47. štev.
V Kranju, dne 20, novembra 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarska lisi.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročhe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak —Jiefrepisi. naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, n četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popuat. — Upravništvi naj se blagovolijo požiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Svetovna vojna.
Valjevo naše. -skem. -
Belgrad pred padcem. - Novi boji na Ruskem Polj Zmage Torkov na Kavkam in v Črnem morja.
Avstrija — Srbija.
Minuli teden je Avstrija pokazala Srbiji svojo moč. Poveljnik Potiorek je dokazal veliko bistroumnost in naše armade so se odlikovale z izredno vztrajnostjo. Srbi so se sicer borili junaško, ali vendar je bila zlomljena njihova glavna moč.
Odločilno bitko so Srbi izgubili na Ml-šarskih holmih. Tam je stalo desno krilo srbske armade, ki je štela okoli 70.000 mož. Po bitki so se Srbi umaknili po treh velikih cestah, ki vodijo proti jugu. Po več trenskih vozov vštric je dirjalo proti K o c e i j e v u in naprej proti Valjevu.
Srbi so imeli prej že velike izgube pri Krupanju in Šabcu, kjer so pustili brez števila svojih mrličev nepokopanih. Na jugovshodni strani planine Cer so imeli Srbi zgrajene kolibe iz prsti in betona. V njih so nameravali prezimiti, pa so jih morali popustiti, dasiravno je bilo v njih vse polno srbskih vojakov. Ena naših armad je prodirala proti Valjevu. Srbi so že dne 8. novembra civilnemu prebivalstvu ukazali, da naj zapusti Vaijevo. Druga naša kolona je pa zavzela strategično važne kraje: Grabovac, Vrelo in Ub. Velik uspeh so naši dosegli, ko so zasedli vas Ub. Tu je bila dobra artiljerijska postojanka, ker se je od toc lahko obvladalo vse ozemlje železniške proge med Obrenovcem in Valjevom.
Dne 14. novembra popoldne ob 5. uri so naši z naskokom vzeli Obrenovac ob Savi. Srbske čete so se v divjem begu umaknile. Do Belgrada so imeli naši od tod le še 30 km in do železniške proge, ki vodi v Belgrad, le še 22 km. Belgrad je tedaj prišel v nevarnost, da bode kmalu odrezan od ostale Srbije in da ga bodo naši napadli na suhem in od donavske strani. Resnica je, da Belgrad dosedaj še ni bil toliko poškodovan, kakor se je pisalo. Nekoliko sta vsled obstreljevanja pač trpela konak in bližnja vojašnica, zlasti pa tobačna tovarna, železniška postaja in vojaška poslopja, mesto pa prav malo. Napadi na Belgrad niso napravljali posebne škode, ker Srbi po noči pogašajo po mestu vse luči. Drugače bo zdaj, ko pridejo naši mestu za hrbet.
Severovshodno od Valjeva je zadelo prodiranje Avstrijcev na močen odpor Srbov. Vsled dežja in snega se je zemlja zmehčala in naši so težko porivali topove naprej. Vkljub temu so naše vrle čete zasedle črto Skola na Savi, Koceljevo in dalje do Drine. Monitorji na Savi so izvrstno delovali in prijemali Srbe od strani. Po trdih bojih so naši zavzeli višine pri K a me niči ob cesti, ki vodi iz Ložnice v Valjevo. Te višine so bile ključ do srbskih postojank. Od Kamenice so prišli v južni smeri do Stubice, ki tvori točko gorkega sedla na cesti iz Rogačice v Valjevo.
Po dolgih, devet dnij trajajočih marših, čez kamenito gorovje in mehka močvirja, v snegu in mrazu, so naši prišli do reke Kol ub are. Tu je naša peta in šesta armada prisilila sovražnika, da se je umaknil.
Pri Valjevu so Srbi že dlje utrjevali postojanke, pa so jih morali zdaj zapustiti. Naše čete
so zasedle Valjevo, ker Srbi niso imeli časa, da bi se bili za boj grupirali. Nekaj bojev je bilo z zadnjimi oddelki Srbov. Po končanih bojih so naši vjeli 8000 Srbov ter zajeli 42 topov in 31 strojnih pušk in veliko vojnega materijala. V Valjevu so prebivalci najprej metali na naše vojake cvetke, potem so pa na nje metali bombe in streljali iz pušk.
V bitki pred Valjevom je bila srbska fronta na sredi pretrgana. Obojno krilo se je spustilo v beg. General Sturm (ta je nekdaj služil v nemški armadi) je z desnim krilom armade hotel uteči čez Kolubaro, rečico, ki teče od Valjeva v Savo. A en naš polk je tekel naprej in je Srbe že pri reki počakal. Tako so prišli Srbi med dva ognja in je bilo veliko uničenih. Nekaj jih je utonilo, nekaj je bilo vjetih. Drugi Srbi so pa bežali proti Kragujevcu. Dne 16. novembra so naši vjeli 1400 Srbov.
Valjevo je lepo mesto nareki Kolubari in šteje 8000 prebivalcev. Okoli mesta je veliko vil z vrtovi. V mestu je bilo poveljstvo divizije in zaloga smodnika. Tu sta dve vojašnici in bolnišnica.
Obrenovac so pa naši topovi zelo poškodovali. Podrta je srbska cerkev, ker so iz r jenega zvonika Srbi streljali s strojnimi puškami. Na kolodvoru so naši dobili več vagonov in železniških strojev.
Srbi so se umaknili proti Kragujevcu.
Zaradi zavzetja Valjeva je Dunaj v zastavah. Naši vojaki na Srbskem so dobili dvojno plačo. Mostove čez Kolubaro so Srbi razdrli.
Iz Zemuna se neprenehoma zadnje dni obstreljuje Belgrad. Palača srbskega generalnega štaba je razdejana. Dne 17. novembra je poveljnik naših čet zahteval od poveljnika v Belgradu, da naj se poda tekom ene ure. Ker ni bilo odgovora, so ob 10. uri zvečer vsi naši topovi začeli streljati na mesto.
Avstrija — Rusija.
Dne 14. novembra so Rusi vrgli 20 šrapnelov z one strani Pruta na Črnovice, pa so kmalu bili od naše artiljerije prisiljeni, da so prenehali s streljanjem.
Ko so bili Rusi prej vzeii Grnovice, so zahtevali od mesta 600.000 kron vojne kontribucije. Zahtevana vsota je deloma prišla skupaj, a ruski general Aritinov je izjavil, da kontribucije ne sprejme, ker je hotel prebivalstvu Črnovic dati le okusiti ona čustva, ki jih je imelo rusko prebivalstvo v kraju Kamenec-Podolskl.
Naš cesar je sprejel v avdijenci 15 letnega rusinskega fanta, Lazarja Melnčuka, ki se je tako odlikoval v boju v Bukovini, da je bil povišan v četovodjo.
Ruski glavni stan je zdaj v Lvovu. Ondi se tudi vežbajo nove ruske čete. Glavni poveljnik Nikolaj Nikolajevič je pa odšel na bojišče v vshodni Prusiji.
Rusi se hočejo polastiti vse Galicije, predno nastopi zima.
Krakov je zadnje dni zapustilo 60.000 ljudi. Razglasi so naznanjali, da bode s smrtjo kazno-
van, kdor ne bi hotel iti iz mesta. Krakovci so šli večinoma na Dunaj in na Češko. Na Češkem je zdaj vsega skupaj 70.000 beguncev.
Dne 12. novembra je prenehal na železniški progi Krakovo—Osviencim promet za civiliste. Ta dan sta odšla zadnja dva vlaka iz Krakova v smeri Skavina—Ogrsko Gradišče.
Begunom iz Krakova, ki so morali zapustiti mesto, se je obetalo, da se bodo kmalu vrnili domov. — Rusi so zasedli mesta Tarnov, Jaslo in Krosno v zahodnji Galiciji.
Trdnjavo Premišel, katero Rusi zopet oblegajo, branijo naši z veliko srčnostjo. Dne 14. novembra so naši napravili večji izpad iz trdnjave in potisnili sovražnika na severu nazaj do višine pri Rokitnici. Naše čete so imele pri tem podjetju le malo izgub. Pred Premišel so pripeljali Rusi velike japonske topove.
Dne 17. novembra so šle avstrijske čete od Krakova čez rusko mejo. Tu je prišlo do velike bitke. Naši so vzeli prvo črto ruskih utrdb. Pri Volbronu in Pilici so prišli Rusi v prvi stik z našo artiljerijo. Kjer je prijela ruska pehota, je bila vržena nazaj. En naš polk je vjel 500 Rusov in dobil v pest dva oddelka strojnih pušk. Zmaga Nemcev pri Kutnem dobro vpliva na naše vojaštvo in na ves položaj.
Rusi so bili primorani na celi črti sprejeti bitko. Dne 17. novembra so naši vjeli vsega skupaj 3000 Rusov. Ruski kozaki so pa prišli južno od Tarnova do Karpatov.
Pri Grubovu je bila močna sovražna kava-lerija z nenadnim ognjem naših baterij razpršena.
Nemčija — Rusija.
Rusi so bili zadnji čas zasedli skoro vso Rusko Poljsko in na nekaterih krajih vdrli v Prusijo. Dobili so mesti Lick in Johannesburg. Pri Stallu; dnen so trčili skupaj z Nemci. Ta kraj je 12 km oddaljen od ruske meje. Dva dni je trajal boj za cesto med Stalluj onen in Gumbinen. Po noči so potem Nemci napravili naskok in Ruse vrgli nazaj ter vjeli 500 Rusov, med katerimi je bilo tudi nekaj Japoncev.
Nato so prišle iz zahodne Pruske večje nemške čete na pomoč in so v hudi bitki pri Soldavu premagale močne ruske armade. Tudi pri L i p n e m so Nemci ustavili na desnem bregu Visle prodirajoče ruske čete in jih po zmagoslavni bitki vrgli nazaj na Plock. V teh bojih so Nemci dobili 5000 vjetnikov in 10 strojnih pušk. Odločilna bitka se je 16. novembra pri Vloclavsku, zahodno od Plocka, za Nemce srečno končala. Več ruskih armadnih zborov je bilo premaganih in potisnjenih nazaj čez Kutno. Nemci so dobili v pest 23.000 vjetnikov in okoli 70 strojnih pušk in topov. Varšavski guverner baron Korff, ki še ni vedel, da je Kutno v nemških rokah, se je peljal s svojim adjutantom v avtomobilu proti temu mestu. Toda nemški dragonci so ga zasačili in vjeli.
Ruski car je prišel v trdnjavo Ivangorod pogledat uspehe ruske artiljerije. Tu se je bila
pred p&r tedni najljutejša bitka Rusov z Nemci;
Car je obiskal tudi okolico, dal podpore siromašnim prebivalcem in za porušene katoliške cerkve, da se vnovič zgrade, potem se je vrnil v Carskoje selo.
Rusi so se čez mejo Pruske od Soldava umaknili na Mlavo. V dneh 16. in 17. novembra je bila pa na skrajnem severnem krilu v Prusiji premagana močna ruska kavalerija in vržena nazaj preko mesta Pillkallen, ki leži severno od Stallupčnen. Vsa ruska bojna črta znaša 700 km.
Rusija — Turčija.
Rusi so dne 1. novembra s petimi armadnimi zbori prekoračili kavkaiko mejo. Cez en teden so se ustavili pri Koprikoju in so se začeli utrjevati. Ta čas so se turške čete začele premikati naprej in trčile ob Ruse, ki so se jim trdovratno upirali. Turki so zavzeli prve ruske postojanke in dne 11. novembra rusko opirališče K0pri-K0j. Drugi dan je bil premagan ves ruski armadni zbor, ki se je moral umakniti. Po turških poročilih so Rusi izgubili pri Kopri Kčju okoli 4000 mrtvih in 4000 ranjenih. Turške čete so vjele 500 Rusov ter zaplenile 10.000 pušk in mnogo municije. Rusi so se umaknili proti Ku-teku. Turške čeie so jih preganjale, pa so bile zaradi snega in megle zelo ovirane.
Rusko bojno brodovje, ki je obstreljevalo Zunguldak, je streljalo na tri turške transportne ladje in jih je potopilo. Turki so te ladje nadomestili s tistimi ladjami, ki so jih odvzeli Rusom. Turki so vnovič bombardirali Odeso. Turška mornarica je doslej zaplenila 34 trgovskih ladij.
Nemčija v bojih na zapadu.
Boji Nemcev proti Belgijcem, Angležem in Francozom se nadaljujejo brez konca in kraja. Vedno grme topovi in ragljajo strojne puške, prave odločitve pa ni. Na obeh straneh so velike izgube. Od enega angleškega polka je ostalo za boj sposobnih samo 95 mož. Nemci pa posebno trpijo zaradi poplav.
V zadnjih bojih so Nemci vjeli 4000 Belgijcev. Vsa belgijska armada znaša še okoli 25.000 mož, ki je zbrana pri Coornebeku.
Važno je, da so Nemci vjeli na francoskem bojišču krilnega pobočnika angleškega kralja, ki je bil med prvimi kraljevimi zaupniki.
Nemških častnikov je mnogo padlo. Od J 5. nemškega armadnega zbora so padli na bojiščih vsi poveljniki polkov. Zadnji je padel polkovnik pl. Schimpf.
Čez kanal Vser so Nemci prodrli na petih krajih. Napad Angležev zapadno od Lilla je bil odbit.
Južno od Yperna je bilo vjetih 700 Francozov. Tudi v Argonih so Nemci vjeli 160 Francozov. Pri Nanciju so streljali Nemci na utrdbo Camp de Romaines s tako silo, da je izginil sled utrdbe s površja zemlje. Dolgo časa so Nemci obstreljevali Armentieres in napravili mestu veliko škode. Prebivalci so pobegnili. Dne 15. novembra je bil na bojišču hud sneženi metež in zato ta dan armade niso mogle doseči nobenega vspeha.
Od 14.000 učiteljev na Bavarskem jih je 4000 v vojni; 148 jih je padlo in 334 je bilo ranjenih.
181 saških učiteljev je dosiej padlo na bojiščih. 920 zdravnikov nemške vojske je bilo odlikovanih z železnim križcem.
Francoska je izdala doslej za vojno že nad 3 milijarde frankov. Za mesec november zahteva novega kredita 800 milijonov.
Nemci zopet obstreljujejo Reims. Dobili so Nemci več novih topov. Udalo se jim je nekaj utrdb in klavnice so zletele v zrak. — Ypern so bili Nemci zavzeli, pa so ga čez 4 ure zopet izgubili. Grad Chatilon pri Cireju so Nemci zavzeli z naskokom.
črna Gora.
V Baru je polno francoskega vojaštva. — Z naših ladij se dobro strelja na francosko-črno-gorsko postojanko na Lovčenu. Utrdba Kuk je porušena. En sam strel naših velikih topov je uničil dva nasprotna topova, pobil devet in ranil 23 mož. V Črni Gori je zapadel debel sneg. — Avstrijski zrakoplovci so metali bombe na Bar. Vila princa Danila je bila zadeta od petih bomb in močno poškodovana. V njej stanuje prince-zinja Milica rojena vojvodinja Meklenburška.
Italija.
Ministrski svet je soglasno sklenil, da naj se izda za vojaške namene na novo 400 milijonov lir. Poprej je bilo dovoljenih 350 milijonov, ki so se porabili. Novi vojni minister Zupelli hoče razširiti načrte svojega prednika. Nekatere stranke v Italiji zelo tiščijo na to, da naj Italija prekrši nevtralnost in nastopi proti Turčiji.
K ruskemu poslaniku Krupenskemu v Rimu je prišla neka deputacija prosit, da naj Rusija
izpusti vjetnike italijanske narodnosti. Poslanik je obljubil, da bode v tem oziru precej posredoval pri vladi.
Napetost med Itdijo in Turčijo se je polegla, ker Senusi pojdejo na vojsko v Egipet in ne bodo več napadali Cirenajke.
Turčija.
Turški list .Tanin" piše: »Naša dolžnost je dvojna: prvič moramo maščevati našo vero, drugič pa moramo dokazati našim prijateljem in zaveznikom, da niso neutemeljene nade, katere stavijo na nas, in da se hočemo vredne izkazati junaštva naših prednikov."
Trije turški princi so prišli v nemški glavni stan Nemški cesar je tem povodom poslal turškemu sultanu prisrčno brzojavko.
Na italijanskem parniku „Turin" se je vozilo iz Brindisija v Patras več turških častnikov, ki so hoteli priti v Dedeagač. Ladjo je ustavila neka francoska križanca, ki je vzela turške častnike kot vjetnike.
Japonski poslanik je zapustil dne 16. t. m. Carigrad, kar dokazuje, da bo Japonska napovedala Turčiji vojno.
Egipet.
V Siriji se razvija živahno vojaško gibanje, da se odpošlje močna armada proti Egiptu.
Kedive je zapustil Carigrad in je prevzel poveljstvo vojske v Egiptu.
V Aleksandriji je angleška vlada pridržala 25 turških jadrnic. Nadaljuje se zapiranje sumljivih oseb. Govori se, da pridejo japonske čete branit Egipet za Angleže proti Turku.
V Kairu je vlada ukazala zapreti mošeje. Nastali so vsled tega krvavi boji na ulicah med Mohamedanci in policijo.
Maroko.
Močne čete oboroženih Mohamedancev so nastopile in zasedle nekatere kraje v Maroku.
Grška.
Grška vlada je dobila veliko posojila na Francoskem. Neka finančna družba je baje dovolila kredita 250 milijonov.
Afganistan.
Afganistanski emir (vladar in deželni poglavar Mohamedanov) je naznanil Rusiji, da se podvrže oklicu kalifa (turškega sultana kot vrhovnega poglavarja vseh Mohamedanov), ki je proglasil sveto vojno za obrambo islama (mohamedanske vere). Ruski poslanik je nato zapusti! Kabul, glavno mesto Afganistana.
Perzija.
Perzija je dovolila turškim armadam, da smejo marširati skozi njeno ozemlje proti Rusiji. Dovolila je tudi, da se smejo zbirati prostovoljci.
PODLISTEK.
(Iz češčine priredil V. HvbaSek.)
4. Slavec. (Dalje.)
Čuvaj se je ustavil in napel ušesa. .Znamenje — znamenje si dajejo lopovi" — prišlo mu je na misel, ko je slišal prvi žvižg in sence tatov so mu že migljale pred očmi. — »Kaj pa je to?" vprašali so se gostje na potu domov in obstali so na vasi. „Molči — tiho — miri" — opominjali so se fantje na tramib. Harmonika je utihnila, psi so obmolknili — sveta tihota je objela vse, ki so culi v tej pozni uri.. .
Toda ta trojni žvižg je bilo samo znamenje zvončka, da se prava predstava šele začne . .. Predno so se zavedli, zazvenelo je že vnovič jasno in glasno kakor da bi se igral kdo s cekini in potem iz globočine, od spodaj, je glas povzel težak ton, dvigal ga je višje in pod to težo se je tresel in trepetal kakor roke atleta, ki dviga težko breme, kakor napeta struna, če po njej zdrči drsna žima. Tako se je tresel bolestno in vendar sladko ta tuj, neznan glas — višje se dvigal, višje — polagoma, počasi je stopal — s težavo, da je slednjič v omotni višini zavriskal in zaukal — in hitro, kakor raz skalo, je padal. Kakor se vodopad drvi in razbija — tako se je ta ton iz višave hitro valil v v trilčkih in padal nazaj v globočino.
Oddahnil si je ptiček, oddahnili smo se vsi. A predno smo se utegnili poprašati „Kaj je to?" »Kateri ptič tako poje?" — zazvenelo je drugič in nova melodija se je vlekla, valila, sedaj se po-vspenjala v višavo in nenadoma padala v globino ....
Brez zavesti, brez poziva smo šli za tem petjem — bližje in bližje — tiho, da ne bi oplašili pevca. Za nami so prišli fantje in pri tretji točki sporeda so se že odpirala nizka okenca hiš in bajt. . . Kos lune, kakor odlomek velikega cekina, je stal na nebu z rojem zvezd in je pošiljal svojo svetlobo na vrbo-žalujko, ki je tu stala na bregu šumečega potočka.
Velika, stara vrba s svojo krono je v tej čarobni luči imela podobo ogromne glave z dolgimi, zelenimi lasmi. 1
Skozi nje se je zabliskala tuintam zvezda kakor demant, vpleten v te kodre, in v njej — kakor muza v glavi pesnikovi je sedel slavec s svojo dremajočo družico.
Zdelo se mi je v tem trenutku, da je srečen slučaj zanesel k nam v vas prvega tenorista dvorne opere — ta majnikova noč, vlažna in topla, je bila krasna palača, bajno razsvetljena in okrašena, in ta vrba, ki je doslej nihče ni čislal in mimo katere smo poprej malomarno hodili, je postala danes oder, h kateremu se obračajo začudeni pogledi vseh.
Samo on — božji pevec — skromno skrit, ne hrepeni po ploskanju in lavorikah, po občudovanju in hvali, po prijazni kritiki, ne briga
se za vstopnino in čisti dobiček koncerta, ampak le poje svoje čarobne melodije...
Vse je utihnilo ... Celo noč je zadržavala sapico v svojih prsih in tudi mi smo tajili dihanje . ..
Bila je polnoč, ko je virtuoz dokončal svoj prvi solo, prvi del svojega koncerta, da ga nadaljuje v ranem jutru. Umolknil je, toda zato so se pod vrbo pojavili šušteči glasovi.
BTo je slavec, redek gost pri nas," hvalil je učitelj, najbolj navdušen od vseh ... ,Še nikoli ga ni bilo tu, pri nas je premrzlo zanj. —'
»Zaletel se je k nam in nam je zapel."
„'in kako krasno I Slišal sem slavce kot vojak na bregovih Donave" ...
»Lahko noč", je končal pogovor drugi. Ni se mu ljubilo govoriti in poslušati človeško govorico po teh tonih, poslušati malenkostno kritiko o veliki umetnosti...
Počasi so se razhajali. .. Okna *o se zaprla, ljudje so zaspali in luna je zahajala.
Samo v bajti „ pri Cižmanu" je brlela lučka. Po sobi je nemirno hodil starček. . .
S police nad oknom je vzel umazan lonček s ptičjim lepom, iz omarice pest tankih šibic... S tresočo se roko jih je vnovič namazal z gostim klejem, ki se je vlekel v luči svetilke je skoraj žarel s svojimi tankimi, prozornimi nitkami. Na majhno deščico je metal bele mehke črve iz zaboja polnega moke in otrobi.. .
Zvijali so se in valjali črviči na trdem, lesenem ležišču, ki ga niso bili vajeni. Za pest jih
Ptlioga „aoren|cü" St. 47 iz L 1914
Pcrzi v Carigradu.
Na nemško poslaništvo v Carigradu je prišlo dne 13. t. m. več Perzov. Pritožili so se zoper Ruse in so prosili, da naj se najlepši pozdravi perzijskega ljudstva sporoče nemškemu cesarju, varuhu islama. Ker poslanika ni bilo doma, je njejov namestnik odgovoril, da se za lepa voščila Perzom toplo zahvaljuje in da bo že vse sporočil nemškemu cesarju, ki soglaša s težnjami islama.
Kitajska.
Zastopniki dežel so zahtevali vojsko z Japonsko. Yuansikaj jih je pa pregovoril, da naj se ohrani prijateljstvo z mikadom.
Tsingtau.
V bolnišnici v Tsingtavu leži 436 ranjenih Nemcev. — Dne 11. t. m, so Japonci lovili podmorske mine. Neka mina se je razletela in je ubila dva japonska častnika in 8 mož.
Nemci so svoje križarice pred Tsingtauom spustili v zrak, preden so jih mogli zaseči Japonci. _
Potiorck, glavni poveljnik naših čet na Srbskem, je bi! odlikovan za izvrstne uspehe v zadnjih bitkah z vojaškim zaslužnim križem prvega razreda z vojno dekoracijo.
Papeževa okrožnica. Papež je izdal na katoliške škofe znamenito okrožnico, v kateri opisuje sedanjo vojno in pozivlje vladarje in narode, naj končajo bratski morilni boj. Papež pravi, da glavni vzrok vojne tiči v pomanjkanju ljubezni do bližnjega in v tem, ker je materijalno blagostanje postalo edini cilj človeškega hrepenenja. Treba bolj hrepeneti po viru prave sreče, po veri v nadnaravnost. Na koncu pisma priporoča papež molitev za mir in prosi narodom varstva sv. Device Marije. — Papež je rekel nekemu katoliškemu časnikarju iz Florence: Noben katoliški italijanski časopis naj ne piše za to, da bi Italija pričela vojno. Kolikor je mogoče naj se dela na to, da bi se sedanja vojna kmalu končala.
Spomenik nadvojvode Franca Ferdinanda. Avsto-ogrsko finančno ministrstvo je dovolilo 5000 kron za cerkev, ki se bo zgradila v Sarajevu na mestu, kjer sta bila umorjena nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija. Drugih 5000 kron je dobil ondotni dobrodelni Zofijin zavod.
Francozi so obiskali otok Vis. Francoska mornarica je vernih duš dan vdrugič priplula pred Vis. Naenkrat so prebivalci zagledali pred otokom 30 francoskih ladij. Pet ladij je prišlo v pristanišče in nekaj Francozov je izstopilo in prišlo v mesto. Zahtevali so 50.000 vojne kon-tribucije. Zbirka je dala 21.000 kron, drugo so meščani obljubili plačati pozneje, ko se vrnejo
begunci. Francozi so napravili na pošti nekaj škode, prerezali kabel za telegraf, vzeii župana in tri druge meščane ter čuvaja na svetilniku seboj kot talce in odjadrali.
Vjetniki v Črni Gori. Papež je poslal barskemu škoiu Dobrečidu pismo, v katerem mu priporoča, naj poskrbi, da se bode lepo ravnalo z vjetniki v Črni Gori.
Avstrijski vjetniki na Francoskem se ne morejo pohvaliti, da bi se jim dobro godilo. Ko je izbruhnila vojna, je bivalo mnogo Avstrijcev, med njimi tudi več duhovnov, na Francoskem, ker niso mogli o pravem času priti čez mejo, so postali vjetniki. Francoska vlada jih ie poslala na Korziko, kjer okušajo, kaj se pravi biti vjetnik države, ki hoče nositi v kulturi zvonec. Mnogo slabše se jim godi, kakor našim vjetnikom na Ruskem. Prostosti nimajo nobene in duhovnom niti maševati ni dovoljeno.
Vseh vjetnikov v Avstro-Ogrski je bilo do 12. novembra 867 častnikov in 92.927 mož.
Vjetniki v Rusiji. Car je izdal ukaz, da naj se z vjetniki človečki ravna, ker so bili zvesti braniteiji domovine. Pusti naj se jih, da živi vsak po svoji veri. Razen orožja naj se jim ne jemlje ničesar, kar imajo seboj. Njihove oporoke naj se shranijo. Ako je kdo hotel uiti, naj se ga ostro ne kaznuje. Vjeti častniki naj dobivajo isto plačo, kakor ruski častniki v armadi.
Japonski topovi za Rusijo. Rusi so kupili od Japoncev 300 težkih topov iste vrste, kakor so jih Japonci rabili pri obleganju Port-Arturja.
Ruska carica je prišla s hčerkama Olgo in Tatjano v Grodno.
•Poljska še ni oropala-. To znano poljsko himno so nedavno igrali v ljudski dvorani na dunajskem rotovžu, ko je prisegla tretja kom-panija poljskih legijonašev.
Romunci na Ogrskem. Ministrski predsednik grot Tisza je Romunom obljubil, da bodo dobili več narodnih pravic, ker kažejo na bojiščih patrijotično mišljenje.
V Skadru so se spoprijaznili mohamedanski in katoliški Albanci. Na shodu jim je nadškof Sereggi priporočat, da naj se rodovi ne bojujejo med seboj in naj pozabijo na krvno osveto.
Španija. Španski ministrski predsednik je izrazil v zbornici veselje, da je v sedanjih burnih časih Španiji mogoče ohraniti nevtralnost. Vse stranke so tej izjavi pritrdile.
V Londonu ljudje Še vedno iščejo kratko-časenja. Nedavno je 300.000 ljudij gledalo, kako se žoga bije.
V Kalkuti je angleška vlada priprla avstrijske podanike, samo konzulu Egonu grofu Thurnu je dovolila, da je odšel. Prišel je na Dunaj.
Sveta vojna v Indiji. Aga Kan. načelnik
indijskih Mohamedancev je izdal proglas, da se jim ni treba brigati za poziv kalifa k sveti vojni, ker so v vojni Angleške s Turčijo merodajne ie politične zadeve in ker Turčijo itak vlada le Nemčija. Ta proglas je izšel seveda na pritisk angleške vlade.
NOVIČAR.
je vrgel v majhno kositrasto posodico, ki je bila vsled pogoste rabe že vsa polomljena in opraskana. Hitro se je oblekel, prižgal pipico, v grob papir je zavil sveženj šibic in z zidu je vzel eno izmed kietk .. .
V drugih kletkah so pri ropotanju te žič-nate ječe ptiči plašno zajeknili. Bilo jih je tu na obeh oknih v vrstah druga nad drugo cela jata v žalostnem jetništvu: rumeni kanarček in črn kos, rdečeglavi srakoper in penica, škrjanček, taščica in drozd. Iz gozdov in s polja jih je prinesel sem — prodajal jih je kakor morski ropar sužnje in nove je dobival v svoje ječe. Sovražili so tega starca, ki se je ž njimi preživlja), jih mučil, jim jezičke podrezava!, jih učil pozabljati stare njihove pesmi in jim igral na majhno lajno drugačne, tuje in zoprne popevke, jih pokrival s starimi cunjami, kadar je sijalo solnce in jih tako goljufal, da so umolknili, misleč da je noč; božje svetlobe jim ni privoščil, prostost jim je kradel in jih trpinčil.
In ta mož je kmalu po eni uri po noči, ko je vsa vas spala trdo spanje pravičnega, utrujena vsled dnevnega napora — ko le on edini ni mogel spati — ugasnil luč in stopil ven v tiho noč.. .
Tudi on je slišal te krasne glasove, tudi on je bil navdušen, a dočim so drugi sladko spali in slišali še v spanju, bil je on vsled njih razburjen.
Takoj ko se je prvič razlegel glas slavca nad vasjo, spoznalo je njegovo izšolano uho kralja pevcev in takoj se je porodila v njegovem
srcu lačna želja, polastiti se ga, postati njegov učitelj, ga prodati in imeti kolikor mogoče veliko dobička.
.Črva mu ponudim in moj bo! Čim večji mojster v petju, tem bolj neumen ptič, bolj neroden: je zaupljiv in priprost, ne veruje na zasede in ne pozna človeške pretkanosti in trgovske preračunljivosti." — Kakor grda golazen v temni noči po nesnažni sobi so se plazile te misli v njegovi duši, objemale so se in množile. Računal je, za koliko ga bo prodal in komu ga ponudil. V take misli zatopljen je sedaj poln koprr.jena korakal zadaj za snivajočimi hišami proti potoku, k stari vrbi. Še vedno je vladala povsod sveta tihota, le voda je šumela, ki je padala r jeza na lopate mlinskega kolesa . ..
Na nebu, kakor da je kdo potegnil s širokim čopičem, pomočenim v zlato, se je prikazala zlata proga ... Takrat se je pa že na vrbi — na onem mestu, kjer je delala stara veja oster kot odlegajoč se od debla — gibal slavčji parček, zaupno sta šepetala, s kljunčki sta si vzajemno rahljala in česala mehko perje, dokler ni ona sama — samica — prosila: .Zapoj!"
.Letiva rajši naprej," ji je nestrpno rekel slavec.
.Ne, ne! Lačna sem in žejna, pa trudna tudi; saj nama je dobro tukaj — še malo zaju-treka, pa bo dan in potem pojdiva. Le zapoj še enkrat tem ljudem, drevesom in hišicam tukaj I Poplačaj jim s srebrom svojega glasu prenočišče!" . . . (Konec prih.)
Vojno posojilo, za katere je sedaj otvor-jeno do 24. novembra 1.1. ob 12. uri opoldan v podpisovanje, služi boju za biti in ne biti, sreči in časti domovine, borbi naših očetov, »nov in bratov za obstanek. Vsi se zavedamo, da pomeni srečen konec vojne, začetek nove srečne gospodarske dobe. Navezani smo na svoja lastna sredstva in moramo svetu pokazati, da je naša gospodarska sila kos največjim finančnim naporom Patriotična dolžnost vseh slojev prebivalstva je, da se vsaiTdo po svojih močeh udeleži te finan-cijelne tekme, kar bo tem lažje, ker se ne gre samo za izkaz požrtvovalnosti napram državi in domovini, temveč tudi za jako ugodno nalaganje denarja.
Avstrijsko vojno posojilo obeta dober uspeh. Pričakuje se, da je milijarda zagotovljena. Kranjski deželni odbor priporoča občinam udeležbo pri vojnem posojilu.
Tri milijone kron so sklenili darovati ogrski škofje za podpore družinam vojnih obvezancev.
Beguni Iz Galicije. Vsega skupaj je do 10. t. m. iz Galicije pobegnilo 135.000 ljudij. Prišli so zopet tudi v večjem števila s Češkega v kranjski okraj. Po narodnosti so Rusini in po veri uniati, doma iz vshodne Galicije. Ceio poletje so delali kot kmečki delavci na Češkem in sedaj na zimo so jih Čehi privoščili Slovencem. Ako se bo dobilo pri nas za-nje kakšno delo. bomo prihodnjič naznanili. Rusinski jezik je slovenskemu nekoliko podoben. Rusinski otrok čita v svojem abecedniku ta le stavek: .Ljuba mati moja učila mene moliti (sja) pobožno". Vendar je pa razlika v obeh jezikih precej velika, zlasti v naglasu. — Ruske vjetnike so iz Krakova poslali na Ogrsko.
Črnogorski vjetnik je Franc Pihon z Blejske Dobrave. Priplaval je s potopljene ladje .Zenta" na črnogorski breg. Črnogorci so dali tistim, ki so se rešili, hrane in^jme^jnajaji so njihovi vjetniki. Plaval je pet ur, deset km daleč, da je prišel na suho.
Popis žita, moke in krompirja. Z razglasom okrajnega glavarstva z dne 19. L m. št. 25.067 se odreja splošni popis žita, moke in krompirja s stanjem z dne 1. decembra 1914. Vsi poljedelci, mlinarji in tigovci so dolžni do 2. decembra na posebnih tiskovinah prijaviti vso svojo zalogo. Več pove razglas.
Cene žitu. Nemška zvezna vlada je ustavila oderuštvo žitnih špekulantov. Dne 4. novembra je določila najvišje cene žitu. Igre na žitni borzi so s tem končane. Pšenica je v Nemčiji 7 do 8 kron, rž pa 5 do 7 kron ceneje kakor v Avstriji.
Duhovniške vesti. Za arhidijakone v ljubljanski škofiji so imenovani gg. kanoniki: Koiar
za Dolenjsko, dr. Lampe za Gorenjsko, Nadrah za Notranjsko, dr. Gruden za ljubljano in dr. Čekal za Ljubljansko okolico. — Dr. Fr. Uše-ničnik je postal pravi konzistorijalnt svetnik.
Seznamki izgub v Avstro -Ogrski izkazujejo: 666.303 ranjencev, 11.826 mrtvih in 700 vjetih mož; od častnikov je: 238 mrtvih, 3450 ranjenih in 74 vjetih.
četovodja Vinko Sedej je poslal L o. ka-
pucinom na Reki za novo Marijino cerkev 142 kron, ki jih je nabral med vojaki 5. stotnije 26. domobranskega polka in enega strojno puškinega oddelka. Tako hrvaški vojaki časte Marijo.
Doktor modroslovja in starešina katol. dijaškega društva .Danica" je postala gospodična Angela Piskernik, katoliško in narodno-zavedna Korošica. Bog obudi Korošcem še več takih
hčera i
Zobotehnik, kateri je v najfinejših zobo-tehniških delih izvežban je vstopil včeraj pri g. dr. Globočniku in bo si. občinstvu zopet prav dobro postregel.
Od 17 duhovnikov mariborske škofije, ki so jih kot izdajalske srbofile zaprli, potem ko je nekatere od nemškega časopisja nahujskana množica napol ubila in ©pljuvala, je vojaško sodišče v Gradcu po natančni preiskavi izpustilo 16 gospodov kot popolnoma nedolžne, en sam župnik pa še mora čakati na izid sodbe.
Ponarejen denar vsake vrste kroži v naših krajih ob laški meji. Hujskati in napadati slovenske in hrvatske raje .Neodrešenci" ne smejo več, zato so se posvetili zdaj v večji meri kakor stetf, .privatnemu" kovanju in risanju denarja, kar menda bolj nese.
Veljava vere in molitve. Piše se nam: Ako drugega dobrega ne bo imela sedanja vojna, bo imela vsaj to, da se bode po vsem svetu poživil verski duh. Katoličani zdaj veliko molimo. Tudi taki, ki so bili že precej otrpnili, so se začeli gibati in prihajati v cerkev. Le popolni brezverci so do zadnjega časa trdili, da nobena vera ni zanič in da je molitev nepotrebna, ker nič ne pomaga. Zdaj se je pa neverni svet naenkrat iz-preobrnil, odkar je Šejk-ul-islam pred »mošejo zmagovalca" v Carigradu zbrani turški množici prebral letvah (razglas) za sveto vojno. Židovski glasila poročajo, da je vzšlo solnce odrešenja, ko so se po manifestaciji na ulici kar v turškem vojnem ministrstvu opravile molitve za zmago turškega orožja. O veri in molitvi Turkov govore sedaj židje s spoštovanjem. Znabiti bo pri njih v veljavo prišla tudi vera in molitev kristjanov.
Najbolj junaško izmed vladarjev se je postavila vladarska dvojica v Belgiji. Albert je stal že večkrat v sredi ognja, seveda brez kraljevih znakov, kraljica pa je takoj za fronto organizirala in vodila prvo pomoč.
Franc Pogačar, četovodja 17. pešpolka, doma na Seiu pri Vrbi iz znane Pogačarjeve družine, je padei, zadet v glavo, junaške smrti na severnem bojišču.
Istrskim Hrvatom ni dovoljeno upisati se v zagrebško vseučilišče, ki je sicer hrvatsko, a le za Hrvate iz ogrske polovice.
Ravnateljem tistih zavodov, na katerih je cvetela med dijaštvom srbska propaganda, trda prede. Tako n. pr. govore, da mora ravnatelj gimnazije na Sušaku pri Reki (kamor se vse čase radi zatekajo tudi naši kranjski dijaki po .pravico grešnikov") g. Marušič iti v pokoj. Prav pa bi bilo pri tem upoštevati, da so ravnatelji v tem vprašanju deloma postopali tako, kakor so menili, da je vladi všeč, ki je v hrvaških deželah pro-težirala Srbe. V nasprotnem slučaju bi vlada morala sama sebe kaznovati, ker nihče od gg. ravnateljev ni mogel vedeti o takih posledicah te propagande, kakor jih je letos rodila, dasi so naši katoliški časopisi in tudi profesorji na to možnost opozarjali gluha ušesa.
•Hrvatski ili srbski jezik*, tako se je moral službeno dozdaj nazivati jezik, ki se govori na Hrvaškem. Po naredbi kraljeve vlade pa se bo zanaprej ta jezik moral zvati .hrvatski".
Med Srbi, ki so bili 13. t. m. v Osjeku obsojeni zaradi veleizdaje oziroma razžaljenja veličanstva, je bila obsojena na 2 meseca ječe celo 75 letna kmetica Joka Matic, ker je odobravala sarajevski atentat.
•Švaba» imenuje preprosti Srb ali Hrvat vsakega tujca, ki ne govori dobro njegovega jezika, in je do njega nezaupen. Tako je n. pr. srbski ujetnik v Osjeku odbil vsa mu od gospo-dičen .Rdečega križa" ponujana okrepčila, češ .bojim se, da me S vaba zastrupi."
Razvrstitev vojske. Četo (Zug) vodi četovodja. Tri čete pešcev so ena ko m pan i j a, ki ima 250 mož; njen poglavar je stotnik. Bataljon ima štiri kompanije in šteje 1000 mož. Polk ali regiment pri pešcih vodi polkovnik, ki ima pod seboj tri ali štiri bataljone. Brigada je sestavljena iz treh polkov. Divizija ima dve brigadi pešcev, en konjeniški polk ter topničarske, pijonirske trenske in sanitetne oddelke. Kor ali voj se imenuje večja skupina vojaštva z vsem vojnim ustrojem. Večina slovenskih vojakov je pri graškem koru.
Razdejan spomenik. Blizu San Štefana pri Carigradu je stal spomenik z rusko cerkvijo in samostanom. Stalo je to šest milijonov kron in bilo zgrajeno v spomin, da je 1. 1877. tu padlo 10.000 Rusov. Te dni so Turki vse skupaj izpre-menili v razvalino.
Nova iznajdba. Amerikanski listi poročajo, da je Edison iznašel aparat, s katerim je mogoče, da ljudje v podmorskem čolnu en mesec osta nejo pod vodo. Ni jim treba dovajati zraka, ker aparat, podoben ribjim škrgam, napravlja kisik iz morske vode.
Kino -Talija« v Kranju se je otvoril dne 11. t. m. z elegantno predstavo, ki se je vršila ob 8. uri zvečer in je bila prav dobro obiskana. Kino .Talija" ima svoje prostore na nekdanji pristavi gospoda Franca Ksaverja Sajovica. Pristava se nahaja ne daleč od kavarne gospoda Zdravka Kranjca v Zvezdi in je bila v ta namen vsa pre-zidana in predelana. Aparat, ki proizvaja siike, je preskrbela dobroznana tvrdka Ernemann v Draždanih. Prostor za predstave, ki ima za sedaj 140 sedežev (pozneje se postavi 170 zaklopnih sedežev), je Jako lično opremljen, električno razsvetljen, ima dva navadna izhoda in še tretji izhod za silo. Za prezračevanje skrbi ventilator; med predstavo igra Phonoliszt-piano, ki ga goni elektrika. Električni tok za aparat, za ventilator, za piano in za proizvajanje električne luči daje električna centrala gospe Marije Mayr v Kranju Poseben transformator služi za to, da je luč mirna. Napise nad vrati posameznih prostorov je kaj lično izdelal g. Matija Bradašlca mlajši. Pred stave se vrše ob sobotah, nedeljah, ponedeljkih,
sredah in četrtkih, in sicer po dvakrat (ob peti uri popoldne in ob osmi uri zvečer). Popoldanske predstave so namenjene za mladino, večerne pa za odrasle. Vodstvo bo zlasti skrbelo za to, da bo program vedno obsegal zanimive, aktualne točke, deloma poučnega, deloma zabavnega značaja. Za prihodnje dni so namenjene dobrodelne predstave (za Rdeči križ, za Dijaško kuhinjo, za mestne uboge.) Lasinik Kina .Talija" je gospod veleposestnik Franc Ksaver Sajovic v Kranju; predstave vodi s precizno spretnostjo operater Franc Volich. Gospod Fr. Ks. Sajovic se ni bal stroškov niti truda, da je opremil kino in zastor za predstave z vsemi modernimi pridooitvami in je tako ustvaril zavod, ki naj nudi prebivalcem mesta Kranja in okolice v izobilju neprisiljen pouk in dobrodejno zabavo. Filme bodo preskrbovale priznane tvrdke iz Dunaja. Vspored predstav, vstopnino in vse druge potrebne podatke bodo od časa do časa objavljali plakati.
ZADNJE VESTI.
Berlin, 18. novembra. Z vshodnega bojišča prihajajo ugodna poročila. V zadnjih bitkah so Nemci vjeli do 50.000 Rusov. — V Rusiji je nastopila zima in reke zamrzujejo. — Nemški državni zbor se snide 2. decembra. Zahtevalo se bo vojno posojilo v znesku pet miljard.
Dunaj, 18. novembra. Poveljnik tretjega vojnega zbora general infanterije Colerus pl. Geidern je v priznanje za hrabro in uspešno vodstvo svojega vojnega zbora odlikovan z redom železne krone prvega razreda z vojno dekoracijo.
Budimpešta, 18. novembra. Srbi so bili po dvadnevnem hudem artiljerijskim boju prisiljeni, da so se umaknili čez Mionico v Gornji Mila-novac proti Kragujevcu in v smeri Užice—Po-žega. Zadnje srbske čete stoje pri Gubovor planini. — Srbski kralj Peter je nevarno bolan in želi mir. — Ker so pri vhodu naših v Valjevo srbski četaši metali bombe iz hiš, so bile dotične hiše razstreljene in ujeti četaši obešeni.
Dunaj, 18. novembra. Cesar je danes sprejel v avdijenci grofa Tiszo in kneza Otona Windisch-gratza. Tisza je na to odpotoval k nemškemu cesarju čez Berlin v nemški glavni stan.
Dunaj, 19. novembra. Francoski aeroplan je padel nad Lovčenom na zemljo in se razbil. Pilot je mrtev. — Francoski top na Lovčenu je eksplodiral. Poveljnik ondotne artiljerije podpolkovnik Frankovič in štirje topničarji so ubiti.
Dunaj, 19. novembra. Japonci nameravajo svojo 40 tisoč mož močno armado iz Tsingtaua prepeljati v Egipet.
Berlin, 19. novembra. Nemško vojno bro-dovje je s potopljenimi ladjami zaprlo vhod v luko Libavsko. Ruskih vojnih ladij ni v luki.
Dunaj, 19. novembra. Naše čete so doslej vjele 7000 Rusov in so dobile 18 strojnih pušk in nekaj topov.
Dunaj, 19. novembra. Burskega voditelja Herzoga je ujel Dewet. voditelj vstašev.
Carigrad, 19. novembra. Boji proti Rusiji se uspešno nadaljujejo. Kedive Abas paša gre v Egiptu naglo naprej, ker se domače prebivalstvo pridružuje njegovi armadi. — Med turško in rusko mornarico je prišlo do boja pred Sebasto-poljem. Neka ruska oklopnica je dobila težke poškodbe. Ruske ladje so zbežale in turško bro-dovje jih zasleduje.
SOBA
zračna, svitla (novo poslopje), na novo elegantno opremljena, posebni uhod, se odda gospodu s hrano aH brez iste.
Kaj več iz prijaznosti uprava tega lista.
Prečastiti duhovščini.
Po smrti svojega soproga Janka Sinka sem jaz prevzela svečarijo v Kranju. Za-hvalujem se prečastiti duhovščini za zaupanje, skazovano rajnkemu dolgo vrsto let. Priporočam se za odjemo sveč tudi zanaprej. Potrudila se bom, da bom vedno mogla postreči s takimi svečami, kakršne zahtevajo cerkveni predpisi, in da bodo z našim blagom odjemalci tudi v prihodnje v vsakem oziru zadovoljni.
Jožefa Sink, Kranj 107.
Pozor, članice Marijinih družb!
Tiska se v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molitvenlk: .Hči Brezmadežne". Imel bo okrog 500 strani. Oblika bo ista kakor pri .Tolažba dušam v vicah". V prvem delu se ponatiskava stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat marijanski molitvenik, ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je čez 30. Veljal bo molitvenik rdečeobrezan 3 K. Naroča se lahko takoj pri .Tiskovnem društvu" v Kranju, ker kmalu izide.
Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj!
Vsemogočni je poklical v boljše življenje našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
JOŠKOTfi JEREB
slušatelja živinozdravniške visoke šole na Dunaju.
Zemeljske ostanke predragega pokojnika smo prenesli k večnemu počitku 17. novembra t. 1. na domače pokopališče na Sp. Berniku. Povodom težke izgube se zahvaljujemo za vse došle izraze sočutja, obilno udeležbo pri zadnjem sprevodu, vsem darovatcljem prekrasnih šopkov in vencev, zlasti pa se zahvaljujemo pre-častitim gg. duhovnikom iz Cerkelj in gospodu župniku na Sp. Berniku za njihovo požrtvovalno delo usmiljenja med in po bolezni, okrožnemu zdravniku gospodu dr. Maverju, gg. zastopnikom si. kat. akadem. društva «Danice», zlasti g. phil. Fr. Ks. Koblarju za njegove tople besede ob grobu, nadalje slavnemu gimnazijskemu ravnateljstvu v Kranju, g. dr. S. Dolarju, g. dr. Iv. Preglju in njegovemu dij. pevskemu zboru za lepe žalostinke, gg. dijakom iz Kranja in vsem drugim mnogoštevilnim udeležencem.
Sp. Bcrnik, 20. novembra 1914. Žalujoči OStall.
Pariz pred in med obleganjem.
(Pod tem naslovom bo »Gorenjec" v tej in prihodnjih številkah prinašal zanimive odlomke iz Fr. Sarcevevega dela o obleganju Pariza v letu 1870.)
Dne 19. julija 1870. I. je bila napovedala Francija Prusiji vojno. Nekaj dni nato smo sedeli pri mizi in se čisto naravno samo o tem pogovarjali, ker tisti čas se v Parizu ni o ničemer drugem govorilo. Med nami se je nahajal tudi član iz družbe, v kateri ni bilo toliko navdušenja za vojsko, kakor v našem krogu, in on se je osmelil pripomniti, da mi vsi nimamo niti pojma o nemški sili, in da bo nemška armada dosti hitreje pod obzidjem Pariza, kakor si mi to mislimo. Da bi bili videli vihar, ki se je dvignil proti njemu; malo je manjkalo, da ga niso njegovi najboljši prijatelji linčali kot nekega Bismarkovega špijona. Vzlic vsem pripravam, ki smo jih videli na utrdbah, ni noben Parižan tega položaja resno pojmoval in nam vsem je nastop narodne garde na ulicah vzbujal popolno zaupanje. Sprva smo spoznali vsi, da se je vlada z napovedjo vojne nekoliko prenaglila, toda kmalu je njena lahkomiseljnost prevladala tudi v nas in vsi smo mislili le eno, da bomo korakali čim preje nad Berlin. „Pred zimo moramo priti pred Berlin" — to je bil splošen krik in vik, ki je spremljal polke, odhajajoče iz mesta na bojišča. Kolikor ni bilo v dnu srca pravega navdušenja za vojno, toliko ga je nastajalo pod vplivom ulice, ki je bila čisto omamljena. Nazadnje je ves Pariz začel verovati v svoje lastne fantazije in nikogar več ni bilo, ki bi bil mogel le od daleč verjeti, da bi se moglo zgoditi drugače, kakor da bomo Nemce popolnoma potolkli. Kdo more kaj proti našim bojevnikom, in kateri general proti našim afriškim generalom? Sprehajališče je dihalo na vojno in ravno tako je bilo v gledišču. Ni je bilo predstave, da ne bi bil pred pričetkom kdo zaklical kakor da zapoveduje vojakom: „Marzeljeza*! Takoj je, kakor po dogovoru, zaklical kdo drugi, da naj se vsi dvignejo, in nato so zapeli marze-Ijezo z največjim navdušenjem, ki je sploh mogoče. Tako se je ponavljalo vsak dan in je vsakogar popolnoma zadovoljevalo. Le malo je bilo ljudi, ki so se mogli odtegniti temu splošnemu navdušenju in ki so imeli tudi kako drugo misel kakor misel na zmago.
To vojno stanje je trajalo naprej do prvih dni v avgustu, ko je začelo pariško občinstvo postajati nervozno in nestrpno povpraševati, kaj neki delajo oni stari in izkušeni afriški generali, da še niso v Mogunciji. V Parizu so namreč zelo počasi spoznavali, kako je z vojsko. Mnogi so takoj prve dni kupili lampijončke in zastavice, vsak meščan je pa gotovo imel zemljevid Nemčije, na katerega je zatikal majhne francoske zastavice. Z njimi si je vsak dan po vrsti osvojil kakšno mesto na Nemškem in ni mogel razumeti, kako da tudi armada ne prodira tako hitro, kakor njegove zastavice po zemljevidu. Pariz se je na svojih zastavicah premaknil čisto k Berlinu in nihče ni slutil, kaj ga čez nekoliko dni čaka. Prav posebno pa je dvignil, junaškega duha brzojav, ki ga je poslal kralj (cesar) (cesarici) kraljici, in v katerem je bilo povedano, kako je mladi princ zgrabil bombo in se je ž njo poigral. To je dvignilo navdušenje! Dva dni pozneje pa dospe podnoč glas o prvi veliki zmagi. V trenutku se je zdelo, kakor da je ves Pariz pijan od veselja. Ljudje so peli in se drli po ulicah, objemali in poljubljali kakor nori. Nikogar ni bilo, ki bi ne bil v to zmago popolnoma veroval, da, bilo ni niti enega, ki bi se bil drznil samo vpralati, če je pa tudi res tako, kakor pravijo. Velika množica, po številu nekaj deset-tisočev ljudi, je prepevala po javnih trgih in ni slutila, da bo že čez eno uro prišla vest, da je bilo vse skupaj samo izmišljeno.
Kakor vest, da je bila zmaga naša, tako hitro se je zdaj raznesla tudi vest, da to ni resnica. Naj prvo je nastala mala pobitost, nato se je vse jezilo na tistega, ki je prvi to povzročil, a nekaj ur pozneje že ni bilo najti v celem Parizu človeka, ki bi bil veroval vesti o porazu. Vsakdo je rekel, da se kaj takega ne more verjeti in da on ni tako lahkoveren. Taki so pač Pari-žani. Med tem so pa vendar prihajala poročila o enem porazu za drugim in že je spreletelo mesto kakor mraz čustvo, da gremo nasproti obleganju
Pariza, na katero se je mesto, vsaj na okopih, začelo pripravljati. Parižani so se tudi temu privadil) in zdelo se jim je prav, da preženejo iz Pariza vse nemške trgovce, nič niso mislili na to, da jih bodo po njihovem odhodu vsi želeli nazaj, ker ne bo več dobrih delavcev in solidnih trgovcev. (Dalje prih.)
Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva -Rdeči križ» v Kranju.
Nabiralna pola v občini Smlednik: Marija baronica Lazarini (graščina) 25 K. Gerta baronica Lazarini(graščina) 25 K, Valburga : Fr. Rozman 40v, I. Koželj 50 v, Fr Konjar 60 v, Jakob Potočnik 40 v, Karolina Rak 1 K. Frančiška Kalan 1 K, Franc. Knific, Dragočajno, 20 v. Valburga : Ivana Grajzar 1 K, Janez Baloli 1 K, Janez Grajzar 2 K, Jožef Grajzar 50 v. Janez Jerman, Dornice, 50 vt Andrej Hočevar, Zapoge, 60 v, M. Oblak, Zapoge, 1 K, Alojzija Bürger, Hraše, 2 K, Ivana Bürger, Hraše, 5 K. Valburga: Lovrenc Traven r K, Marija Bačnik 1 K, Ivana Knific 4 K, Janez Cvek 1 K, Marija Ocepek 40 v, Marija Kopač 1 K. Janez Košir, Hraše, 40 v. Valburga: Marija Grajzar 1 K, Jakob Konjar 60 v, Frančiška Gantar 40 v. Janez Jenko, Smlednik, 40 v Hraše: Matevž Trcelj 40 v, Marija Koželj 2 K, Franc Jenko platno za obveze. Hraše: Janez Knific 2 K, Mana Kovše 30 v, Ivana Rebolj 2 K, Franc Jenko 40 v, Matevž Jenko 5 K, Jcra Jereb 2 K, Janez Rozman 50 v, Marija Hočevar 2 K, Anton Jerala 5 K, Mana Nahtigal, Valburga, 1 K, Marija Gantar, Valburga, 1 K. Smlednik: Lucija Govekar 40 v, Janez Logar 40 v, Jožef Rozman 2 K, Marija Rozman 40 v, Marija Jeraj 1 K, J^nez Jeras 1 K, Mana Skok 1 K, Marija Kler, Trboje, 20 v, Pavla Oblak, Trboje, 60 v, Kušlan Jernej, Kranj, 2 K, Marija Čebašek, Žerjavka, 1 K, Ivana Podgoršek, Valburga 1 K, Marija Čarman Valburga, 80 v, Neža Lampič, Hraše, 1 K, Ivana Jerala, Hraše, 5 K, Franc Rozman, Hraše, 1 K, Miha Aljaž, Zapoge, 1 K, Jožef Kosmač, Zapoge, 1 K. Smlednik: M Jeraj 60 v, Franca Grajzar 2 K, Ant. Rozman 2 K, Franc Konjar 40 v, Franca Konjar 1 K, Mana Nahtigal 60 v, Lucija Konjar 1 K, Franca Šubic 60 v, Franca Verlič 2 K, Mana Kimovc 1 K, Mana Strojan 1 K. - Skupaj 135 K 50 v.
Nabiralna pola .Godbe prostovoljne požarne brambe' v Kranju: Društvo .Godba prost, požarne brambe* 4 K, Jelca Holzhacker 10 K, Jurij Dépoli 1 K 02 v, 1. P. 2 K. Janko Sajovic 5 K, Pučnik 1 K, Logar 2 K, Anzelc 50 v, Uslužbenci Fa. Berjak 1 K 10 v, Savnik 2 K 50 v, Ludvik Dobitek 50 v, A. Šinkovec 2 K, Neimenovana 30 v, Franica Cenčič 1 K. Francka Hvala 50 v, Francka Jakofčič 30 v, M. Vrhovnik 50 v, M. Pavšlar 40 v, I. I. 60 v, Likozar 1 K, N. N. 1 K 10 v, Pavla Kumer 60 v, J. Hafner 1 K. — Skupaj 38 K 42 v.
Nabiralna pola Požarne brambe v Kranju. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo 4 K, Jurij Depoli 1 K, I P. 2 K, A Zupane 1 K, Janko Sajovic 5 K, Matija Golob 1 K, Geiger 1 K, Kristl Mihelič 40 v, Fr. Verhunc 1 K, I. L. 40 v, M. Seršen 60 v, Pučnik 1 K, Logar 2 K, Anzelc 50 v, Ublužbenci Fa. Berjak 1 K 10 v, Savnik 2 K, Rud. Jereb 60 v, Ivana Gogala 50 v, A Šinkovec 1 K, Franica Čenčič 1 K, J. Rakove l K, Fanny Hlebš 60 v, Franja Pernic 1 K, Franica Križaj 30 v, Uslužbenci pri F. Rakovcu 1 K 4) v, Ovčjak 1 K, Likozar 2 K, Schindler 1 K, Magda Rant 2 K, L. Krenner 1 K, Ana Pollak 3 K. - Skupaj 41 K 40 v.
Nabiralna pola šolskega vodstva v Naklem: Marinšek Lovro 8 K, Ažman Nežica 2 K, Grom Franica 3 K, Petrič Franc 3 K. Markič Peter, Strahinj 8 K. — Skupaj 24 K.
Nabiralna pola župnega urada v Žabnici: Vas Žab-nica 64 K, vas Dorfarje in Forme 37 K, vas Šutna 22 K, vas Spodnje Bitnje 18 K — Cela župnija Žabnica 141 K.
Nabiralna pola župnega urada v Smledniku: Stazinski Nikolaj 5 K. Porenta A 2 K, Hranilnica in Posojilnica 10 K, Županstvo 10 K. — Skupaj 27 K.
Nabiralna pola okrajnega sodišča v Kranju in dr. Jakob Kotnika: Friderik Badiura 2 K, Kari Bratuša 2 K, Edvard Dolenc 30 K. Suhadobnik Marica 1 K. Gogala Marija 1 K, Amon Alb. 1 K, Gobavšck Milica 1 K, M Fende 1 K 70 v, Dr. J. Kotnik 2 K. 37 K 70 v — Dr. Josip Marinko, Mavčiče, 30 K, Šinkovec Avguštin, Škofja Loka 50 K.
Nabiralna poia g Riharda Mally-ja v Tržiču: Posojilnica 10 K, Brnlno društvo iS K, Mally Rihard 5 K, Lukas Logar 20 v, Šter Jožef 2 K, Šter Ernestina 2 K, Šter Franc 1 K, .Lastni Dom*, registrovana kreditna in stavbena zadruga 10 K. Skupaj 35 K 20 v.
llmztni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerlkatiskl umetni zoble
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zob|e 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
O. Seydl, Llnbllana.
Strtarjeva ulica št. 7.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
J. Zmet, Kranj
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
Praktična IzorSIteo oseh staobnlli naCrtoo, :: statičnih In stavbnih proraCnnoo.
Zgradba noolb In popraoa starih poslopij. — Tefanlfina pisarna.
Strohoona mnen|a o oseh staobnlh zadeoah.
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t
* •       • • •
: Najbolje in najceneje se kupi :   :: ::        pri tvrdki :: ::
RUDOLF RUS
: urar v Kranju :
poleg leharne. Ustanoolleno 1.1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in Srebmine. Strogo solidna in poštena postrežba. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
b
b
b
b a
a
H
Def elnl doorec
Iffiod Casposka nllca.
BaBBBBBBBBSBSSS
HHaBSBBSSBEaEESS B
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4t in pol odstotka,
vloge v tekočem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno-varne
B B B
a a
B B B B B B B
O
zastavne liste in komunalne zadolžnice, kosi po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 kron. — Za vse posle Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska.
BBBBBBaBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS
60
HBSSB@EIE®aiIl®!Hl(»l[5jE®S3
Teodor Horn
pokrivalec streh, klepar ter vpeljevalec vodovodov
EJisbljasia, poljanska etsta 8 ]
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih a«Iei>«i*«»l*.lli del in »o« IcrKonjIe istrelt z angleškim, francoskim intuzemskim škriljem, z azbest cementnim škriljem «Eternit», dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Podružnica v Trsta, Via Miramare št 71,
ki jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko.
Zobozdravnlfikl In zobotehnllkl aíeljé
Dr. Edv. OloboSnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago.
Dr. Globočnik nI k vojakom poklican In zdravi nadalje. 16 52-34
tfizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najiičneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" \7 KRANJU
		
OH "v, ""--	\     1         V,        fg]g-r*>\   „■■ —	s= ^       r + BD
Izvrstno OGLJE
dobijo kovači, ključavničarji, kleparji in tudi perice
pri
Francu Kuraltn, Kranj.
99
***
Hiigiisf Hgnola
Ljubljana, Dunajska cesta St. f 1 (poleg Flgouca)
priporoča svojo veliko zaloge
stekla, porcelana, svetilk, okolrou, ogledal, Sip i. t. d.
kakor tudi vse druge v to stroko  spadajoče predmete.
Prevzema za steklenje novih stavb, slikanje na steklo In umetno steklarstvo.
Ivan Levičnik
m
vsake vrste
po zelo nizkih cenah
o
3 O
"O O
w S!
3
G
01 <
IflK
v g. dr. Štempiharjevi hiši.
Najoečia zaloga ur, zlatnine ii srebrnim
uizie cene h
r-
■
■
■
■
■
■ ■ ■ ■
L
1 i i i i i
i i i
i
i
J
t
Ljudska posojilnica u Ljubljani
retfistrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni h«£i, AVIkloSIčeva cesta št. 6, nasproti hotela „UNION" (za frančiškansko cerkvijo)
m^s—     obrestuje hra- O/       brez odbitka   :: —«s^m M%
DV       nilne vloge no /4 /O    rentnega davka       VQ W
Poleg neomejenega poroštva vseh članov in vrhu rezervnega zaklada, ki znaša blizu  tri četrt  milljonzA kron, jamči sca v«e> denarje vložene* pri ,,i^jt it tkalci posojJlnJol" tudi dežela Kranjska 115 25—58       x vsem e»vojIm premoženjeai irx v »o svojo davčno močjo.
ti
e
tO
tO 00
c
cd
l.
'a > ra
d
A3
>
mm -Q
•g O
'S >
E ¿£
ta
K« X/5 CD d>
a>
o «+-. c c
o tj -g
»vi >s
E
s
C T3
O
3
CD N
O
a
a>
v* >
cd
a a>
K/5 O
E
•K
C
"čI3
N
o K
•
o
£X I
Lastništvo In tis .Tiskovnega društva" v Kranju.
14
YZH