkanje - ne le denarja, temveč predvsem dobrih, ne- konvencionalnih idej. Romantična in sem ter tja malce divja mladenka se bo gotovo razveselila nežne, mehke kašmirske jopice... Da je za letošnji modni okus le malce preveč enostavna? Lahko jo sami dorečete z ljubkim okroglim ovratni- kom, ukrojenim iz pliša, ki imitira kožo leoparda, (sl.l) V prve modne vrste se vra- ča mehka, predvsem ženska razvada, ki sliši na ime Krzno. Pravo ali ponaredek, je čisto vseeno. Tudi cene kvalitetnih krzen iz tekstilnih laboratori- jev namreč dosegajo že prav vrtoglavo visoke cene. Kaj- pak vas ne bomo dražili z idejo, da kupite svoji najdražji osebi ženskega spola drago- cen krznen plašč. Zagotovo se bo razveselila že krznene boe, šala ali tople stole, ki se po letošnjih trendovskih za- povedih ovije okrog ramen obleke, kostima, plašča... (sl.2,3) Za večne zmrzljivke ali pra- ve dame, ki z orokavičenimi rokami poudarjajo (tudi ta- krat, ko jih ne zebe) svojo prefinjeno eleganco, se je mo- da z obujanjem slovitega lady-looka spomnila tudi na rokavice. Izdelane iz najfinej- šega tankega usnja, podlože- Slika 2 Slika 3 ne ali le obrobljene s krznom, žametne, iz futuristično svet- lečih tkanin... Izberite le nje- nim letom in okusu primer- ne! (sl.4) Pa zanj? Skrajno prežveče- na, konservativna, nedomi- selna ideja na darilo je krava- Slika 5 Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ta, pravijo. Vendar, kravata je lahko tudi efekten, duhovit in super moden detajl, ki se s svojim videzom spogleduje z bombažnim, pletenim šalom, zavozlanim pod vratom le- žerne športne oprave, (si.5) Bo šlo naprej lažje? Slika 4 namig za nakup Vogal in Icotičelc za mlade Tokrat vam predstavljamo dve trgovini v mestnem je- dru Celja, ki ponujata različ- na modna oblačila in modne dodatke za mlade, najstnike in tudi malo starejše, ki se radi mladostno oblačijo in jim to, seveda, dovoljuje tudi postava. Trgovina EK na začetku Gosposke uhce je svoja vrata odprla že marca letos. Mladi najdejo v njej oblačila, ki so v trendu, kot so scaterske, rave in druge jeans in žametne hlače, pa razne mikice in ma- jice blagovnih znamk Moha- ve, Steph, Genetic in Conver- se Ali Star, ponujajo pa tudi usnjene pasove, torbe in de- narnice znamk Butan in Fos- sil ter ure Baby-G, G-Shock, Casio in Swatch. Zelo privlač- ne in moderne moške mikice iz 100-odstotnega bombaža stanejo od 7.000 tolarjev na- prej, tanj še majice (le za pod pulover ali suknjič) so po 3.000, oprijete, s kratkim ro- kavom pa celo od 2.390 tolar- jev naprej. Imajo vse veliko- sti. Ženske majice Genetic sta- nejo 2.500 tolarjev, ženski pol puliji v bordo, črni in sivo zeleni barvi od 2.990 naprej, ženske žametne elastične hlače so po 7990, malo ele- gantnejše stanejo 5.990 in hla- če iz umetnega usnja v rdeči, črni in barvi melancane od 8.900 do največ 9.900 tolarjev (odvisno od modela). Omeni- ti velja še to, da nudijo vsem, ki imajo njihovo diskontno kartico, do 31. decembra, 20- odstotni popust. V neposredni bližini, na Glavnem trgu, je trgovina Corner (poleg Toka). Tre- nutno imajo v akciji ženske pletene jope po 4.500 SIT, velika je izbira hlač znamke Take-Tvvo iz jeansa od 6.890 naprej, iz umetnega usnja po 9.890 in žametne po 8.690 SIT. Hlače znamke Wit boy. razni modeli iz jeansa in kla- sične žametne so 6.890, ža- metne na trapez pa 7.490 to- larjev. Razne bombažne ma- jice stanejo že od 2.490 do 4.990, puloverji 5.890 do 6.990 (moški, tudi XXL veli- kosti, do 9.990). Ugodno: ženski plašči modnih barv stanejo že od 18.690 do 22.890 tolarjev, dekliške bun- de pa od 5.490 do Z890 tolar- jev. V tem prednovoletnem času je velika tudi izbira pu- loverjev, tween-setov in ma- jic z bleščicami, zlatimi nitka- mi itd., ponujajo pa tudi tor- bice in šale. MOJCA MAROT [3 I REPORTAŽA NOVI TEDNIK V krajih božične liimne Tam, kjer je bila rojena legendarna pesem o sveti noci - Od Elvisa Presleya do velikih tenorjev v ameriških nakupoval- nih središčih jo vrtijo od ok- tobra, pri nas zadnje čase od novembra, v kraju, kjer je nastala, pa jo iz spoštovanja zaslišijo šele na predbožični večer. Pesem Sveta noč, bla- žena noč je dandanašnji himna božične noči, ki jo pojejo v 311 jezikih. Pesem je nastala v okolici Salzburga, v sosednji Avstriji, pri nas je bila prvič objavljena v božični številki Zgodnje Da- nice, pred 121 leti. Njen nasta- nek je ovit v vse mogoče le- gende, vse od lačnih cerkve- nih miši, ki so se lotile orgel, da nanje niso mogli igrati... Dejstvo je, da so pred svetim večerom leta 1818 v Obersdor- fu odpovedale orgle ter sta tamkajšnji duhovnik in orga- nist prvič javno izvedla svojo pesem Sveta noč, blažena noč. To sta bila avtor besedila duhovnik Mohr ter avtor or- ganist Gruber, ki jo je uglasbil na njegovo pobudo. Med pol- nočnico je Mohr pel tenor in igral kitaro, Gruber je sodelo- val z basom. Kdo sta avtorja? Avtor besedila Mohr in skladatelj Gruber sta imela zanimivi življenjski poti. Josef Mohr (1792-1848) se je rodil v Salzburgu, v uhci Steingasse, le nekaj minut proč od Mozartove rojstne hi- še, vendar na drugi strani re- ke. Živel in umrl je v hudi revščini. Bil je eden od štirih nezakonskih otrok matere, s katero so živeli v dvajset kva- dratnih metrov veliki sobi, skupaj z njeno nečakinjo ter staro mamo. Mama je bila zaradi njegovega nezakon- skega rojstva obsojena na plačilo visoke denarne kazni, takšne, ki je ustrezala njene- mu celoletnemu zaslužku. Avtor besedila božične himne je dobil ime in priimek svoje- ga očeta, ki ga ni nikoh videl. Ta je imel v njihovem tesnem stanovanju v najemu poste- Slovenci so odkrili nov predbožični cilj, kraje nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. V Obemdorfu pri Salzburgu je na mestu, kjer je nekoč stala cerkev, v kateri so pesem prvič izvedli, spominska kapela. V Ameriki so postavili pred nekaj leti njeno popolno kopijo. Ijo, vendar se je sinovega rojs- tva ustrašil ter pobegnil. Nezakonski sin je postal duhovnik ter dve leti stanoval v mežnarjevi hiši v bližnjem Oberndorfu, ob cerkvi sv. Ni- kolaja, kjer so Sveto noč prvič izvedh. Leta 1848 umrh Mohr je imel za nekatere zelo revno ter za druge zelo bogato za- puščino. Po eni strani so za njim ostah le duhovniško ob- lačilo, kitara in pipa, po drugi besedilo nesmrtne pesmi. Bil je čuteč človek, ki so mu bile zelo blizu stiske najrevnejših, zato jim je veliko pomagal. Skladatelj Franz Xaver Gruber (1787-1863) je bil ro- jen na Zgornjeavstrijskem v hiši, ki je ni več, vendar je občina postavila njen nado- mestek. Leta 1807 je dobil mesto učitelja, mežnarja in organista v Arnsdorfu (le 3 kilometre iz Oberndorfa, kra- ja praizvedbe Svete noči), kjer je uglasbil slovito božič- no himno. To je bilo v vasici, kjer se je najprej poročil z vdovo svojega predhodnika, s katero sta imela dva otroka. Dve leti pred praizvedbo je prevzel dodatno službo orga- nista v Oberndorfu, kjer je spoznal duhovnika Mohra. Nekaj let po praizvedbi je Gruberju umrla žena, nakar se je poročil s svojo nekdanjo učenko, s katero sta imela 10 otrok. Vsega skupaj je bil po- ročen kar trikrat. Pesem za vse celine Prikupno pesem Sveta noč, blažena noč, ki najbolj izraža čar svetega večera, je kmalu spoznal veliki svet. Neki izdelovalec orgel jo je iz njenega rojstnega kraja prine- sel na Tirolsko, od tam jo je znana tirolska pojoča družina ponesla po Evropi ter v Ameri- Ico. Že kmalu po njenem na- stanku jo je zapela avstrijske- mu cesarju in ruskemu carju, nato leta 1839 prvič v ZDA, v New Yorku. Ob prelomu stolet- ja je bila po zaslugi misionarjev znana že po vseh celinah. Tako je še danes. Med tistimi, ki so jo zapeli za množice, so tako kralj rock'n roUa Elvis Presley kot največji tenorji resne glasbe. Solnograška je tudi zaradi te pesmi postala v našem ča- su priljubljeni predbožični tu- ristični cilj. Tako lahko sreča- te decembra v Salzburgu ter v drugih krajih božične himne tiste slovenske znance, ki jih niste doma že nekaj let. Letos je začela med prvimi voditi turiste v za nas neodkrito salzburško »božično« okolico agencija Potepuh iz Žalca, le- tos stara 10 let. Tako je odšlo z njo prejšnjo soboto kar pet avtobusov, polnih radoved- nih Slovencev. V kraju praizvedbe božične himne, v dvajset kilometrov oddaljenem Oberndorfu, je namreč vehko njenih pomni- kov. Gre za posebni predel trga s pet tisoč dušami, ime- novan kar »bezirk Svete no- či«. Tam je velika spominska kapela božične himne, saj so morali prvotno cerkev sv. Ni- kolaja, kjer so jo prvič zapeli, v začetku stoletja podreti. Cerkev je namreč tik ob reki Salzach, nekoč sloveči po pre- važanju soli, ki so jo velike poplave prehudo prizadele. Zato so leta 1937 blagoslovili omenjeno spominsko kape- lo, v znamenju božičnega ol- tarnega motiva ter portretov Mohra in Gruberja. V njej sta Potepuhovim Slovencem za- pela v originalu tenorist iz Gruzije, ki je študent slovite- ga salzburškega Mozarteuma ter domačin, Avstrijec. Spominska kapela ni edina zanimivost Trga Svete noči, ki se tako imenuje tudi uradno. Zraven so Muzej Svete noči, trgovina s spominki Svete no- či, poštni urad s posebnim pečatom slovite pesmi ter sta- rodavna hiša, na kateri je ove- kovečeno, da je tam stanoval duhovnik Mohr. Takoj onkraj reke je Nemčija, zanimivo ba- varsko mestece Laufen, ka- mor je s trga lep razgled. Da- nes je mogoče na drugo stran reke brez vsakih formalnosti, tu je že Evropa brez meja. S tem pa zanimivosti Obern- dorfa seveda ni konec. V kra- ju se radi spominjajo tudi tu rojenega filozofa Leopolda Kohra, med drugim duhov- nega očeta vodila small is be- autiful (majhno je lepo). Zelo blizu je tudi rojstno mesto Adolfa Hitlerja, avstrijski Braunau. Iz Oberndorfa je le tri kilo- metre do vasice Arnsdorf, kjer je Gruber slovito Sveto noč uglasbil. To se je zgodilo v tamkajšnji šoh, danes naj- starejši delujoči v Avstriji, v kateri je živel in delal 21 let. V prithčju je učilnica iz njegove- ga časa, v nadstropju Gruber- jev muzej, z njegovo stano- vanjsko opremo in drugimi predmeti. Oba kraja sta seve- da pravi romarski kraj turi- stov z vsega sveta. Pri tem pa ne mislite, da se znamenitosti božične himne začnejo in končajo v Obern- dorfu ter Arnsdorfu. Za bo- žično himno je med turisti takšno zanimanje, da sta Muzeja Svete noči tudi v Mo- hrovi rojstni hiši v Salzburgu ter v bližnjem Halleinu (kjer je Mohr dolgo živel ter je pokopan), v Gruberjevem rojstnem kraju si ogledujejo nadomestek njegove rojstne hiše... Celo v Ameriki niso prikrajšani; v Michiganu so postavih pred osmimi leti po- polno kopijo spominske ka- pele Svete noči iz Oberndor- fa. BRANE JERANKO V spominski kapeli pesmi Sveta noč v Obemdorfu. Legendar- no pesem je Slovencem zapel študent slovitega salzburškega Mozarteuma iz Gruzije, ob spremljavi Avstrijca, domačina. V tej sobi je rmstala melodija pesmi Sveta noč, blažena noč. Skladatelj Gruber, njen soavtor, ki je bil organist v Obemdorfu, je živel v tri kilometre oddaljeni vasici Arnsdorf. V vaški šoli, najstarejši delujoči v Avstriji, je njegovo nekdanje stanovanje spremenjeno v množičru) obiskan muzej (na fotografiji). V malem Obemdorfu je posebni »bezirk« Svete noči. Prizor je s JYga Svete noči, kjer so spominska kapela Svete noči, muzej Svete noči, poštni urad s posebnim pečatom, Mohrovo nekdanje domovanje... SloveTwem v pozdrav so zaigrali glasbeniki (na fotografiji). Cerkev v ozadju je že onkraj reke, na ozemlju Nemčije. St. 51.-21. december 2000^