1 1 8630 KTL, industrija papirje in embalaže Ljubljana, n.&ol.o. Šl-U7 Le,„ ,989 9 Čestitke jubilantu - Kartonaži Rakek 25-letnico, ki jo letos praznuje Kartonaža Rakek, smo v KTL že obeležili na tradicionalnem srečanju delavcev delovne organizacije spomladi v Rakovem Škocjanu, osrednja slovesnost pa je bila 16. septembra v restavraciji Nanos v Cerknici. Zakaj so se odločili praznovati delovni jubilej prav v občinskem središču, je uvodoma spraševal slavnostni govornik podpredsednik RK SZDL Viktor Žakelj: »Ste hoteli s tem diskretno opozoriti vodstvo občine, da Rakek skupaj z Rakovim Škocjanom ni sposoben gostiti nekaj nad 200-članski kolektiv? Kritizirate torej turistično ponudbo, ki je v teh z naravnimi lepotami obdarjenih krajih nikakršna? Ste morda hoteli spomniti zdajšnje in bivše »Občinarje«, da ta del Notranjske zaostaja za dinamičnejšimi okolji naše republike tudi zato, ker so odločujoči predolgo menili, da sem sodi le lesarstvo pa nekaj malega kovinarstva, nikakor pa ne druge panoge in dejavnosti, kar še vedno potrjuje obstoječa gospodarska struktura? Kaj če niste hoteli le opozoriti vašo delovno organizacijo, da vi sodite v Cerknico in ne v Ljubljano ali morda Logatec? Morda pa ste se hoteli le preprosto poveseliti v drugem okolju, pač zato, da boste bolj sproščeni in razigrani slavljenje lažje potegnili dlje v noč?« in nadaljeval: »Upam da mi boste to neobičajno uvodno spraševanje vzeli za dobro. Pravzaprav sem vam hotel s tem nazorno pokazati, kako ljudje iz sveta, pogosto žal tako osovražene politike, danes, v jeku naše moralne krize, ki nas razjeda vsaj toliko kot gospodarska, razmišljajo. (nadaljevanje prispevka na 6. strani) Ny^)rt*Krj£>Jovesnosti ob 25-letnici Kartonaže Rakek, ki je pbra v restavraciji Nanos v Cerknici. Hill« N ~ ro .. .n . ..„„.“ ........„.............. Si, KTI. kot kapitalsko sestavljeno podjetje — ™. ■ ■ v . ..... L .. X vr ti v nr rlnii JNvVOSll > prOlZMKlilJl ■* odšli v HI. tromesečju lliiii Turnir KTL v malem nogometu Praznična nagradna križanka m ______ Po dobrem delu se veselje in počitek prav priležeta. KTL kot kapitalsko sestavljeno podjetje Delo na pripravi predloga nove orga niziranosti je bilo po začetni razpravi na podlagi prvotnega besedila zakona o podjetjih, intenzivirano po sprejemu njegovih sprememb. Dosedanje razprave so bile vodene predvsem v ožjih strokovnih krogih (reorganizacija kot strokovno vprašanje). Ker seje izkazalo, da poleg predloga nove organiziranosti potrebujemo tudi analizo, ki bo pokazala na vse probleme, elemente in osnove nove organiziranosti pa zanjo sami nimamo dovolj moči, so bili v pripravo predloga vključeni strokovnjaki ITEO. Alternativni predlog V prvi fazi projekta nove organiziranosti je ITEO izdelal analizo stanja in alternativni predlog nove organiziranosti. Predlog je bil alternativen v tem, da se: 1) organiziramo kot družbeno podjetje 2) organiziramo kot sestavljeno podjetje, ki bi bilo: a) kapitalsko vezano b) brez kapitalskih povezav. Naši interni problemi se prav gotovo navezujejo, otežujejo pa tudi odražajo na predlogu nove organiziranosti. Strokovnjaki ITEO so glede na to, kako je KTL nastajala in glede na način dela smatrali, da je primernejša oblika družbeno podjetje. V strokovni razpravi o tem variantnem predlogu so tovariši iz Valkartona jasno povedali, da niso za to, da se organiziramo kot družbeno podjetje ter da se bodo sami v vsakem primeru organizirali kot družbeno podjetje. Predlagali pa so, da se vendarle organiziramo kot sestavljeno podjetje in nato vidimo, kako bodo stvari v prihodnosti tekle. Energične podpore predlogu, da se organiziramo kot družbeno podjetje, pravzaprav ni bilo z nobene strani. Razgovori z direktorji temeljnih organizacij niso dali konkretne predstave, kaj je resna želja tega kolektiva, resna želja in namera najbolj odgovornih ljudi v temeljnih organizacijah. Kaže, da je šlo bolj za politiko čakanja - počakati in videti, kaj bo - v bistvu pa za politiko, da zadrži vsak tozd za sebe vse tisto, kar v tem trenutku ima, ne da bi analiziral svojo lastno situacijo in videl, ali je res zanj najboljša rešitev sestavljeno podjetje. KTL kot kapitalsko sestavljeno podjetje V II. fazi projekta je ITEO razdelal organiziranost kapitalsko sestavljenega podjetja. Predlog takšnega sestavljenega podjetja temelji na združevanju 60% poslovni skladov in na tem, da se vsaka temeljna organizacija znotraj, ki misli, da bo tako lahko uspešno poslovala, organizira kot podjetje. To pomeni, da v elaboratu ni bilo opredeljeno, katere temeljne organizacije bi bila podjetja. O tej varianti je koordinacijski svet razpravljal na seji dne 9. oktobra. Podane so bile pripombe na visoko (?) združevanje poslovnih skladov. Energične podpore torej tudi temu predlogu ni bilo, zato je bila obnovljena razprava o varianti organiziranja kot družbeno podjetje in sicer: da se vendarle organiziramo kot družbeno podjetje, ne glede na ravnanje Valkartona. Razprava o tem predlogu daje slutiti, da bi vztrajanje na organiziranju KTL kot družbenega podjetja brez Valkartona povzročilo razbitje sistema KTL kot celote. Te pravice, da bi vztrajal na predlogu, ki bi lahko razbil dele, ki po ekonomski logiki, po rasti, po predmetu poslovanja, po medsebojni povezanosti sodijo skupaj, pa najbrž nihče nima. Tako se je koordinacijski svet konsolidiral na varianti KTL kot sestavljeno podjetje, ki bo kapitalsko povezano. Odprto je še ostalo vprašanje višine združevanja poslovnih skladov (predlog Valkartona je 10%). Pri iskanju objektivnega merila za to združevanje pa kaže upoštevati strokovni predlog tov. Brankove, da združimo toliko sredstev, kolikor je sprejetih dolgoročnih obveznosti za posamezne temeljne organizacije. To so namreč skupaj prevzete obveznosti, imajo jih vse temeljne organizacije, nekatere več, druge manj, nekatere pa zelo veliko. Zaključek koordinacije zavezuje direktorje, da pripravijo kratek program strategije razvoja temeljne organizacije in se v svojem strokovnem krogu odločijo, ali se bo posamezna temeljna organizacija organizirala kot podjetje ali ne. Kaže, da bo na koncu prišlo do tega, da se bodo vsi tozdi organizirali kot podjetja, z izjemo Jelplasta in Embalažnega servisa. Za Embalažni servis to vprašanje ni toliko problematično, ker ga je Valkarton pripravljen vzeti v skupno podjetje, problematičen pa je Jelplast, s katerim brez poprejšnje sanacije noče nihče v skupno podjetje. Kaj kapitalsko sestavljeno podjetje predstavlja za KTL? Kot prvo pomeni, da KTL kot organizirana celota ostane skupaj, kar je pomembno. Kot drugo pomeni, da se organiziramo po programih, ki bodo začeli poslovati sorazmerno samostojno in deliti usodo trga. V kolikor kateri od programov ne bo mogel sa- mostojno poslovati, pomeni to njegovo likvidacijo, Kot tretje pomeni, da bomo vendarle združili vitalne funkcije in jih opravljali skupno. V tem sklopu moramo ideje obdelati do te faze, da se dogovorimo, katere so te funkcije. Že danes pa je gotovo, da to ne bodo vse funkcije, ki jih zdaj opravljamo skupaj. S tem v zvezi bomo morali korenito pregledati delovno skupnost. Za vsako posamezno funkcijo, ki jo bomo opravljali skupaj, bomo morali ugotoviti, koga potrebujemo in koga ne. Ugotoviti bomo morali, kaj z ljudmi, ker določenih funkcij ne bomo več opravljali skupaj pa tudi kaj s tistimi, ki danes nekaj delajo, pa jih ne znamo zaposliti. Ali drugače: ta piš bo šel ne samo skozi temeljne organizacije, ampak tudi skozi delovno skupnost. Treba je pričakovati, da se bo delovna skupnost spremenila, da se bomo v določenih točkah morali strokovno ojačati, na drugi strani pa tudi, da bo nekaj ljudi odveč, ker ne bomo imeli več vseh funkcij skupaj. V sklopu reorganizacije bo v kratkem potrebno rešiti še naslednja vprašanja: odločiti se, kdo so podjetja (katere temeljne organizacije se bodo organizirale kot podjetja), izdelati kapitalsko povezavo in dogovoriti se, katera dela bomo opravljali skupno ter kako uredili delovno skupnost. Daleč od modernega načina organiziranja V tej organizacijski predstavi smo daleč od modernega načina organiziranja. Še vedno smo uokvirjeni v zakon o združenem delu in obstoječe stanje skušamo prilagoditi novi zakonodaji. To bo ta trenutek verjetno šlo, dolgoročno pa zagotovo ne. V nekaj prihodnjih letih bodo zato potrebne korenite spremembe ali kot je zapisano v elaboratu ITEO: predlagana nova organiziranost KTL predstavlja prehodno obliko organiziranosti po principih podjetništva. Morda nam bo to pomagalo pri sanaciji problemov, da bomo uspeli izločiti ali na kakšen drug način odpraviti vse nezdravo in bo zdravo res predstavljalo kvalitetno osnovo za delo. Priložnost za to je že bila, pa žal kaže, da ni bilo poguma za to. Marsikakšen problem smo zdaj pač zavili v kompromisno rešitev nove organiziranosti. Manjkalo je tudi poštenja v smislu: kar trenutno pripoveduješ meni, povej tudi sestavu, ki o nečem odloča. Najbrž ne bi radi doživeli, da bi KTL nekdo kupil ... Ekonomski pogoji nas bodo prisilili, da se organiziramo glede na te pogoje. Najbrž ne bi radi doživeli, da bi KTL nekdo kupil. Tudi to se danes uporablja. Ne glede na to, da smo v teh preobrazbenih procesih vsi nekoliko negotovi, pa je dogovorjena organiziranost daleč od optimuma, ki bi ga KTL lahko dosegla, če bi štartali z boljšo organiziranostjo. Zavedati se je tudi treba, da trenutno niso prevladali še nobeni argumenti - niti za družbeno podjetje niti sestavljeno kapitalsko podjetje. inf. služba NAŠE KOLO SREČE (Gradisov vestnik, oktober 1989) NADALJEVANJE PRISPEVKA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE »GLASILA« Veliko vzpodbudnih in posnemanja vrednih izkušenj ter strokovnih napotkov Pomembna značilnost sodobnih podjetij je timsko delo, kjer se strokovnjaki med seboj »tikajo«. Pri timskem delu je dopusten oster dialog na določeno temo, vse v smislu iskanja optimalnih rešitev in odločitev. Strokovni dialog med sodelujočimi temelji na moči argumentov, ne pa na sistemu moči in prevlade posameznika. Negativna značilnost za naše razmere je ravno v nevajenosti timskega dela, kar potiska v zaprtost ustvarjalne ljudi. V strokovnih krogih vlada nevoščljivost, užaljenost, preklicni prestiž, kar ustvarja ljudi -privilegirance, ki jih ni možno sankcionirati, ne glede na to, če se igrajo z usodo zaposlenih v podjetju. Timsko delo v sodobnem svetu prav tako pomeni tržišče idej, od katerih se izbirajo najustreznejše. Timsko delo se dopolnjuje z raznimi tehnikami skupinskega dela (»brain stoming«, okroglih miz in podobno). Pri timskem delu so zastopani vsi, tudi ignoranti in nestrokovnjaki, saj tudi ti lahko porajajo ustrezne ideje. Uspešen menagement tako uporablja sistem čimveč idej za uporabo najoptimalnejših. Ostre razprave, ki se razvijejo med udeleženci, se končajo brez zamere. Skupinske odločitve tako ne poznajo ne poražencev ne zmagovalcev, saj so pomembni le skupni cilji in odločitve podjetja kot celote. Mag. Cerar je ob tem opozoril na varljivo zalego navideznega sožitja, ki veje v strokovnih krogih neuspešnih kolektivov pri nas. Navidezno sožitje zaposlenih, ko v strokovnih krogih »laskajo« eden drugemu, ko se o napakah sprenevedajo in se o nepravilnostih ne razpravlja, ko imajo vedno prav posamezniki, ki so si izborili moč in ko se duši vsaka pozitivna kritika, je veliko podjetij pripeljalo do razsula. Za naš prehod iz dosedanjega načina samoupravljanja na upravljanje s skupno lastnino podjetja je izrednega pomena, da je v najvišjih organih upravljanja podjetja zastopana elita zaposlenih (prvorazredna sestava delavskih svetov!), saj le-ta z ustreznim feed backom lahko dejansko pomaga pri upravljanju in je le tako možno odpraviti razne manipulacije, ki gredo vedno v škodo podjetja. Na seminarju so bile izrečene številne izkušnje, ki jasno razodevajo, da je pot k zagotovitvi trdnosti in harmonije v podjetjih le v sodobnem managementu. Soodvisnost izkušenj po principu sklepanja iz malega na veliko in obratno, je bilo zame dovolj prepričljivo. Zanimive so se mi zdele ugotovitve mag. Cerarja, ko je govoril o človeku kot posamezniku. Strokovni delavec je lahko uspešen le, če se nenehno izobražuje ob delu in stalno skrbi za svojo rast. Če se znanje ne obnavlja, zvodeni že po letu dni, medtem ko v petih letih izgine. Vzpodbuden se mi je zdel napotek, da je človek lahko ustvarjalen le, če razpolaga z določenim zanimanjem in znanjem ter zna stresne situacije zaradi težav na primeren način »nevtralizirati«. Bistrost duha po intelektualnem delu lahko človek ohrani le s fizičnim naporom (tek, kolesarjenje, planinstvo ipd.), saj je človeku narava podarila možnost mišljenja in gibanja, ki ga mora znati med seboj usklajevati. »Zdrav duh v zdravem telesu« pogojuje pač zdravo družbo ... Izkušnje iz preteklosti, če sledim zabeležkam s seminarja, so pokazale tudi negativno vlogo, ki so jo odigrali skladi za nerazvite, saj so omogočali pasivnost in parazitizem na račun delovnih in prizadevnih in v povezavi s tem omogočili, da so se v teh okoljih rojevali neustvarjalni ljudje in politikanti. Vse te izkušnje bi lahko analogno prenesli tudi na prelivanje sredstev in solidarnosti v naših organizacijah združenega dela, saj je poleg vseh negativnih trendov odraz tega tudi marsikatera zavožena investicija, ki bo organizacijo zanesljivo pripeljala v stečaj. Slabost jugoslovanskih podjetij je predvsem v »oboleli« kadrovski politiki. Gospodarstvo, katerega vloga je proizvodnja, bi se moralo v bodoče znebiti tudi raznih zunanjih in notranjih političnih struj in politikanstva. V šaljivem slogu mag. Cerarja povedano: »Ježeš, Marija, kaj pa naj bi »moralno-politično neoporečen« človek naredil pozitivnega za firmo v Frankfurtu, če ne zna jezika in nima znanja?!« Misel mi ostaja v spominu kot opozorilo h kateremu bi se morali velikokrat vračati. Mag. Cerar je povdaril tudi, da neustrezna kadrovska struktura predstavlja enega najtežje rešljivih problemov gospodarstva Jugoslavije (najhujši »aids«), saj dosedanji »preživeti menagement« še dolgo ne bo pustil »dihati« progresivnim silam, četudi na škodo usode zaposlenih. Ob koncu sem razmišljala o determiniranosti, ki ji je podvrženo delovno okolje, ki je neorganizirano in duši ustvarjalnost. Ustvarjalen človek se spopada s številnimi težavami in protislovji in sčasoma odide tja, kjer že uspešno delajo ... Čez noč se lahko znajdemo pred paradoksom »boljši postaja še boljši, slabši postaja še slabši!« Fani Zrimšek IZ EMBALAŽNEGA SERVISA V SLIKI IN BESEDI IZ EMBALAŽNEGA SERVISA V SLIKI IN BESEDI Prednosti lokacije Embalažnega servisa premalo izkoriščene Reportaže ali podobnega prispevka iz naše najmanjše temeljne organizacije Embalažni servis Koper v Glasilu že dalj časa nismo objavili. Predstaviti delovni utrip, uspehe, probleme pa tudi načrte tega 33-članskega kolektiva, je bil cilj mojega obiska v temeljni organizaciji. O tem sem se najprej pogovarjala z direktorjem temeljne organizacije Cvetom VIDOVIČEM. V Embalažnem servisu so za opremljenost z računalnikom poskrbeli sami. Na njem že teče fakturiranje, saldakonti in obračun osebnih dohodkov (mimogrede: prejemajo jih v dveh delih). Medtem ko so njihovi proizvodni prostori ustrezni, pa so delovni pogoji zaradi prostorske stiske v pisarnah še komaj znosni. Zaradi pomankanja prostora so tako računalnik inša-lirali kar v direktorjevi sobi. Poleg analize 6-mesečnega poslovanja razpolagate tudi z določenimi podatki za spremljanje tekočega poslovanja. Kako bi ocenili poslovanje temeljne organizacije? Cveto VIDOVIČ: »Na splošno bi lahko rekel, da poslovanje Embalažnega servisa ni dobro, čeprav je slika po nekaterih kazalcih poslovanja ob polletju drugačna oziroma smo v primerjavi z nekaterimi temeljnimi organizacijami v sestavi KTL poslovali dokaj uspešno. Vendar, če primerjamo letošnje poslovanje z nekajletnim preteklim obdobjem, ugotavljamo, da iz leta v leto stagniramo. Iz polletne analize bi povdaril nekatere kazalce uspešnosti, s tem da jim je skupna naslednja ugotovitev: glede na nov obračunski sistem, ki predpisuje revalorizacijo določenih kategorij (celotnega prihodka), so nekateri podatki izkrivljeni in nerealni. Tako smo na zelo različnih mestih, če se primerjamo z ostalimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji. Po določenih kazalcih smo na 3., 4. mestu, po določenih pa šele na 6., 7. mestu. Po kazalcih, ki vključujejo vpliv revalorizacije so naši rezultati slabi, kjer pa ni vpliva revalorizacije, pa smo na boljših mestih. Po celotnem prihodku na delavca smo tako šele na 7. mestu, podobno po deležu dobička v celotnem prihodku na 6. mestu, medtem ko je akumulativnost ugodnejša - smo na 3. mestu, po dohodku na delavca spet na 7. mestu, po dobičku na delavca na 5. mestu, po povprečnih čistih OD na delavca pa na 4. mestu. To je pravzaprav mesto, na katero po uspehu poslovanja v okviru KTL sodimo, ne samo po uspehu tega polletja, ampak tudi uspehih iz preteklih let. Pogoji poslovanja so tako kot pri ostalih temeljnih organizacijah čedalje težji, konkurenca na tem področju pa ostra. Naročila so razdrobljena, serije majhne, kar vse vpliva na padanje produktivnosti dela. Več je priprav-ljalno-zaključnih časov, manj produkcije in skozi to tudi nižja tonaža. Za primer naj povem, da sem pri pregledovanju poslovanja za nazaj ugotovil povprečno 5 nastavitev strojev na začetni liniji proizvodnje, zdaj 21. Kupci nočejo imeti zalog, ker so zanje veliko breme, zato embalažo naročajo pogosteje, na krajše roke in v manjših količinah. Ker so serije majhne je tudi odpadke več - včasih smo imeli 8% odpadka, zdaj se nam je povečal na 12%. To povzroča velike stroške, ki nam spodjedajo dobiček. Dobiček je odvisen tudi od tega, koliko smo ažurni s cenami, ki pri materialu oz. reproma-terialu rastejo praktično vsak mesec. Temu moramo v prihodnje dati več povdarka. Poleg majhnih serij so ostale tudi nekatere velike, čeprav je Embalažni servis pravzaprav servisna dejavnost, ki naj bi služila ravno z majhnimi serijami, z enkratnimi naročili. Kljub pogojem poslovanja smo še vedno ažurni in lahko praktično v enem dnevu, ko zjutraj prejmemo naročilo, na- polnimo kamion z različnim asortima-nom izdelkov. Nujna naročila dobivamo predvsem od kupcev, ki delajo za izvoz (npr. Mehano Izola, Lipa Ajdovščina in drugi) in si ne morejo privoščiti nikakršnega zamujanja rokov, temu pa se moramo podrediti tudi sami. Povdaril bi tudi prednosti naše lokacije, ki jih na tem področju Primorske vsekakor imamo.« Omenili ste prednosti vaše lokacije to je maloobmejnega prometa, brezcarinske cone, večje potrošnje z vidika turizma. Koliko so te prednosti izkoriščene? Cveto VIDOVIČ: »Povdariti moram, da tako Embalažni servis pa tudi KTL kot celota premalo koristimo vse te prednosti. Že v preteklosti, v prihodnje pa sploh, bi morali možnosti trgovanja v maloobmejnem prometu in brezcarinski coni bolje izkoristiti. Tudi intenzivnejši razvoj obmejnih območij za večjo fleksibilnost v izvozu pri trgovanju z Italijo, Avstijo in tudi Madžarsko, je ena od teh prednosti. Z Valkartonom se dogovarjamo, da bi se v tem smislu okrepili, skupaj postavili in ojačali komercialni del - trženje ter ojačali tudi proizvodnjo. Tako bi onemogočili nelojalno konkurenco, ki moti tržno situacijo (dumpinške cene). Če se vrnem k problematiki tekočega poslovanja moram povdariti, da v poletnih mesecih juliju in avgustu nismo dobro poslovali. Kapacitete so bile slabo zasedene, le nekaj več kot 60%. Izpad proizvodnje bo v prihodnjih mesecih težko nadomestiti. Leto- IZ EMBALAŽNEGA SERVISA V SLIKI IN BESEDI - IZ EMBALAŽNEGA SERVISA V SLIKI IN BESEDI šnji rezultat bo zaradi tega prav gotovo slabši, ne pa toliko, da bi zaradi tega beležili izgubo.« Omenili ste iztrošene, tudi 20 let stare stroje. Kaj načrtujete na investicijskem področju? Cveto VIDOVIČ: »Zastarela opremljenost proizvodnje tudi za servisno dejavnost ni več primerna, saj so stroji tik pred razpadom. Svojo dobo so že zdavnaj preživeli. Naša posodobitev proizvodnje temelji na visoko produktivnih strojih za maloserijsko proizvodnjo. Nekaj svojih sredstev imamo, nimamo pa jih dovolj za potreben večji obseg obnove. Dogovarjamo se z Val-kartonom, da bi nam priskočili na pomoč. Dodati moram tudi to, da vse, kar smo dosedaj investirali v stroje in vključno s stavbami, smo investirali z lastnimi sredstvi. To pomeni, da iz skupnega investicijskega »Žaklja« v preteklih letih od kar smo v KTL, • nismo bili ničesar deležni. Čeprav smo majhen tozd, ne bi smeli biti v investicijskem pogledu zapostavljeni, predvsem zato ne, ker bi celotna delovna organizacija morala videti dosti večji interes in večje svoje možnosti razvoja na tej naši regiji, o čemer sem že govoril. Embalažni servis je združeval investicijska sredstva za druge temeljne organizacije (predvsem MP-3), odvajali smo tudi sredstva za računalništvo, čeprav imamo od tega malo ter smo si kupili svoj računalnik. Pričakujemo, da se bo to enkrat obrnilo v naš prid. Pričakujemo tudi pomoč v kadru, predvsem pri izdelavi investicijskega elaborata in svetovanja pri izbiri prave opreme, kar je izredno pomembno.« Nekajkrat ste omenili skupne načrte z Valkartonom. Lahko za zaključek komentirate organiziranost Embalažnega servisa po podjetniški zakonodaji? Cveto VIDOVIČ: »Vprašanje je aktualno. Če začnem s komentarjem elaborata ITEO, ki smo ga prejeli za razpravo o reorganizaciji, bi povdaril, da predlogi niso najbolj usklajeni s težnjami in pričakovanji temeljnih organizacij. Kaže, da najmanj šest temeljnih organizacij vidi svojo prihodnost v svojem (enovitem) podjetju, s skupno povezavo določenih funkcij (investicije, finančno - računovodska funkcija, AOP. kadrovsko - pravno po- dročje) na višjem nivoju. Embalažni servis se v novi organiziranosti trenutno vidi kot profitni center podjetja Valkarton, s tem da se bomo kadrovsko ojačali na področju trženja ter pridobili zunanje-trgovinsko registracijo zaradi večje fleksibilnosti. V tem krogu bi seveda želeli videti tudi Kar-tonažo Rakek, čeprav je realno to najbrž nemogoče pričakovati. Kar pa se tiče organiziranosti drugih temeljnih organizacij in reorganizacije delovne organizacije pa menim, da smo preveč energije porabili za razprave o organiziranju KTL kot enovitega podjetja s profitnimi centri. Baza za to ni razpoložena, zato moramo pripraviti takšen predlog organiziranosti, ki bo sprejet. To je moj pogled, na podlagi podatkov, s katerimi razpolagam. Se eno vizijo sem imel - novo organiziranost vidim v podjetju s tujo firmo, pa so me sodelavci prepričali, da je preveč optimistična. Ob pogledu naprej, v leto 1992 in dlje ter skupnem evropskem trgu, pa mislim, da je ta vizija pravilna.« M. Š. (nadaljevanje prispevka s prve strani) Domala v vsakem dejanju tako imenovane druge strani iščejo razloge, globjo simboliko, ozadje, če pa teh »ne odkrijejo« pa jih pogosto naredijo - za potrebe tekoče politike razdvajanja, ne pa medsebojnega zbližanja oziroma sodelovanja. Takšen je žal čas, ki ga živimo! Vi ste na srečo, povečini osvobojeni tega. Vpeti ste v delo v tovarni, domači kmetiji, na svojih vrtovih. Nekajletno realno padanje kupne moči ste vsaj do sedaj uspevali nadomeščati z več in mirnejšim delom, z novimi produktivnejšimi tehnologijami, z gospodarnejšim ravnanjem z razpoložljivim dohodkom. Taki kot ste, od mladega delovno vzgojeni, in ker niste polži, da bi prenašali svoje imetje sem in tja, se pač ne odločate za zdaj modna jugomitingovanja, še na misel vam ne pridejo takoimenovani mitingi siromaštva. Od države, ne občinske, ne republiške, še najmanj pa zvezne, ne teijate dela, plač, raznih bonitet. Nasprotno: zdravo - danes bi rekli tržno - razmišljajoči želite, da bi se te države čimmanj mešale v poslovanje vašega in drugih podjetij, hočete biti le tržni proizvajalci, ki so jim zagotovljeni splošni in enakopravni pogoji gospodaijenja. Zato pa upravičeno teijate deregulacijo gospodarskega in družbenega sistema, hočete modemi intergralni trg, zahtevate politično demokracijo.« Največ besed je slavnostni govornik namenil jugoslovanski federaciji, ko je med drugim dejal: »Do Jugoslavije postajajo vse bolj kritični tako tisti naši narodi in narodnosti, Id so bojda v sedanji grobo izkoriščani, ki bi jim pa v prekorojeni Jugoslaviji tekel med in mleko, kot t. i. priviligiranci; mednje naj bi sodili tudi mi, Slovenci, ki povejmo na glas, vse teže prenašamo nam naloženo preveliko breme prepotratne federacije. Prav to rastoče nerazpoloženje do naše skupne domovine, avnojske Jugoslavije enakopravnih narodov in narodnosti, pa je tisto, kar mora skrbeti politično realno razmišijujočega državljana. Zaradi tega bo letošnje politično leto, ki ga začenjamo spet v znamenju mukotrpnega iskanja novega ravnovesja med sicer tradicionalnimi antipodnimi gledanji na vsebino Jugoslavije, za katere obstoj, tako kaže, so ta čas bolj zainteresirani naši zahodnoevropski sosedje kot pa nekateri med nami. Prav zato, tovarišice in tovariši, ne kaže biti v predstoječih političnih prerivanjih pretirano sentimentalen, hočem reči, da nobenega vitalnega interesa ne kaže žrtvovati na račun t. i. »nove močne Jugoslavije«. Jugoslavija bo namreč močna le tedaj, če se bomo vanjo združeni narodi in narodnosti počutili kot v lastni hiši, ne pa kot podnajemniki, katerim samozvani lastniki stalno dvigajo stanarino, bivalno po- goji pa se slabšajo iz leta v leto. Res ne kaže pozabiti, da se je večina naših narodov združila v jugoslovansko skupnost le zato, da bi zavarovali svoje človeške in narodne interese. Zato federacija ni nekaj, kar je nad republikami in narodi, ampak je izvedena kategorija, neke vrste presečna množica skupnega interesa, a vseeno nova kvaliteta, v kateri so zgoščeni naši skupni interesi. Kdor tega dejstva noče ali ne more dojeti, ta objektivno dela zoper to skupnost - vprašanje je torej le: ali hote ali nehote! Zgodovina predvojne Jugoslavije ter njen nagel razpad to potijujeta.« Uspehe pa tudi neuspehe in mejnike v razvoju Kartonaže Rakek, je orisal direktor temeljne organizacije Tone BAJT. Kulturni program so oblikovali dramski umetnik Boris KRALJ, Notranjski instrumentalni kvartet, Mladinski pevski zbor Fran Gerbič iz Cerknice, plesna skupina OŠ Jožeta Krajca z Rakeka ter recitatoija Nana in mah David. Slovesnosti so se poleg delavcev in upokojencev Kartonaže Rakek udeležili številni gostje, ki so se jim pridružili pri praznovanju. Dogodek sta zabeležila tudi osrednja slovenska dnevnika »Delo« in »Ljubljanski dnevnik« v ponedeljkovi izdaji dne 18. septembra. Majda Štrekelj Živahen posvet govornikov, podpredsednika RK SZDL Vik- Pozorno so prisluhnili podpredsedniku RK SZDL Viktoiju toija Žaklja in direktoija Kartonaže Rakek Toneta Bajta (v Žaklju, sredini) pred pričetkom slovesnosti. Med spremljanjem slovesnosti: Mirko Urbas, Marija Jernejčič in Joža Švigelj. Tone Jernejčič, Boško Šučur, Vinko Jurca, v ozadju upokojenca Emil Bajt in Tončka Korenčič. NEKAJ VZDUŠJA, UJETEGA V FOTOOBJEKTIV Jože Telič, direktor bivše TISE (predhodnice Kartonaže), Komercialisti v družbi s prvim direktoijem Kartonaže Rakek Mira Kodela in Tine Rupnik iz prodaje z gostoma (na desni): Francem Kavčičem. Drago Mazi, občinska ZK in Branko Troha, občinska SZDL. Štrukelj Boris, Založnik Tone, Švigelj Joža, Ivančič Marta, Bombač Jože Še ob prazni mizi: Rezka Bolčina, Pavla Čančula, Marinka Knap, Jožefa Gregorič, Mara Lukek in Genovefa Vrbnjak. Oblak Vanda, Aleksič Aco, Matak Josip, Šučur Boško, Jernejčič Tone, Sečnik Cilka Milka Udovič, Ljudmila Kovačič, Marija Modic, Rezka Mekina in upokojenec Franc Urbas. NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI »Samo z nasmehom kreniti v agresivno prodajo ni dovolj« Ing. Zvonimir JERMAN je nastopil delo vodje prodaje v Tovarni potiskane embalaže 15. marca letos. Ko sva se prvič pogovarjala, mi je dejal, da si bo zaradi objektivnosti ocene situacije vzel še nekaj časa, preden o tem in o sebi spregovori za »Glasilo«. Tako je pogovor stekel konec septembra, po petih mesecih njegovega dela pri vodenju prodaje. O sebi je pripovedoval: »Po poklicu sem inženir organizacije dela in absolvent II. stopnje ekonomije. Po rodu sem Novemeščan, že triindvajset let pa živim in delam v Ljubljani. 21 let sem bil zaposlen v CHROMOSU, kemijskem kombinatu, Zagreb, kot vodja predstavništva za Slovenijo. Poleg vodenja operativne prodaje je to delo vsebovalo tudi koordinacijo med službami, takorekoč delovne skupnosti skupnih služb, s tem da je bilo te pri 5.500 zaposlenih in kombinatskem tipu organizacije zelo veliko. Vodil in usklajeval ter sodeloval sem tudi pri realizaciji samoupravnih sporazumov o združevanju v repro-verigi in ostalih združevanjih.« Kakšni so bili vaši motivi za spremembo zaposlitve? Je bil to izziv? Ste KTL oz. to proizvodnjo poznali od prej? Zvonimir JERMAN: »Po eni strani je bil ti izziv, po drugi pa potreba. Namreč, zadnjih pet oz. šest let sem bil plačan po normativih SR Hrvaške, kar pomeni okrog 40% nižji osebni dohodek kot v Sloveniji. In ker se čutim dovolj elastičnega za sprejemanje izzivov, mi nova zaposlitev pomeni tudi določen izziv. Te proizvodnje odprej nisem poznal. Na prvih razgovorih so mi bili predstavljeni zelo težki problemi, sem pa tega vajen, saj me trdo delo, če lahko tako rečem , spremlja že od mojega osnovnega poklica mizarja oz. mizarskega mojstra naprej. V lesni industriji sem delal šest let, štiri leta pa sem redno poučeval lesno stroko. Prvotno sem nameraval absolvirati to stroko pa sem se kasneje podal v komercialo, najprej v lesni, kasneje v kemijski industriji. Mislim, da pri vodenju komerciale ni bistveno poznavanje stroke, ampak dobro organizirane službe z referenti, Id pa morajo poznati stroko. Sam moram zakonitosti stroke razumeti ter upoštevati pri koordiniranju dela.« Kakšne so bile vaše prve ugotovitve ob prevzemu vodenja prodaje? Kaj je bilo potrebno storiti za prodajno sanacijo? Zvonimir JERMAN: »Pravzaprav se je dalo hitro ugotoviti, kaj tej prodaji manjka. Najprej sem ugotovil, da niso začrtane komunikacijske poti oz. da ni nikakršnih, za koordinacijo prodaje pa sem potreboval podatke. Uvedel sem način zajemanja potrebnih podatkov, na podlagi katerih danes spremljam naročila po delovnih nalogih in referentih, proizvodnjo in odpremo ter vrednostno realizacijo. Vse to spremljam dnevno in mesečno, od meseca maja dalje. Tak način ni popoln, so pa podatki uporabni. Resno računam, da bomo v kratkem prešli na računalniško zajemanje in obdelavo teh podatkov. V preteklosti se je prodajalo bolj po sistemu »vrtičkarstva« kjer je vsak za sebe mali bog, kjer vsak za sebe vse zna, za druge pa je to skrivnost. Obnašanje referen- tov je bilo pravzaprav odsev predobre pozicije potiskane embalaže na trgu, v preteklosti pa tudi, kot sami pravijo, prepuščenosti samim sebi in pogostim menjavam šefa prodaje. Lahko bi rekel tudi, da jim je kar ustrezalo, da so brez šefa, vendar, kakorkoli že: povdaijam, da poznajo svoje delo, da ga znajo dobro opravljati, je pa manjkalo koordinacije in določene širine. Povdaril bi tudi, da ni najvažnejše, kaj sami mislimo o sebi, važno je, kako nas gleda in ocenjuje tržišče, to so naši kupci (mimogrede: kupci nimajo tako zelo slabega mnenja o nas) pa tudi konkurenca. Prehod na kvalitetnejši način prodajanja sem, po razdelitvi kupcev oz. področij med referente in ureditvi komercialne dokumentacije, razdelil v tri faze: 1. Pridobiti zadosti naročil pod kolikor je mogoče ugodnimi pogoji oz. izenačenimi pogoji s konkurenco (kvaliteta, spoštovanje rokov); 2. V drugi fazi, ko je naročil dovolj - začeti selekcijo cen; 3. Priskrbeti si za proizvodnjo zanimiva naročila, predvsem v večjih količinah, saj smo, žal, opremljeni za velikoserijsko proizvodnjo. V prvi fazi smo pridobili nazaj 16 bivših in novih kupcev. Povečali smo tudi našo tržno prodajno moč pri kupcih grupe A za 10%, kar je po mojem mnenju maksimum, ker bi se nam še višja udeležba lahko vrnila kot bumerang glede na odziv konkurence. V tem mesecu, pa smo že imeli nekaj možnosti selekcije cen, da izbiramo med »praškaiji« ali sprejmemo naročilo ali ne.Za realizacijo tretje faze, tečejo razgovori za ekskluzivna naročila v večjih količinah (Soko Stark, tekočinska embalaža za mlekarne in drugo). Dodal bi še, da kreniti v agresivno prodajo samo z nasmehom ni dovolj. Tako kot konkurenca bi morali tudi sami več sredstev nameniti za reklamo oz. osnovne prodajne običaje. V tem pogledu smo res preskromni.« Obseg prodaje ste torej povečali že v poletnih mesecih? Zvonimir JERMAN: »Obseg proizvodnje oz. prodaje se je v obdobju, ki ga bom uporabil za primeijavo, gibal takole: za mesece od septembra 1988 do marca 1989 velja povprečje 325 ton proizvodnje; to povprečje je od julija do septembra letos 465 ton. Manjka nam torej še 150 ton, to pa so količine, kiv jih bomo pridobili v okviru tretje faze. Že pri obsegu proizvodnje nekaj čez 500 ton, pa se nam pojavlja problem, da tega ne izdelamo v normalnih pogojih, ampak z nadurami, nočnim delom, delom ob sobotah. Ti problemi bodo rešeni ob ponovnem zagonu 5-barvne »Planete«. To in še druge ugotovitve kažejo, da je bil investicijski elaborat, izdelan na 850 ton, delan precej na pamet in ni upošteval tržne zakonitosti. Še eno področje bi omenil, to je nagrajevanje ali drugače: pripravljeni smo delati za primeren osebni dohodek. Sistem nagrajevanja smo sicer predvideli, je pa to lažje predvideti kot uresničevati. Strokovno -objektivno lahko nagrajujemo z upoštevanjem osnovnih treh parametrov: tonaže, realizacije in dobička. Ti trije podatki skupaj imajo določeno vrednost. Pravzaprav bi bilo nagrajevanje enostavno, če bi imeli pokalkulacije. V kategoriji dobička, je skrit tudi plačilni rok, tudi to bi pri nagrajevanju morali upoštevati, saj za plačila v 60. dneh, nimamo koga nagrajevati. Z računalniško obdelavo teh podatkov, bi torej vsakemu referentu lahko odrezali njegov kos kruha (socialo se lahko gremo mimo tega).« Vaš pogled naprej? Zvonimir JERMAN: »Živimo in delamo pod velikimi pritiski tako kupcev, ki smo jih uspeli pridobiti nazaj, pa nas še preizkušajo, kot tudi pritiskom zaradi nerazčiščene finančne konstrukcije investicije, za katero pa nismo odgovorni v prodaji. Prepričan pa sem, in to posebej povdaijam, da trg imamo, da delamo za trg zanimivo proizvodnjo, da pa potrebujemo še nekaj časa (temu bi lahko rekel tudi potrpljenja), saj se na silo na tržišču ne da ničesar storiti. Naše mesto v tej branži predelave v Jugoslaviji je med petimi najbolj kvalitetnimi proizvajalci -nismo sicer na 1. mestu, na 2. ali 3. pa prav gotovo, in to si upam trditi. Mislim, da je to kapital, ki daje garancijo za prihodnje.« In kaj delate kadar niste jv službi? Zvonimir JERMAN: »Že sedmo leto sem predsednik Sveta KS Rožna dolina, kjer od zazidalnega načrta leta 1982 dalje koordiniram in vodim s sredstvi krajevnega samoprispevka izgradnjo infrastrukture (ceste, kanalizacija, javna razsvetljava). To mi jemlje veliko prostega časa, pomeni pa mi trajno, življensko delo. Poleg tega imam nekaj zemlje, na kateri se preizkušam v gojenju sadja in povrtnine, rad pa grem tudi na kakšen izlet. V zimskem času izdelam tudi kakšno intarzijo ali preberem dobro knjigo.« Se veliko razmišljanj je nanizal izbrani sogovornik, razgovor pa sem zaključila s temle vprašanjem: Naše napake vidite bolj jasno kot jih vidimo sami, ki smo del tega ... Lahko katero od njih posebej navedete? Zvonimir JERMAN: »Omenil bi samo dokaj veliko domačnost med ljudmi. Seveda sem zanjo, vendar samo, če je pristna, če vodi ljudi k istemu cilju, če so ljudje zreli zanjo in se zavedajo svojega dela. Ne pa da na račun domačnosti mislimo, da lahko vsak dela tako kot hoče.« M. Š. NOVOSTI IZ PROIZVODNJE - NOVOSTI IZ PROIZVODNJE - NOVOSTI IZ PROIZVODNJE - NOVOSTI IZ PROIZVODNJE Dva nova stroja! V temeljni organizaciji Kartonaži Rakek so do sedaj imeli ročni stroj za kaširanje to je za oslojevanje valovitega kartona ali lepenke s kartoni in papirji. Zdaj je stroj dopolnjen z avtomatskima vlagalnima deloma, novim transportnim trakom in lepilno sekcijo. Stroj krmili elektronika. Z njim je sedaj možno ka-širati tudi zelo tanke papirje do 80 g/m2, kar sploh ni izvedljivo s konkurenčnimi napravami. Temeljna usmeritev tehnološkega razvoja te temeljne organizacije je v izdelavo najzahtevnejših izdelkov iz valovitega kartona in lepenke. S tem avtomatom pa lahko izdelujejo npr. razne škatle za gospodinjske aparate, embalažo za dražje alkoholne pijače in podobno, ki je površinsko ofsetno potiskana in celo lakirana. Vse te prednosti povečujejo možnosti izvoza na najzahtevnejša tržišča. V temeljni organizaciji Valkarton Logatec pa so montirali stroj za ovijanje paletiziranih izdelkov. Naprava deluje ravno obratno kot običajni stroji, saj se tu vrti ovijalna plastična folija okoli mirujoče palete, ki je prišla po valjčni progi že povezana s plastičnim trakom. Tudi ta stroj krmili kompjuter, ki omogoča izbiro treh programov. Možna je tudi varianta, da se površina izdelkov pokrije z običajno plastično folijo in ovije z raztegljivo folijo. Tako ovite palete se lahko celo skladiščijo na odprtih prostorih. Andrej Čekada Stroj za ovijanje paletiziranih izdelkov Nova pridobitev povečuje možnosti izvoza Kartonaže Rakek na najzahtevnejša v Valkartonu. (Foto: A. Čekada) tržišča. (Foto: A. Čekada) KADROVSKE SPREMEMBE V IH. TROMESEČJU PRIŠLI - ODŠLI TOZD KARTONAŽA RAKEK Sklenitev del. razmeija: ILENIČ Valter MLAKAR Elvira URBAS Marjan UDOVIČ Simon MAROLT Miran KOROŠEC Metod Prenehanje del. razmeija: JEVDIČ Marija - upokojitev KOGEJ Primož SVET Adolf - umrl TOZD LEPENKA TRŽIČ Sklenitev del. razmeija: PAJKANOVIČ Spasenija MEGLIČ Silvo NUČIČ Donald PAVŠEK Dušan BOHINJEC Sabina ZRIMŠEK Suzana ŠTEFE Janez URBANC Anton ŽONTA Milan PINTARIČ Viljem BIJELIČ Slavena Prenehanje del. razmeija: KAVČIČ Rozalija - upokojitev NEMC Romana KOMESAREVIČ Branka TOZD VALKARTON LOGATEC Sklenitev del. razmeija: MODRIJAN Nataša KOGOVŠEK Ivan ŠANTELJ Matjaž BOLČINA Aleš JEREB Boštjan BRICHCA Kristjan Prenehanje del. razmerja: KORENČ Janez - upokojitev JERAJ Rudolf - upokojitev MAČEK Janez TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA Sklenitev del. razmeija: AVRAMOVIČ Rade - iz JLA KUMAR Slavko MURANOVIČ Igor BLATNIK Albina ANDRIČ Drago SOKLIČ Marija Prenehanje del. razmeija: ŠISTEK Marija LINDIČ Alojzija - upokojitev SMILJIČ Stojko ROS Marija - inv. upokojitev FETAHAJ Fehmi TOZD JELPLAST KAMNA GORICA Sklenitev del. razmeija: DEBELJAK Dušan SAVIČ Dušan ŠAŠ O Rade PINTAR Irena Prenehanje del. razmeija: MARKELJ Robert TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER: Prenehanje del. razmeija: IVANČIČ Antonieta ŠIŠKO Tihomir DO TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE Sklenitev del. razmeija: STRGAR Iztok MILI VOJEVIČ Jovo Č1ŽMAN Iztok LEVSTEK Alfred TURŠIČ Darja Prenehanje del. razmeija: JERINA Marjeta GRKOVIČ Željko MARINKO Vladimir VOVK Matjaž GRUDA Fetah - upokojitev LUKIČ Joka STAREC Marija ČIŽMAN Iztok DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sklenitev del. razmerja: RENKO Dina JANKOVIČ Sašo KAMENŠEK Mladen JURATOVEC Vida V temeljnih organizacijah Papirna konfekcija Ljubljana in Sigma Gornji Milanovac ni bilo sprememb. M. Zapušck NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA Primorci radi zahajajo v hribe ... »Kako preživljajo dopust delavci Embalažnega servisa iz Kopra, ki imajo moije vsak dan pri roki«, je bilo vprašanje, ki sem ga postavila Nadi KARIŠ, Silvi TRAMPUŽ, Nadi VELENČIČ in Albertu JERMANU, delavcem te temeljne organizacije. Nada KARIŠ pravi: »Ker smo doma na morju, hodimo na dopust v hribe. Letos smo bili v dolini Trente, povzpeli smo se na Triglav, Mangart, na Krn in druge vrhove. Ko sta bili hčeri še manjši, smo se veliko kopah v morju, zdaj se hodita kopat sami. Tudi sama se rada posončim in kopam, vendar samo, če je morje čisto. Tako smo se letos kopali v bazenu.« Silva TRAMPUŽ: Z možem sva bila v tozdovem počitniškem stanovanju v Gorjah. Ker otroka ne hodita več z nama na dopust, sva povabila s seboj mojega brata in njegovi deklici. Hodili smo na izlete po hribih. Bilo je zelo lepo. Kot gorski zrak, hlad in tista svežina hribov zdrava in prijetna, pa to ni ustrezalo moji revmi. Počitniško stanovanje Embalažnega servisa v Gorjah (drugih počitniških kapacitet nimamo) je lepo in je ustrezno opremljeno, čeprav kakšna stvar še manjka. Kot vidim - in to moram povda-riti - ga naši delavci skrbno čuvajo, puščajo čistega in urejenega, tako da ga bomo lahko dolgo koristili. Zelo sem jim hvaležna za to, saj bi se drugače lahko zgodilo, da ne bi imeli denarja niti za njegovo vzdrževanje. Zasedeno je nekje od konca junija do oktobra, potem ob praznikih, v zimski sezoni pa pridejo na svoj račun smučarji. Tudi v Embalažnem servisu imamo dobre smučarje. Glede morja pa bi rekla, da nam, ki ga imamo vsak dan pri roki, ni toliko do kopanja in sončenja, razen tistim, ki imajo otroke. Otroci se pač povsod radi kopajo.« Nada VALENČIČ: »Z Rakeka sem se preselila v Šmarje pri Kopru in dobila zaposlitev v Embalažnem servisu. Letošnji dopust sem preživela delovno, preurejali smo hišo, ki smo jo kupili v Pučah. Imamo tudi nekaj zemlje in živali, tako da dalj časa ne bi mogla na dopust. Klub temu, da sedaj živim blizu morja, sem bila samo enkrat na kopanju. Prejšnja leta pa sem letovala v počitniškem domu v Fiesi, nekajkrat v prikolici v Umagu, Funtani. Bilo je zelo prijetno. Upam, da bo prihodnje leto z dopustom bolje, pa tudi, da bom v novem delovnem okolju in kraju, kjer zdaj živim, navezala več stikov.« Albert JERMAN: »Na dopust z družino sploh ne hodimo. Nekajkrat na leto se sicer gremo kopat, večinoma pa hodimo v hribe, pa k moji mami in ženini mami v Brkine. Imamo nekaj zemlje in dopust izkoristimo zato, da kaj pridelamo. Kar tako za porabo pa denarja nimamo, je življenje vse preveč težko.« M. Š. Silva TRAMPUŽ Nada KARIŠ Nada VALENČIČ in Albert JERMAN na krožni žagi. POPRAVEK V prejšnji številki Glasila je bil na 2. strani objavljen prispevek pod naslovom »Rezultati poletnih mesecev realno nižji kot v predhodnih«. Zaradi strojepisne napake je besedilo v glavi tabele, označene kot Tabela 1 napačno oziroma pomenijo številke v posameznih stolpcih realizacijo po naslednjem zaporedju: junij, julij, avgust, 0 I-V. Prosim, popravite, avtorici pa se za napako opravičujem. Majda Štrekelj KRATKA INFORMACIJA Počitniški dom v Fiesi ostaja v KTL - kupil ga je VALKARTON. Več o tem v eni prihodnjih številk »Glasila«. inf. služba MURPHVJEVI IN DRUGI ZAKONI ... Murphyjev princip: ČE GRE VSE V REDU, JE NEKAJ NAROBE Dodatek št. 1 KO STVARI ŽE NE MOREJO ITI SLABŠE, SE TO VENDARLE ZGODI. Dodatek št. 2 NIČ NI TAKO SLABO, DA NE BI MOGLO BITI ŠE SLABŠE. ŠPORT IN NAGRADNA KRIŽANKA - ŠPORT IN NAGRADNA KRIŽANKA - ŠPORT IN NAGRADNA KRIŽANKA Turnir KTL v malem nogometu V soboto, 23. septembra smo v Tržiču organizirali turnir KTL v malem nogometu. Sodelovale so ekipe iz temeljnih organizacij Lepenke Tržič, Tovarne potiskane embalaže, Kartonažne Ljubljana, Papirne konfekcije in DSSS. Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali v menzi Lepenke, kjer so nam postregli z malico. Po prijetnem pomenku, ugibanjih, kako se bo uvrstila posamezna ekipa in žrebanju tekem, je bil že čas, da se odpravimo na nogometno igrišče. Dan je bil sončen in kot naročen za rekreacijo na prostem. Po vrstnem redu kot so bili tekmeci izžrebani, so se nato odvijali »dvoboji«. Vsaka ekipa posebej je v prvem kolu pokazala vse svoje znanje in prizadevnost za čimboljšo uvrstitev. Nekaterim je že v naslednjih tekmah zmanjkovalo »sape« in tudi rezultati niso bili pričakovani. Ekipa DSSS, najstarejša po starosti igralcev, (nekateri so jo videli kot zadnjo uvrščeno), je pokazala naj večjo mero vzdržljivosti in tudi uspešnosti. Do zadnje tekme je vse kazalo, da se bo uvrstila na I. mesto. Odločujoča pa je bila gol razlika, kije na koncu odločila v prid ekipi Lepenke Tržič. Tako je bila uvrstitev sodelujočih ekip naslednja: L LEPENKA TRŽIČ 2. DSSS 3. KARTONAŽNA LJUBLJANA 4. TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE 5. PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA I. L. Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. Razpis nagrad za praznično nagradno križanko ob 25-letnici Kartonaže Rakek: V skladu s pravilnikom o nagrajevanju sodelavcev Glasila in Biltena, je uredniški odbor sprejel sklep, da 25-letnico TOZD Kartonaže Rakek obeležimo tudi z objavo nagradne križanke na to temo. Tako bomo med reševalce praznične nagradne križanke razdelili bogatejši nagradni sklad in sicer: L nagrada 500.000 din 2. nagrada 400.000 din 3. nagrada 300.000 din 4. nagrada 100.000 din 5. nagrada 50.000.- din Vabljeni k reševanju in sodelovanju v nagradnem žrebanju. Rešitve oddajte do 10. novembra na običajni naslov: KTL n. sol. o., Ljubljana, DSSS, Kotnikova 19/a s pripisom »nagradna križanka«; če rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: Informativna služba KTL in pripis »nagradna križanka«. inf. služba DOPISUJTE V GLASILO tiskano v DO potiskane embalaže Pravilna rešitev nagradne križanke iz Glasila št. 8/89: Vodoravno: BASKI, FORT, OPTIK, USTA, JO AN, STIK, ATRIJ, TANT, NEENAK, NA, AK, NACE, NF. ASKA, RK, FLORA OL, LEVIT, MI-LIČINSKI, OZ, ENERGETIK, UA, KARANTANIJA, SRK, EBERT, LAK, TOT, RU, SODAVICA, AK, DE, LOVRENC, LI TAI PO, OLA, LEV, ARHITEKT, AN, KE, AKNA-VOST, TR, AQUA, BREZ, S, SČ, BESED, IA. m. z. Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnjega Glasila Prejeli smo 21 rešitev nagradne križanke, žreb pa je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami križanke: L nagrado v višini 300.000 din prejme SONC Franc - upokojenec, Črnuče, Tominškova ul. 46 2. nagrado v višini 250.000 din prejme Vodilni so tekmovali! Ugibali ste, za kakšno vrsto tekmovanja vodilnih gre v testu iz prejšnjega »Glasila«. Tekmovali so seveda v dolžinah svojih priimkov in to je edina pravilna rešitev. M. J. MRZLIKAR Andreja - DSSS 3. nagrado v višini 200.000 din prejme PETAN JULKA - upokojenka Ljubljana, Ptujska 27 4. nagrado v višini 50.000 din prejme LUTHAR Irena - DSSS 5. nagrado v višini 50.000 din prejme KLINC Zalka - DSSS Nagrado dvignite v blagajni na Kotnikovi 19/a, upokojencem pa jo bomo poslali po pošti. inf. služba Ugankarski slovarček AHO - Juhani, finski pisatelj (1861-1921) pravo ime Johanes Brofeldt ERATO - muza ljubezenskega pesništva KURIKULUM - življenjepis MAAS - nizozemsko ime za reko Meuse, ki teče po Franciji, Belgiji in Nizozemski RONKA - vrsta hruške TRASAT - menični pozvanec, dolžnik, na katerega je izdana menica M. Z. PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA OB 25-LETNICIKARTONAŽE RAKEK 2S-LZ-T kTL RAkS-k rsup- R.AU- NlCA 11VVU- MUPIS o m, lAvr- B-č-b bt-U L) 0 G kONtlO' MERAJ kRA3 nu BJfZ|CA|- PZSN!- C.A SEIbEL BRVAR. o e_o Mi USTNIC. g-LAS S LoMEN PREGOVOR. EAPoR- Nlk SMILA hUTA UTU&tL TESNI C-NATAb K.B-AB PRI 6TAT17I Uk TtJ ČET- V6RU.I \SKALkA Lisztov 1. Iht SUBO- TICA NAbAv, NAPLA- cilLo wk SKLAb. R.IRA FSUbAL. Pob -LOlNIk kONEC PploT- looliolE LANEŽC M6HS. bUtioV- KJIk fcAbO £RVA čR-kA Ab£cti>b