I jj Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Naš prvi maj Na prvem kongresu II. internacionale leta 1889 v Parizu so sklenili, da bo prvi maj mednarodni praznik dela. Glavni namen tega sklepa je bil poudariti veljavo delavcev in njihovega dela v spomin na 3. maj 1886, ko je v Chicagu policija uprizorila pravi pokol med demonstrirajočimi delavci, ki so zahtevali osemurni delavnik. V Jugoslaviji ismo po osvoboditvi veliko dosegli, vendar moramo in moremo doseči še več; oprti na lastne sile in možnosti bomo hitreje odpravljali sedanje gospodarske in socialne težave. Z boljšim delom in vsestransko zavzetostjo vseh, z večjo enotnostjo in odgovornostjo v proizvodnji, upravljanjem z družbenimi sredstvi in v celotnem delovanju našega sistema, bomo premostili tudi sedanje slabosti. Rezultati, ki jih dosegamo v nekaterih organizacijah združenega dela, so velika spodbuda za nova prizadevanja in nove dosežke. Mogoče je doseči še več, če bi povsod razvijali ustvarjalnost in mobilizirali vse sile in sposobnosti. Letos je leto kongresov. Stališča in njihovi sklepi morajo prispevati k še večji enotnosti in moči organizirane družbene akcije za spremembo razmer. Delavski razred ima neposredno nalogo, da zagospodari nad možnostmi in rezultati svojega dela, da razvija najširšo ulstva-rjalnost v svojih vrstah in da do sebe in vseh drugih zaostruje odgovornost za vse tisto, kar se v družbi dogaja in o čemer se odloča. Od tega je nabolj odvisno, kdaj in kako uspešno bomo premostili v naši družbi ekonomske težave, s katerimi se spopadamo v teh vznemirljivih gospodarskih in političnih tokovih v svetu. (Nadaljevanje na 3. strani) Za M PP Al Kabel Ograja V rata Kabelski kanal Cesta Anodna masa aluminij 2 27. APRIL 1. MAJ 9. MAJ 25. MAJ Vsem delavcem, upokojencem TGA, štipendistom ter poslovnim partnerjem čestitajo — samoupravni organi — DPO — Vodstvo DO — Uredništvo Aluminija (Nadaljevanje s 1. strani) In kakšna so naša razmišljanja? Letošnji praznik pričakujemo sredi «stvarjalnih naporov v boju za naš napredek —■ naš MPPA1. Ostajamo odločni in enotni, da samo govorjenje o zastareli tehnologiji in njeni nujni posodobitvi v Sloveniji še ne prinaša sprememb. Te je potrebno z lastnimi napori, ob podpori, družbe, doseči, zato smo se v slovenski aluminijski industriji odločili in poti nazaj ni. To dolgujemo vsi skupaj delavcu ob elektrolitski peči in vsem mladim, ki se bodo danes ali jutri postavili na njegovo mesto. Viktor Markovič Kako dvigniti kvaliteto samoupravnega odločanja v delovnih organizacijah Samoupravno določanje delavcev v Jugoslaviji je postalo že način življenja in razmišljanja. V 35 letnem obdobju razvoja samoupravljanja je sicer doživljalo veliko sprememb in dopolnitev, vendar še zmeraj ohranja svoje bistvene posebnosti: da izvira iz družbene lastnine produkcijskih sredstev ter predstvalja realizacijo oblasti delavskega razreda. Družboslovci so pri raziskovanju značilnosti našega sistema ugotovili dve navidezni protislovnosti: večina anketiranih Jugoslovanov ugotavlja, da je samoupravljanje edina alternativa pri reševanju nastalih težav in kriz naše družbe, istočasno pa ugotavljajo veliko slabosti in upadanja možnosti vplivanja na sprejemanje pomembnih odločitev. Tudi o samoupravnem odločanju delavcev v delovnih organizacijah so deljena mnenja. Sociologi, ki smo zaposleni V slovenskih delovnih organizacijah, smo na svojem delovnem srečanju v mesecu marcu obravnavali problematiko samoupravnega odločanja v delovnih organizacijah z željo, da ugotovimo na kakšen način povečati kvaliteto tega odločanja. Naši zaključki so bili naslednji: 1. Pri samoupravnem odločanju v DO se srečujemo s problemom porabljenega časa za sprejem posameznih odločitev. Ta čas ni zmeraj v korelaciji s pomembnostjo odločanja, ampak je večkrat »neproduktivno« porabljen. 2. Ugotavljamo koncentriranost funkcij pri posameznikih, ki o posameznih problemih večkrat odločajo v različnih organih ali so pri odločanju vsaj prisotni. 3. Kot poseben problem se pojavlja motiviranost za odločanje, saj po nekaterih podatkih v DO sploh ne sodeluje 10-30% zaposlenih delavcev. Kljub veliki prisotnosti na zborih delavcev pa večina bolj pasivno sprejema predlagane rešitve. 4. Pri samoupravnem odločanju se pojavlja kot poseben problem tudi nerazvit sistem usklajevanja interesov, ponavljanje odločanja in velik formalizem (ocenjujejo, da je okrog 70% še vnaprej sprejetih odločitev oziroma predlogov, ki jih ni mogoče spreminjati). Racionalizacija samoupravnega odločanja bi morala potekati v dveh smereh: Sistemske rešitve: potrebno bi bilo zagotoviti večjo stabilnost normativne ureditve in doseči decentralizacijo rutinskih odločitev (samoupravne organe rešiti obravnavanja in sprejemanja odločitev, ki pomenijo zgolj realizacijo že sprejetih odločitev, vzpostaviti bi morali večje zaupanje posameznikom in službam, ki morajo po strokovni plati reševati posamezne probleme ter vzpostaviti ustrezen sistem samoupravne kontrole realizacije sprejetih odločitev). Tudi sistem- sko bi morali doseči zmanjšanje števila potrebnih odločitev ter doseči trajnejšo veljavo posameznih odločjtev. Racionalizacije znotraj delovne organizacije 1. Potrebno je določiti razdelitev odločanja med delavskim svetom in zborom delavcev. O strateških odločitvah bi naj odločali zbori, o realizaciji in konkretizaciji teh odločitev pa delavski sveti. Pri tem družboslovci ugotavljajo nasprotje med prisotnimi težnjami po krepitvi vloge delavskih svetov in rezultati raziskav, ki opozarjajo na zahtevo delavcev po včjem neposrednem odločanju. 2. Krepitev kontrolne funkcije ne le samoupravne delavske kontrole, temvčč tudi ostalih samoupravnih organov. 3. Boljša priprava odločitev — zagotoviti je potrebno kvalitetne informacije o obravnavanem problemu, pripraviti alternative na osnovi pripomb v razpravi in samoupravljače informirati o vseh predvidenih posledicah. 4. Večji poudarek organizaciji sestankov — temu problemu posvečamo v delovnih organizacijah običajno zelo majhno pozornost, čeprav lahko dobra organizacija sestankov bistveno vpliva na kvaliteto odločanja in na zmanjšanje potrebnega časa za sprejem odločitev. Potrebno je opozoriti na pomembnost obvestil (kraj, dnevni red, razlagalci), pripravo gradiva in materiala (zavedati se moramo, da kvantiteta informacij lahko pomeni tudi manipulacijo s samoupravljal-ci, uvesti bi bilo potrebno obliko izvlečkov pri vsakem gradivu). Poseben vpliv na učinkovitost sestanka ima tudi vodenje sestanka (običajno mislimo, da so posamezniki s prevzemom funkcije že avtomatično pridobili vsa potrebna znanja o vodenju). Vodje je potrebno usposobiti za oblikovanje jasnih sklepov ter jih seznaniti z njihovimi nalogami. 5. Motivirati delavce za odločanje z vspodbujanjem njihove inciativnosti in zaupanje v njihove sposobnosti, čim-več možnosti bo imel posameznik za samostojno reševanje določenih pro-bvemov, večji bo njegov interes za vsebinsko sodelovanje pri odločanju. 6. V delovnih organizacijah posvečamo premajhno pozornost vzgoji delavcev za samoupravljanje. Sedaj običajno delegate kampanjsko izobražujemo le ob njihovi izvolitvi. V procesu izobraževanja delegatov je potrebno posebej opozoriti na: — spoštovanje ČASA udeležencev v odločanju — jasno IZRAŽANJE misli in stališč — PRIPRAVO na odločanje — pregled gradiva, priprava stališča, dopolnilno informiranje pred sejo. Že upoštevanje navedenih ugotovitev lahko pripelje do dviga kvalitete samoupravnega odločanja v delovni organizaciji. Skupaj smo ugotovili, da je sociolog zelo ustrezen profil za organizatorja samoupravnega odločanja v delovni organizaciji,- saj mu široko družboslovno znanje, ki ga ima, omogoča ustrezno ukrepati v različnih situacijah. S tem, ko je to področje dela v delovnih organizacijah skoraj izključno domena pravnikov, ugotavljamo tudi prevelik poudarek normatvizmu (zgolj formalno upoštevanje predpisov in težnja po normativnem urejanju večine področij), ne pa vsebinskemu odločanju samoupravljalcev. 2. V torek 25. 3. 1986 Sva se z GORUP Alenko — vodjo KSS, udeležila enodnevnega seminarja na temo: Naš razvoj, znanstevno tehnološka revolucija, problemi kadrov in zaposlovanja. Seminar je organizirala GZS — šola za vodilne delavce na Brdu pri Kranju. Na seminarju smo obravnavali naslednje teme: — Dr. Gojko Stanič: Znanstveno tehnološki razvoj, delavski razred in pravica do dela jyT£-Dr. Bogdan Kavčič: Socialne' posledice tehnološkega razvoja — Dr. Ivan Svetlik: Tehnološki razvoj in kadri -Osnovna misel vseh predavateljev je bila, da je Jugoslavija večino dosedanjega razvoja gradila na uvozu tehnologije in znanja. Hitremu spreminjanju tehnologije so se prilagajali tudi kadri. Zaradi velikih finančnih težav bo uvoz tehnologije vedno manjši. Če ne bomo hoteli Še bolj zaostajati. za razvitim svetom, bomo morali dati večji poudarek kadrom -in vsem aktivnostim za dvig njihove kvalitete. Pri tem bo potrebno ukrepati predvsem na: — področju razvoja znanja (izobraževanje) — področju izboljšane uporabe znanja (izkoriščenost strokovnega kadra po nekaterih podatkih komaj okrog 85%). Opozorili so na vedno večji pomen kadrov, ki morajo postati gibalo razvoja celotne družbe in tehnologije. Seminar je bil obogaten s konkretnimi podatki o zaostajanju Jugoslavije na tehnološkem področju, izkoriščenosti kadrov in znanja ter s konkretnimi predlogi ukrepov, ki bi stanje lahko izboljšali. Seminar bi bil koristen tudi za vodilne delavce delovnih organizacij, zlasti za odgovorne za področje tehnologije. Predlagam, da v TGA Kidričevo povabimo dr. Ivana SVETLIKA, saj se njegovo predavanje nanaša na možne posledice uvoza nove tehnologije in pomen kadra pri novih investicijah. Informacije bi bile zelo koristne za naše vodilne delavce (tozd, DO, investicije), saj na to problematiko običajno gledamo zgolj iz tehnološkega vidika. Božo Glazer Naši delegati Franc Korošec, delegat na kongresu ZSS »Pričakovanje trdno odločenih dn realnih programom dela za bodoče štiriletno obdobje so porušili že prvi razpravljala. Pričakoval sem namreč samokritičnost in kritičnost predstavnikov sredin, iz katerih smo bili delegirani, pa se to, razen z redkimi izjemami, ni zgodilo. Večina razprav je bila, milo rečeno, tarnanje in ugotavljanje, da so v težkem, če ne že v podrejenem položaju in da bi jim širša družbena skupnost morala nameniti več pozornosti, kot da so vsi pozabljali, da so njen sestavni del. Niti na tako visokih ravneh ne spoznamo, oziroma realno priznamo, da so težave takšne kot smo jih ustvarjali in ustvarili sami, seveda vsak v odvisnosti z vlogo, ki mu je bila zaupana. To pa si nočemo priznati. Ko se postavi vprašanje odgovornosti, «smo takoj vsi enaki, najbolj pa delavci za stroji. Polna usta boljšega in več dela, še ne rodijo novih vrednosti, ker nam za naslednjo aktivnost ne ostane moči oz. je nismo pripravljeni izvesti. Sprejeli smo usmeritve za delo, bojim pa se, da smo pri tem računali, da jih ne bomo mogli izvesti tudi v vrstah sindikalnih aktivistov. V mnogih primerih smo ugotavljali, da je v proizvodnjo potrebno vgraditi "več znanja, pri tem pa pozabljali, da je za znanje potrebno tudi delo, ne le besede. Morda je moje mnenje preveč kritično, vsekakor pa ni namenjeno le kritiziranju. Spoznati moramo, če hočemo ali ne, da iz jarka zlezeš le postopoma, pa še za to je potrebno več truda, kot pasti ali zaiti v njega. Želim, da zajamemo zrak in postopoma realiziramo, korak za korakom, naloge, pri tem pa zgubljamo čimmanj besed za govoričenje. Moči bomo potrebovali drugje. Da ne bi izzvenelo, da so moji vtisi oz. razmišljanja samo negativni, naj povem, da je bilo izrečenih tudi nekaj dobrih ugotovitev in usmeritev, vendar te ne predstavljajo težav, s katerimi bi se morali spoprijeti. Stanko Vedlin, delegat na kongresu ZSMS Dvanajstega kongresa ZSMS, ki je bil od 4. 4. do 6. 4. 1986 v Krškem, se je udeležil tudi predsednik naše mladine. Skupno je bilo tam 436 delegatov, prek sto novinarjev, gostje iz Gruzije, Slovaške, Madžarske, Italije in Koroške. V zgradbi delavskega kulturnega društva Edvard Kardelj je po razpravah v komi- na kongresih sijah prišlo do predlogov sprememb statuta ZSMS, ovrednotenje mladinskih javnih razprav v zvezi z bojem za čisto okolje, razumno rabo energije, reformo usmerjenega izobraževanja. Razpravljali pa so tudi o alternativnih gibanjih in boljšem delu. V nedeljo na zaključnem pl enemu zasedanja so sprejeli: — amandmaje k predlogu gradiva za kongres, — amandmaje k izhodiščem za ključne usmeritve, dopolnitve in spremembe statuta ZSMS ter — predloge sklepov, stališč in pobud 12. kongresa ZSMS, Franc Visenjak, delegat na kongresu ZK Na 10. kongresu ZK Slovenije sem sodeloval v skupini za naloge ZK pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema samoupravljanja. Osnovna naloga skupine je bila, da se dodela in dogradi sistem družbene reprodukcije, ki bo ekonomsko spodbujal delavce v temeljnih organizacijah združenega dela, da se svobodno povezujejo in združujejo in sredstva na dohodkovnih osnovah na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri razpravah je bilo močno poudarjeno, da moramo v naš gospodarski razvoj vnesti več znanja prek raziskovalno-razvoj-nega dela in inventivne dejavnosti in tako zagotoviti, da bodo uspevali kolektivi, ki so z znanjem in tehnologijo na nivoju razvitejših Osnovni spodbujevalec napredka mora tudi v samoupravni ureditvi postati 'kooku-renčanost z, aktiviranjem tržnih zakonitosti. Na kongresu sem seveda z zanimanjem sledil razpravam, ki so bile povezane z dejavnostjo naše delovne organizacije. Moram reči, da naša modernizacija proizvodnje aluminija ni bila nikjer direktno izpostavljena, kljub temu, da je iz razprave delegata iz Metalurškega inštituta bilo jasno razvidno, da smo v Sloveniji zanemarili področje metalurgije in da je skrajni čas, da to industrijo moderniziramo. Prek razprav je bilo povedano tudi to, da ne moremo naenkrat narediti razvojnega skoka in da lahko moderniziramo in delamo le tisto, kar znamo, ob tem pa se lotimo novih programov na višji tehnološki ravni. Zaradi ugodnega občutka, da med delegati ni bilo nasprotnikov našega razvoja in modernizacije, nisem imel razloga, da pri predsedniku komisije, ki je vodi- la razpravo, vstrajam, da podam svojo ustno razpravo. Tako sem bil pač eden od sedemdesetih delegatov v naši skupini, ki sem razpravo podal pismeno. Le ta pa je sledeča: Predlog resolucije 10. kongresa ZKS daje poudarek, da bo zveza komunistov utrjevala zavest, da delavci lahko hitreje premagujejo probleme razvoja in uveljavljajo ekonomske kriterije gospodarjenja dn razvoja, če se povezujejo na skupnih interesih v družbeni reprodukciji na podlagi skupnega prihodka, dohodka in skupnih vlaganj. Zlasti je pomembno, da temelji samoupravno združevanje dela in sredstev za skupne naložbe na dobro pretehtanih programih in na ekonomski odgovornosti delavcev, ki uporabljajo združena sredstva in na skupnem odločanju p izvajanju skupnih naložb. Vse te zapisane naloge pa niso novost v delu zveze komunistov, ampak so se že realizirale na marsikaterem področju razvoja in investicijskih vlaganj. Eden od večjih projektov, ki teče po teh principih, je »Modernizacija proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem, ki ni noben projekt samovolje ali manjše skupine ljudi, ampak so se za ta projekt odločili na najdemokra-tičnejši način delavci 130 kolektivov, organi bank, zbornice, pa tudi zbori Skupščine SRS. Vsi ti in množica delavcev, je pri svojem pristanku o združevanju sredstev hotela imeti potrditev, da je njihov denar naložen v takšno modernizacijo, M bo prinesla možnost njihovega lastnega razvoja na osnovi dolgoročne oskrbe za Al in polizdelke. Prav zaradi tega ni razumljivo, da se v predsedstvu SR Slovenije in predsedstvih DPO postavljajo ponovne zahteve o preverjanju v vseh telesih republiške skupščine. Še manj pa je razumljivo, če vemo, da je 25. decembra 1985 bil sprejet »Družbeni plan SRS za obdobje 1986—1990, 20. 12. 1985. pa je bilo pridobljeno' gradbeno dovoljenje za »Modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija«. Menim, da sprejetje družbenega plana za obdobje 1986— —1990 ne bi smelo biti zgolj kot opravljeno delo, ampak obveza predvsem za najodgovornejše v republiških vodstvih in pa v vodstvih delovnih organizacij. Kajti, če tako ne bo, nam demokratični postopki planiranja ne-pomenijo nič, plani so _pa brezpomembni dokumenti, ki ničemu ne služijo. Strinjam se, da sama predstavitev prognozirane strukture sredstev v planu ne sme pomeniti ne vključevanja din ne izločanja posameznih projektov, temveč le globalne okvirje, v katere se naj projekti vključujejo na osnovi uspešnosti zagotovitve finančnih konstrukcij z združevanjem dela in sredstev v združenem delu in bankah. Ko pa so enkrat vsa dovoljenja pridobljena m konstrukcije zaključene skladno z obstoječimi zakoni in družbenimi usmeritvami, bd morali vsi družbeni subjekti podpreti prizadevanja investitorja. Izdano gradbeno dovoljenje mi noben samoupravni akt, ampak je upravni akt, ki ga je mogoče dobiti le na osnovi mnogih sogolasij. Vsa soglasja so bila izdana v ustreznih strokovnih organih banke, občine in republike. S tega vidika je nedvomno gradbeno dovoljenje osnova DO, da projekt izvede. Postavlja se tudi vprašanje, kdo prevzema odgovornost pri ponovnem preverjanju glede zamujanja rokov izgradnje in s tem povezanimi podražitvami. So to delavci v TGA Kidričevo, ki delajo' na projektu MPPA1, ali pa morda nekdo, ki mu lahko rečemo tudi slovenska javnost. Pri vseh ponovnih razpravljanjih bomo dali občutek demokratičnosti, vendar na koncu bo morala svoje reči stroka, 'ki pa je to priložnost že imela dn dala pozitivne ocene. Brez preverjanja pa je potrebno imeti v vidu, da projekt TGA Kidričevo' pomeni: — prispevek k skladnejšemu razvoju Slovenije v sklopu policentrizma — družbeno' ekonomsko u-pmvičen projekt po sklepu Komisije za oceno investioij SRS, saj je pogoj pridobitve posebnega energetskega soglasja izpolnjen — posodabljanje in optimalno koriščenje obstoječih kapacitet na obstoječih lokacijah brez novih posegov v zemljišče in infrastrukturo — projekt združenega dela v takšnem obsegu kot doslej še nobeden v Sloveniji ter na ta način odločitev samoupravno organiziranih združenih ter povezanih delavcev — nadaljevanje dosedanje uspešne izvozne usmerjenosti aluminijskega kompleksa, predvsem pa slovenskih nosilcev izvoza, ki so porabniki aluminija — vključevanje v varstvo okolja, bi je temeljna naloga, vključno s saniranjem kritičnih žarišč onesnaževanja — pokrivanje 4,1 % rasti industrijske predelave kovin z drugo' najpomembnejšo' kovino Sprejeta resolucija na 10. kongresu ZKS mora biti obvezna za izpeljavo nalog, ki iz nje sledijo za člane ZKJ. Mislim pa, da za vsakdanje delo posameznika, naj bo člana ZK ali ne, ni med množico zapisanega in povedanega vse, ampak se je potrebno zavedati tega, da bomo gospodarske težave, ki so sedaj zelo pereče, premagali le sami s svojim delom in odnosom do samoupravne družbe. Varstvo pri delu - analiza in primerjava poškodb Varnost pri delu ocenjujemo predvsém na podlagi nesreč pri delu. Rezultati na tem področju so prikazani na podlagi evidence, ki se vodi v SVD in OA. V to poročilo so zajete 'samo tiste nesreče pri delu, ki so evidentirane na obrazcu R. 8 —PRIJAVA NESREČE PRI DELU. To so poškodbe, za katere se je pri analizi ugotovilo, da so se pripetile. na delu in v zvezi z delom in za katere so poškodovane osebe jjjskale zdravniško pomoč. Stanje varstva pri delu v TGA Iz analize poškodb pri delu je razvidno, da se stanje na področju varstva pri delu slabša. V obdobju od prvega januarja 85 do 31. decembra 85 je bilo skupno 273 poškodb pri delu, zaradi katerih smo izgubili 3535 delovnih dni, kar znaša 28.280 delovnih ur, kar pomeni, da je bilo 14 delavcev delovne organizacije celo leto v bolniškem staležu. (V letu 1984 je bilo 220 poškodb pri delu, zaradi katerih smo, izgubili 2144 delovnih dni). Porast poškodb oziroma število izgubljenih dni je v letu 1985 naraslo kar za 165 odstotkov. Kje so vzroki za takšno število poškodb? Na zastavljeno vprašanje dobimo odgovor, če iz zbranih podatkov podrobno analiziramo stanje pškodb in sicer: — v katerih obratih so poškodbe v porastu in koliko izgubljenih dni je bilo zaradi poškodb, — kdo so ti delavci, ki se največkrat ponesrečijo glede na kvalifikacijo, — koliko so ti delavci stari, ali so mladi, srednja populacija ali starejši delavci, — na katerih delih telesa, glavi, očeh, rokah, nogah so utrpeli poškodbo. 1. Iz razpredelnice nezgod po obratih je razvidno, da se največ poškodb pripeti delavcem v obratih elektrolize. To so delavci »elektrolizerji« in »vzdrževalci«. Iz podrobne analize je razvidno, da se okrogo 40 % vseh nezgod pripeti v obratu elektrolize. Obstoječa tehnologija zahteva takšen način dela, da so delavci primorani delati na pečeh oz. ob odprtih pečeh. Po-služevanje se opravlja pretežno z ročnim orodjem in z iztrošenimi delovnimi napravami in zaradi tega^tudi prihaja do povečanja poškodb. Delavci iz vzdrževanja so prav tako primorani opravljati vzdrževalniška dela na istrošenih delovnih napravah z ročnim orodjem na način, kot so ga opravljali pred 30 leti. Če analiziramo nezgode po obratih, vidimo, da 'se v novo- zgrajenih delovnih prostorih z novo tehnologijo in z novimi delovnimi pripravami dogajajo zelo težke poškodbe, katere zahtevajo veliko število izgubljenih dni in trajne posledice — invalidnost. Vzrok teh poškodb v predelavi aluminija je v subjektivnem faktorju. Pri analizi poškodb in pri rednih kontrolnih pregledih SVD ugotavljamo, da odgovorni vodje del prepuščajo odločitev o varnosti delavcem samim. Primer: odstranjujejo se zaščitne naprave, čiščenje naprav se vrši med obratovanjem, delo se opravlja pri poškodovanih zaščitnih napravah, tako da je možno priti z deli telesa v nevarno območje, nadalje delavci pri delu ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev). 2. Razvrstitev poškodb pri delu po strokovni izobrazbi je iz tabele razvidno, da se v DO največ poškodujejo polkvalifi-oirani delavci, to so delavci, ki so si svojo strokovnost pridobili v TGA. Večina teh delavcev je sposobna opravljati določena dela, ni pa sposobna varno opravljati dela. Vzrok je v tem, ker so ti delavci premalo praktično usposobljeni za varno delo. 3. Razvrstitev poškodb pri delu po starostni skupini. Iz tabele je razvidno, da je največ poškodovanih delavcev starih od 18—25 let, kar upada s splošno znano ugotovitvijo, da so to delavci, ki še nimajo delovnih navad in izkušenj in so zato pri njih večje možnosti poškodb. Nadalje so zelo prisotne poškodbe pri delavcih, ki se sprejemajo za določen čas 60 dni. Ti delavci se 'sprejemajo brez razpisa in niso podvrženi selekciji in obenem se takšnim delavcem ne daje pravega oz. zadostnega uvajanja v varno delo. (Primer: iz nove livarne). 4. Razvrstitev poškodb pri delu, glede na poškodovane dele telesa. Od skupno 273 poškodb pri delu se skoraj polovica pošokdovancev poškoduje na rokah. Vzrok teh poškodb so v večini primerih vreznine, opekline, stisnitve ter udarci raznih predmetov. 5. Poškodbe zaradi subjektivnega faktorja delavcev. S podrobno analijo lahko zanesljivo trdimo, da sé okrog 80 % vseh poškodb pripeti zaradi subjektivnega — človeškega faktorja. Ta subjektivni faktor je prisoten pri delavcih poškodovancih, še močneje pa je prisoten pri njihovih neposrednih odgovornih vodjih del. Ta subjektivni faktor se kaže pri delavcih predvsem: — neuporaba zaščitnih sredstev, — malomarnost, — nediscipliniranost delavcev, — slaba organizacija dela, g|fe- pomanjkanje delovnih izkušenj, — nepoznavanje nevarnosti, — alkoholizem (od 25 delavcev, ki so bili poslani na alkotest jih je bilo 19 pod vplivom alkohola, kar znaša 76 %. Subjektivni faktor pri neposrednih odgovornih vodji del se odraža predvsem v tem: |||H9da dovolijo delavcem opravljati delo brez zaščitnih sredstev, — delavca praktično ne us-. posobijo za varno opravljanje dela, ga ne seznanijo z vsemi nevarnostmi pri delu, — delavca razporejajo na druga dela za katerega nimajo ne strokovnega in ne varnostnega znanja, JlgSprekrivanj e oz. dajanje netočnih podatkov pri raziskavi poškodb (ker se sami čutijo odgovorne za poškodbe). Na tako močno povečanje poškodb pri delu vplivajo tudi odškodnine zaradi nesreč pri delu. Visoke odškodnine vplivajo stimulativno na povečanje poškodb pri delu. (Primer: delavec za poškodbo, ki je zahtevala 14 delovnih dni bolniške brez trajnih posledic dobi 115485,— din. Drug primer: za lažjo poškodbo, ki je zahtevala 5 dni bolniške je delavec dobil 56900,— din). Naloge službe za varstvo pri delu Poleg predpisanih obveznosti je SVD opravljala naslednje naloge: a) Strogo analizo vseh nezgod pri delu in na poti na delo. Glede na doslednost pri raziskavi nezgod se je število poškodb zmanjšalo. Prvo pol- letje je bilo 183 primerov, v drugem polletju pa 136 primerov poškodb pri delu. b) Stalni nadzor nad upoštevanjem varnostnih ukrepov pri delu. Pri rednih pregledih delovnih naprav in priprav smo ugotovili takšne pomanjkjivo-sti, da smo izdali pismene prepovedi dela, ker je bilo že ogroženo življenje delavcev. Takšna prepoved je bila izdana za livno linijo, za žico,lin stroj za oblikovanje izparilnih plošč v TOZD Predelava aluminija. V TOZD Glinici je bilo izdano opozorilo glede ureditve kabin prve pomoči, ker so nekatera v skrajno neurejenem stanju. Še večji problem predstavljajo sanitarni prostori, ki pa so v nemogočem oz. popolnoma zanemarjenem stanju. Ker zadeve ne moremo sami urediti,; 'bomo prisiljeni poklicati sanitarno inšpekcijo, kar pa si ne moremo šteti v dobro. Problem zapuščenosti v kalcinaciji; TI in skladišču glinice se vleče že vrsto let, zadeve pa se ne urejajo oz. se stanje slabša. »Šaflanje« glinice se pojavlja kot vsakodnevno o-pravilo, pri tem pa morajo delavci »goltati« velike količine glinice. Veliko delovnih mest je neurejenih, saj leži razna navlaka, ki se sproti' ne odvaža, razni pogoni strojev niso zaščiteni, oz. so zaščite dotrajane. Posebno nevarnost predstavljajo nepokriti kanali oz. dotrajane rešetke. V TOZD Proizvodnja aluminija je bila (in še ostaja) problematika nakopičenega materiala pod elektrolizo B. O tem je razpravljal DS TGA in republiški inšpektor za delo je izdal odločbo o prepovedi. Kljub večkratnim opozorilom še vedno obratuje (brez obratovalnega dovoljenja dvigalo v anodna masi. V tozdu Vzdrževanje še vedno ni urejeno priročno skladišče za jeklenke s komprimi-ranimi plini, nadalje prostor za popravilo hidravličnih strojev. DSSS v ODP se vedno obratuje dvigalo brez obratovalnega dovoljenja, kljub prepovedi obratovanja. Nadalje je DS sprejel sklep o izvajanju kontrole prisotnosti alkohola, pri delavcih, ki se poškodujejo in je potreben bolniški stalež in pri delavcih, za katere se sumi, da so pod vplivom alkohola, (se ne izvaja). c) Pregled delovnih naprav in priprav v letu 1985 smo uspeli realizirati, da imajo vsa dvigala nosilnosti nad 1000 kp veljavna obratovalna dovoljenja, kakor tudi tlačne posode in parni kotli v TOZD Glinica, razen rezervoarji za zrak. d) Delo na skupnem delovišču smo organizirali s pismenimi dogovori, tako da je potekalo varno. Bile so določene pomanjkljivosti pii tujih izvajalcih, katere pa smo skupaj z občinskim delovnim inšpektorjem uspešno odpravili. Predlog za reševanje problematike varstva pri delu 1. Za zmanjšanje števila poškodb pri delu je potrebno v naslednjel obdobju: a) strogo upoštevati navodila za primere poškodbe pri delu (poškodovanec, nadrejeni, OA in SVD), b) obvezna kontrola prisotnosti alkohola pri delavcih, ki se poškodujejo in pri delavcih za katere se sumi na prisotnost alkohola (dovoljena prisotnost alkohola je ./..0.) c) vse prometne nezgode na poti s poškodbami se morajo prijaviti najbližji postaji milice. 2. V tozdu je potrebno takoj odpraviti pomanjkljivosti, ki jih ugotovimo pri pregledih inšpekcijskih služb, SVD, tehničnih komisij, dežurnega gasilca in podobno. Potrebno je obvestiti tudi službo iz katerega razlogoa pomanjkljivosti ni možno odpraviti. 3. V naslednjem obdobju je potrebno pričeti s tehničnimi pregledi vseh delovnih naprav, pri katerih obstaja večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. 4. Dela na skupnem delovišču MPPA1: SVD se že vključuje v program MPPA1. Sodeluje pri izdelavi dokumentacije, kakor tudi pri organiziranju varstvenih ukrepov na skupnem delovišču s tujimi izvajalci. Pri izvajanju del bo SVD prevzela nadzor nad upoštevanjem varnostnih ukrepov in normativov na gradbišču. 5. V naslednjem obdobju je potrebno povečati sodelovanje (združitev) med službo varstva pri delu in službo za varstvo pred požarom. 6. O stanju varstva pri delu v TGA bo SVD obvečala organe upravljanja in ustrezne inšpekcijske službe. 7. Da hi izboljšali varstvo pii delu bo SVD proti odgovornemu vodji del, v primeru kršitve varnostnih predpisov, zahtevala uvedbo disciplinskega in kazenskega postopka v skladu s pooblastili preko inšpektorata dela. Vodja SVD Primerjava poškodb 1984 1985 Prirastek Povprečno število zaposlenih 2241 2284 1,9 Ženske 299 299 Moški 1942 1985 1,9 Poškodbe pri delu 220 273 24 Poškodbe na poti 38 47 23 Število izgub, dni zaradi poškodb 2144 3535 ■ 65 Pri delu 2144 3535 65 Na poti 548 558 1,8 Število obolenj 4740 3651 — 23 Izgubljeni dnevi zaradi obolenj 37162 34283 7,8 Opravljene delovne ure 3969989 4053149 1,02 Redne ure 3945698 4040625 1,02 Nadure 24291 22524 — 7,27 Izgub, dnevi na poškodbo pri delu 9,74 11,8 21 Pri delu se je poškod. vsak 11,20 8,36 Izgubljeni dnevi na poškod. na poti 14,42 11,8 — 18 Na poti se je poškodoval vsak 64,93 48 — Gibanje poškodb po mesecih in zaradi njih izgubljeni dnevi 1984 1985 Poškodbe Obolenja Poškodbe Obolenja Januar 27 266 31 353 Februar 24 • 259 29 217 Marec 19 238 32 314 April 20 126 27 248 Maj 20 306 37 506 Junij 24 336 27 239 Julij 22 230 27 376 Avgust 19 180 ,25 250 September 20 184 26 434 Oktober 28 326 27 347 November 19 196 16 137 December 16 . 145 15 114 VZROKI POŠKODB a) Padec osebe Padoi oseb na isti ravni 66 b) Padci predmetov Leteči drobci 11 Padci predmetov pri ročni manipulaciji, 23 Ostali padci predmetov 1 c) Hoja po predmetih, udarec ob predmet, trčenje s predmeti Udarec z nepremičnim predmetom 19 Udarec ob premični predmet 27 Trčenje s premičnim predmetom 6 Hoja po predmetih 23 d) Stisnjenje v neki predmet Stisnjenje med premični predmet 22 Stisnjenje med premični in nepremični predmet 14 Stisnjenje v neki predmet - 18 Pretiran napor 2 Vreznina 11 e) Izpostavljanje ali stik s skrajnimi temperaturami Izpostavljanje vročini 25 Dotik z žgočimi in jedkimi snovmi 51 Rondele aluminij e Visokokvalificiran 17 poškodb ali 5,31 % Kvilificiran 122 poškodb ali 38,12 % Polkvalificiran 154 poškodb ali 48,12 % Nekvalificiran 18 poškodb ali 5,62 % Srednja,’visoka in višja šola 9 poškodb ali 2,81 % PREGLED POŠKODB PO STAROSTI PONESREČENCEV Od 18—25 let 75 poškodb ali 23,43 % Od 25—30 let 72 poškodb ali 22,50% Od 30—35 let 53 poškodb ali 16,56 % Od 35—40 let 34 poškodb ali 10,62% Nad 40 let 86 poškodb ali 26,87 % PREGLED POŠKODB PO DELOVNEM ČASU Dopoldanska izmena 188 poškodb ali 58,75 % Popoldanska izmena 78 poškodb ali 24,37% Nočna izmena 54 poškodb ali 16,88 % PREGLED POŠKODB PO DNEVIH V TEDNU Ponedeljek 53 poškodb ali 16,56% Torek 52 poškodb ali 16,25 % Sreda 46 poškodb ali 14,37% Četrtek 66 poškodb ali 20,62% Petek 47 poškodb ali 14,68 % Sobota 30 poškodb ali 9,37% Nedelja 26 poškodb ali 8,12% ŠTEVILO OBOLENJ PO MESECIH IN IZGBLJENI DNEVI Obolenje Izg. dni Obolenje Izg. dni 1984 1985 Januar 368 2836 407 2905 Februar 453 4403 403 2931 Marec 689 3161 467 3609 April 336 3624 351 2552 Maj 368 2948 315 2217 Junij 335 3034 297 2105 Julij 337 2903 336 2495 Avgust 348 2843 357 2906 September 384 2752 364 2688 Oktober 408 3116 388 3098 November 340 2741 366 3282 December 374 2796 403 3395 TOZD GLINICA 256.661,— TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 950.172 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 790.243,— TOZD VZDRŽEVANJE 1.213.034,— TOZD PROMET 132.520,— TOZD KONTROLA KVALITETE 76.90.3,— DS SKUPNIH SLUŽB 106.562,— SKUPAJ : 3.526.09501 OBOLENJA po obratih in število izgubljenih dni Obrat Pov. štev. zaposl. • Število obolenj Izpad del. dni r* r-H