da pr.eencjo.vse volivce na vo- —Pefinitivno je imenov&i za kandidata za župana od strani demokratov Peter Witt, sedaj-ni komisar za cesUte železnice. Pet£r Witt je rodom •Nemec. je dosedaj bolj malo znano, vemo le to, ida pod njegovem vodstvom'oprava cestne lieleznicc na Clair ave. ni Iblaš (posebno dottra, in se črujejo vsak dan Številne pritožbe, če bo 6d šfi ne ve, toliko *je pajjotovo, Jandu, ki se rzmed vseh najlbolj trudi za »pridobitev državljanskih papirjev. Na Common je »plah semkaj Slovencev, ki nimajo papirjev? Odgovorili smo jim, ida jih je še nekaj tiso^. Nikjer niso upoštevali prej SJtoverccev, dokler se ni zvede-lb potom prošenj za papirje, /4caka ogromna masa Slovencev prebiva v Clevelandu. Na 'Common Pleas sodni j i je bilo dnžavljanskih papirjev samo $tovencen>. Pridobitev državljanske pravice je prvi korak, da pride narod naprej in se se-,«nani s širšo ameriško javno- ' stj o. " m :. " cd —V sdboto poselijo Cleveland dragi gostja iz Loraina, venska igodba, znana pod ime- r^riredila v soboto ol> 6. zvečr koncertom, l^raincani so pri- lem številu in z veseljem pose^ pa^ts lo^^šč^a^d feb^Un^oUolki, more (?) iti |v denai Jbrez igledi na cene. — /S/ ceno. 200 ||h volnenih razprodali za cene (koliko nas ^stanfljo!. . ... To je naravno^ OHIO ■ '. ■■ '■' 11 ■,—s Ugled in spoštovanje jezika zahteva, da se vsaka stvar pravilno narddi. Priporoča -se Slovencem, da v prihodnjič tak* lepaki takoj uničijo in trgovca, ki se norčuje s slovenštine sploh ne podpirajo. Vse tiskovine ki ne nosijo unijskeiga znaka ter štev. 83, niso bile izdelane v slovenski tiskarni. r'. - r 4 'Ki —|0r. Lunder-e zv:šale plačo tuk. delavcem za deset procentfov. To sicer ni zvišanje v pravem prunenu' besede, ker delavci bode^' doH»ili le tofiko kot so imeli predatrajikom. New ferk. ni. fel/r. Mdko TcDin A. Steimeir je znašel ta-kozva.no ''zračno mino". Ta mina obstoji g. malega balona, ki ima v se$ močino razstrelilno sreniarinoy»i3Saša vlada se izgovarja, da več Irugih narodov tudi rabi aftvriško zastavo na<|(|opju, Iti Ja v medna-rodin^Jptavah iti nikjer določeno, da se -ne ti inogla zastava enega nacajja ratoiti pri -,lrugem narodi^« Pomanjkanjffv Srbiji. —'Fblici>fl!e. Po mnenju tega odibora: trpi silno •m manjkanje katkjih 800.000 ^rbov, katerim preti smrt od Ti krte. če ne bora, in sicer prvTc od 9. avgusta lanskega ft a. Rnvski dii?avni ribor je odo- il nastop ruske vlade proti Nemčiji. Državni poslanci so , "lnoma ignorirali ruske dr-poslaince neinikega rodu. Niso jim dovolili priklo-, piti se ndljeni stranki. Vlada • e dclbik* popolno /.aupn'co, In kzavni zbor je sklenil, da se vojna ne sme prej prenehati, dokler se ne ssagotovi stalen rtir za Evrcpo. Državni zbor je potem predlagal več reform za aboljsanje razmer ruskega naroda, katere -bo vlada potrdila. 1000 lokomotiv za Francijo. Philadelphia, Pa., ia febr. Francoska vlada je pri neki tu-kaij-šni tv^ndk-i naročila tooo ozkotirnih lokomotiv za vojaške namene. Naročilo je vredno do' $.4000.000. Avstrijsko uradno poročilo Dunaj, 10. fel>r. Skupne av-stro-nenvske čete so včeraj po hudem (boju zavzele mesto Vo-lovec., dosedaj v ruAih roka3i. Rusi so se trdovratno upirali. V Karpatih je prišlo do več ostrih fcojev. 'N^ zapadoem delu Karpatov so bili-ruski napadi brez uspeha, m sino mjeli 340 Rlusov in tri strojne puške. V BUkovini naipredufjemo in smo zasedli "iriesto Vama.. Nemške žene v bitki. ♦Poroeila iz Pefrrograda zatrjujejo, da so riafct čete v Iju s puškami v rokaih. To sc žene rezervistov in deželnih •'iramiibovcev, ki so može spremljale v fboj. Nemške čete v vzriiotfni Pruski so se ponovno umaknile nazaj, toda Nemci pošiljajo z največjo naglico sveže čete v vizhodno Prusko. Boji pred' Varšavo so nekoliko iprenethafli. Obupni boji v Karpatih. Petrograd, 10. febr. Bofji, ki se sedaj vrš^ v Karpatih za go--Fpoc^stvo prelazov iz OaVc'je v ogiske jiižine, so tako <*rdit-kot jih nc pomni svetovnr, zgo dovina. Cele gore so pokrite m' lici in ranjenci, ki zdi!iujej "> v mejru Obe stranki dobivate nepre tano nove čete, in tako se Ib itka vrši; netire^tano naprei in ;bo ena owjlbolj wlloč:lnih bitk cele vojsUe. ^e-Rusi dobe zmago v Karpatih, tedaj jim je zagotovljena fenkovina, Galici-i.n vsa severna Ognska. Ce Hm\ vrprTnt^atyr to Ošabni Nemci. tAmsterdam, io, 10. febr. Nermki poveljnik v osvojenem belgijskem mestu Bruges, je včeraj zapovedal vseni tuje- se nadaljujejo. iPoložaj na Poljskem je nespremenjen. 1 SM Neomejena oblast. London, 11. ifebr. Angleški zemskim koncilom, da morajo' parlament je danes dovolil an- ostraniti svoje zastave in svo J^eški vlad:, da sme zbrati tri je cNavhe grbe raz hiše. kjer »^kjone vojakov v obrambo stanujejo. Brzojavka nadalje At*1i>c' ne vštevši onih voja- S »ravi, da so konzuli protestira- kov> ki ^ "lajajo i^-ven An- glije. Zajedno je i>arlament do- za nr. Ker ruska vlada ni pustila ameriškim zdravnikom, da (bi iz Pekinga, Kitajko podp rali nem-šfe "Marie Thresie", toda so bili odbiti z groznimi zjgu^ batni. Neiniko poročilo. Vlada se je rzjavHa, položaj zahteva, da je pripravljena. Počasni r dogodkov na bojišču, sili ■! jane, da mirujejo. iNtemci posojujejo denar. iBerolin, 11. febr. N bankirji so posolflli btidga vladi 150 milijonov frankov Kot se trdi iz I^omlona, Nemci denar posodili pod pogojem, da napade Bulgar Rumunijo, če napade Rumuni-ja Avstrijo". Toda kakor se roča ijL Bdikarešta, Batlgari so privolili, da bi napadli Rumunijo. Pač pa se poroča o riv-muwskilh in avstrijskih spopa-(Hh ob meii Rum unije. Oitlde-lek avstrijskih vojakov je prekoračil rumunsko mejo, toda Rum unci so Avstrijce po dve- „ urnem bojtr vrgli nazaj. V Karpatih bo odločitev. London, it. febr. Poročila, g da bi se moral« Rusi umakniti ir Bukovine, niso vrjetna. Rusi imajo izased^n večji del Bu-kov'ne. toda «0 se začasno umaknili pred mnogo Številnejšo avstrijsko armado, ki o-perira v Bukov i ni. Iz Rima prihaja poročilo, da so Rusi zasedli Wiloclavek, 35 mil} južno od nemške trdnjave Thorn, Če je to res, tedaj je pretrgani zveza meld nemškimi četami, ki|B| operirajo na levem ibiregu reke Wsle in med četami, ki se nahajajo v vzhcldni Pruski. Strašni boji v gorah. Petragtrald, 11. fdbr. Sn pet do čevljev visok IcTži po Kanpatskih gorah. Vojaštvo se more iprerrtkati le po po-samezinih dolinah in stezah, ki .vodijo tam mimo. Vojalki le Jpočasi napretiii-jejo. in vsaka bitka se bije v. največjo težavo, Ru«4ce čete posebno pritiskajo'proti Dukla prelazu, kaM mor prhajajo neprestano sveže ruske čete. |N"a celi fronti * imajo Rom* silno utrjene "P0910! janke, katerih skoro m mogoče vzeti. Kljub junalkim napadom Avstrijcev in Nemcev. Berolin, 11. febr. Kar se ti- se RJuaL, ne umaknejo niti za če fratlooskaga bojišča, razven ped. Pričakuje se, , da Nemci manjših priboditev, ni nobene odnehajo * napadi na ruske po valzne novice iz francoskega stojanke, ker so imeli v rad-bojišča. Boji v vzhodni Pruski njih treli tecfnfh strMTe zgubtg volil vladi toliko denarja, kot ga sama želi, '(fa oprertvi to no armado. > ^ Zaplenjena ladija. London, 11. fdbr. Ameriški parnik Wilohelmma, W je imel na krrovu živelž za Nemce, je bil danes zaplenjen Od Angležev in je moral v angleško prista nišče Falmouth. Tu bodejo brali živež z ladiJje, ki se pc vrne v Aineriko. Italijani pred vojno. Rim, 11. feftjr. N^ kraljevo BjJižhfc ^N A R o č H r N A I. ^HJp®1*"""1«'.................... Jiiftwp® ................................ |p** pUraa, di^nsi in denar n«j ae pCLEVELANDSKA AMERIKA, : «1«» ST. CLAIR AVE. N. E. ! HDWAJftD KAU8H. Publisfcsr. :. R loom j. rmc, aditor, * fjfolTBD TUESDAYS AND FBIPAm «Mdbjr 18.000 fUo'enlanft (Krainers) In City of eWal'.nd and clacwhm. A4t> ^pW«f rate* on irqimt. BK •'• liwai i i ■ ■ -■■■■ 1 TKL. CUV. FHINCKTOK 169 > Bptared mco«4-c1«m matter JaatiMT I Oti> IOOB, At the po«t office at JtwlMi, O. P; safer Um Act »f March«, 1 »TP. Wo. 13. Friday Feb. 12. 1915. j ^^gg^^ 1 i* i Narodna ljubezen. I Vse, kar vidite*« očesom, g vse, kar čujete z ušesom, vse Sto je sad ljubezni. Ta mali cvet Sta mala liilka, vise kar se g"ib-| Jje v naravi, je porodila ljube-fen, ljubezen je dojila in Iju-Sjbezen razveseljuje. Vse je txl-gvisno od ljubezni, vse je radi Kljubetmi pričelo Ji*hati življen-ji-je. Zrno je padlo na zemljo. Zemlja je potyulbila zrno, in ta poljub je oi>kxHl zemljsko krila Krilo je podalo svoj jylod : travnato bilko, cvet, steblo in listje. In vse to je porOsila Iju- I bav, blagoslovila Ijtibezen. toplote ni življenja. Solnce je L ljubezen in brez solne a ne bi bilo življenja na izemlji, voda i bi preplavila zemljo h potonili vsi. Ljubezen je cvetje, lju-jpbeaien je blagodejna dišava, 'in •h brez cvetja in dišave b» človek v grenkem svojem življenju |> udaril^ ob prvi kamen, zaletel it* dbr prvi kol, vrgel se v pr- Rfti£t v jeseni ma drevju, letni jf iair in prijema zoni sika tišina PV icoici, vse zvira od ljubezni. Ijjubelzen ne pozna meje, nima mere. I«eti in leti, odseva, JI*e blišči in prepeva. I^eti po ^Višavah, odseva po niža vali, polje o ndbesih. To je človečka llljubezen, to je ljubezn iprirode, p to je ljubezen prirodnih stvorov, velikih in malih, skupnih Toda kaj je narodna ljube- •Alti ona je še več, ako se moire sploh višje misliti, ona je ifiinogo močnejša, planiti silne-Pje, boianstveno. To je vsemogočni ogenj, ta ljubezen je J Bog, pred katerim padajo go-f ajwxJtetva in trepetajo Oblasti. To je silna reka, ki nosi na sebi itfse, kar je na njej, ki podira iiVse, kar ji je na potu, Sci za-| dušuje vse, kar ji je na potu. vdftrfh narodnih idealov v imenu naroda za narod! Odprimo starodavne knjige, listajmo »zgodovinske listine, poglejmo v hladne grobove. Pojdimo v temne ječe, ■podaj-ino se v gradovg in sijajne pa- II lače, ozrimo se na borne koče. .Poglejmo v Iblajgoislovljeno, klasično Grško, mater Sokrata, ipoglejmo red^tni kraj Rornula, od /emlje Velikega Napoleona " d0 malih Napoleonov; od pastirskega do viteškega naroda, % vse preglejmo, ujaj rod slovenski. Zjedini rod slovenski, Osvobodi rod slovenski! -o- Tako piSe mož..... Slučajno mi j* pršel v roke *'.\merikanski Slovenec", list, ka.teri zastopa suženjstvo, so-bratstvo Turkov, list kateri zastopa bič valpetov, pest brutalnosti. List. ki odobrava način vojskovanja divjakov Nemcev. 1X4 moj namen se brigati kaj zastopa oni listič, pač pa obžalujem narod, dbžalujem človeka, tki enako nesnago — garje — ipodpira. Ali smo res Še tako izasulžnjeni, je H ft s suženjstvo prešlo v našo kri in mozek. da ljudje nki v svobodni Ameriki ne slprevidijo. kaj je za nass Avistirija napravda? Vsi, ki »mo tukaj, ali 999 izmed 1000 smo prišli za kruhom, katerega doma nismo rmeli. Prišli smo, da dobimo obrorje svobodnega naroda, svobodnih misJij in delovanja. • ft, ':' h'fe I • - irmir j ceri se cuni d ga, naš narod politično ubit, zasužnjen, njega tainovj pdbiti aH hromi, ofroci in aene države loo.txx) kron vsako leto, in ker je teli otrefc in postopačev ja-ko veliko, iplačujejo kmetje in delavci kakib petdeset milijonov na leto samo za enega cesarja m njegovo druliino. Kaj ne, kdo totplača? Mehda Bog, ker je Bog postavil tega cesarja in njegovo rodbino tebi za šibo?-Če se telbi narodi otrok, n nimaš nič za močnik, kdo ti kaj da, daddbi« denar? In tvojega otroka je tako malo na svet prinesel Bog kaor onega cesarjeve žlalite, ali pa sploh nobenega. Torej kako pravico večjo ima tvoj otrok kakor cesarjev? Kdor ima pamet, bo rekel — nobene. Kajti nobert član ihabsbunške rodbine ni več kot jaz, pač pa^lahko trdimo, da so naši tslovenski delavski otroci več vredlni, ker «e s težavo in delom in znojem pripravijo naiprej, k točim cesarski otroci ipostopajo celo življenje, vaši delavski otroci pa delajo za nje. iGotovobi bil zadnji, ki bi se obregni I ob ,glayo Avstrije, če bi bila ta glava za iprocvit, pro-s-ve'to in (blagostanje podložnih. Prdkletistvo vojne se dol-\\ vse, samo pravega povzročitelju ise ne omenja." Vso evropsko gorje ima na svoji rami stapi 'sivec. ničvreden ce-vsar Avstrije, kajti če ne Ibi on na|K)veflal voijne Srfliiji, se sploh vojna ne bi nikdar pričela. Vsa opravičevanja, da je avstrijski cesar star, torej . nezmožen, so pišikava. On je go-si|K)dar, on -vodi državo, torej je tudi odgovoren za njo. Po amerfšiki razsodnosti, ako je gospodar vlade nezmožen. i bijli takoj v ječa-h in vrveli. P^red desetimi dnevi sem govoril z odličnim zdravnikom h St. Loufe, Mo., ki «e j« raiv-no vrnil iz iDunaja, kjer je posluša* predavanja posebnih predmetov na kliniki. 'Povedal je, da je na Dunaju javna skrivnost v viselh višjih krogih, da sta bila Franc Ferdinand in njegova soproga umorjena po vojas'kih Jorogih Avstrije in Nemčrje, kajiti avstrijska vlada je hotela Srbijo in to za vsako čeno. M'orflci so bili najeti kot navadno slepo orodje. Ddkazano je, da je srbska skrivna (policija i/nala za komplot 14 dni j iprej, pn-edno se je zvr-šil, in dak&zan fakt je, da je srbska vlakhi dl>vestila skrivno policijo v Avstriji, v kaki nevarnosti se nahaja Franc Ferdinand m njegova soproga, in raviio tako je »Srbija naprej obvestila imena ivseh zarotnfkov, ker ni hotela, da bi se Avstrija hudovala nad Snbijo, Toda kaj je napravila avstrijska vlada? Odgovorila je Srbiji: "Vi se briigajte za va'še razmere!' Zato je tudi umljivo, ko so vlade zdele, da se stvar preišče, in če bi bilo dokazano, da so Sr-brumorili avstrijskega prestolonaslednika, tse da Avstriji prosto roko, da Sr1>iijo zasede. Avstrijski falot je pa so se ravno te^a bali, da ne bi prišla resnica na »dan, zato so napovedali vojno v surovem tonu in največji nagl:ci. Zatfo se je tudi nenišikt falot Viljem v najbolj važnem trenutku skril, in se pozneje zagovarjal, dasi je celi EvrcUpi znano, kako sta rusiki ca!r iti angleški kralj trudila, da se mirnim potem vsa stvar poravna. Tako je, Av-strijakU In vsega zla je kriv prokleti sivec, Franc Josip. To je njegovo delo in delo nemškega Viljema ter nikogar dru-zega. In iza^takega falot a, ki djaje na deWlo klati najboljše flnife in mož«, ki je spravil celo Evropo v največjo revščino, ki je povzročil, da ' niatere ni-nvnjo kaj dati jesti svojim otrokom, ker nimajo več mož, za takega zločinca se danes moli po cenkvaih Avstrije, za takega se molh' ki kri preliva, na- . mesto, da bi ga spravili čimprej na dno pekla, (kamor spada! Marsikdo nie bo obsojal, da sem anarhist, a klaleč mi je Od tega. jaz sem iza narod. Zal mi je za vsakega, ki trpi rafli te vojne, in l'e isVeto pismo p'ravi: Zob ,za zob, torej kar so vodje naroda povzročili gorja, isto gorje, desetkrat večje želim v eni onim ;|>ovzročiteljem te-: ga gorja. Z gotovostjo se pa la(hko trdi "danes, da nemški barbat z avstrijskim zaslepljencem in njih (prijatelj turški Alah, da libdejo iplačali račun prvi z Lutrom. drugi .s;kriiem, tretji pa s polumesecem' v roki. Vredni bratje so se dobili skupaj, da pobijajo ljudstva za razširjanje svijari(ja. ropa in požiga. Toi'jpj prencki ali vera Užejo? Kom>u naj se vrjame? , "Amerikansfcega Slovenca" v Jolietu pa bi natihem na uho 1 WM. naj i-no ^ ko^o dobi dolarjev, oziroma avstrrj-sik-h k ron^: ckI ^ a vstrij sk eiga kon- ■ (^mmm « Uspeh hranitve. Kdor hraai, ima ksj. Čim prej začnete hranili, tem ptej dobite uspeh v življenju. Viak otrok bi nabral imeti hranilno vlogo na banki. Uč e .otroke pogoj uspeha r življenju - varčnost. Cbc Clev rt -y • -Ti rt G i 0 V) £ .3 g M & , —1 & G ■ > G O ^ r* rt u ^ ' ■ cf h s rt Otf -dT'. m C M a, v, S rt «2 5 C ČL, —t 'rt ' O O ■ m 0. I \ 1 i 2 3 4 5 6 7 8 9 io . i»i 12 M K 16 ' 17 i« 557-So 75-47 60.24 .189.06 "5 § pa m • m* G > rt M J* in rt C "1 0 ( V) X * PU 8 ii -• —» B M t % £ !| i N rt M g M SO M t Ifl « l| If n ci rt »B vgj s S V 0 i 2 3 4 5 6 7 8 : 9 10 11 596.93 5737 54-7^ 203.50 57«4 50.41 98.04 5873 158.10 38.61 10439 59 48 29.26 10455 33-37 15.3» 104.55 1855-44 <315.69 v 28.82 28.62 Il8.60 28.44 27.9I 49.89 25 58 82.40 <2.26 63.09 33-28 20.06 52 95 ♦ 19.12 933 63.25 21.56 233-59 21.00 21.75 61.50 24.00 18.75 40.50 22.25 62,25 1350 3185 45-15 6.45 4-35 20.70 465 3-75 7-65 J 4 65 12.45 2.85 , 9 45 4.20 2.70 8.10 v 2.25 • 2.55 f»i 7 05 1.80 2.25 ■75 2.25 ■v t..... . .20 .. * •. . ....... -25 25 ...... ■ .25 •25 .50 1 : t 189.OO ....... I8.00 IO4O.OO 3-57 5000 3300 115.00 ....... v • • • . • * - 't ....... 189.00 18.00 40.00 3-57 50.00 ....... ....... 33 00 ....... 1500 •i"- - " ....... ....... ....... 1....... ....... .....:. ....... •75 . • -75 150 • 1.«.. ■75 ...... ....... 6.25 ■ 25 >3 14 1 17 'M 2"! .OO 5.03 40.50 I2.00 « 35-25 »Sm.'J ...... SO • ••••• 1.00 l. 50 a.00 • • - • » 9-ooi 40 ■ 4 ool i M t, KX ^ < : *Vc « z tjs •: .>;, " STEPHEN ZGONC, CHISHOLM, MINN. pSr: f<%'-.{fS + ' ■'■ Gostilničar in javni notar* ........... 11 V zalogi imam domače m importirane pijače in Smodke. Ako Tam pri Kanji ne povedo za , • 1 '-.J'.,.. . .; ./'J moj prostor pazite na številko 109. BRIVNICA V KLETI. JOSIP MAR1WQC, Cenjenim rojakom se priporočam sa-nakup vsakovrstnih ur, verillc, priveskov, prstanov i Jednotnim inakom vsake Jednote, poroCnih prstanov. Columbia grafofonov in ploič. V zalogi Imam . slovenske grafofoue in ploiCe Is staredomovlne. Sprejemam v popravilo vsakovrstne ure, tudi kar se tiče slatnloe ln grafofonov. Torej rojaki, ako telite zanesljivo blago kupiti ali popraviti, pridite k meni ln videli bodeč«, da ste bolje postretenl. kot pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra poatretba. Se zahvaljujem za obilen obisk moje trgovine, ki se nahaja na 5895 Bt Clair ave. blizu 55. ceate. v Ne pozabite gesla Svoji k svojim l ■J. S. Jablonski, Izdeluje slike za ienitbe in druiinske slike, otroikc slike, po na}nove)li modi in po oiskih cenah. Za |1M vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti 1*» vse delo je garanthtanq. | — « ■ ----n - - « .*—_____M--- ■ htinjbi pno mm n mm kz^mim. i ■ ■r '-i -wki dR , . • ., ^ifM1 ■ - . t' . '.jtyl-'X^dt ■ pA>ppMAC1< f V ' . . „ • i «j jf | ill i | i s s m iv f 1203 Nenveod Umm4. II • ^ :" " "' " * I I novembra 1910. wMMdMgW Cleveland, O. | j m j 31W4 St'ciaJ^AvSnue. Tajnik: FRANK HUDOVEKNIK, lOSt East 62nd Street. "t j Blagajnik; JERNEJ KNAUS, «12» 8t. Clatr Avenue. Zdravnik: JAMES M. S F3 Lift KAR, «127 St Clair Avenue. ODBORNIKI: F. M. JakSifi, 1203 Norwood Rd- Job1P Ruas, 1306 E. 55 H Zori«, M* Proaser av. SVank Cerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Ordlna. Hm St. dlair Ave. Ignac Smuk, 109g B ast 66 St. Anton Oitlr, 1168 E. 61 St. Zvestno glasilo "CLBVKLAND9KA AMERIKA" Til dopisi. druge uradne stvari in denarne nakaznice- naj se pošiljajo Pisarna glavnega urada se nahaja na 1052 K. 62nd Street, prvo nad- ■ stropje, sadaj. Cuy. telefon: Princeton 1276 R. * - - , i , J ^----- - JMBKOUKO KRITIKE O PWEXINOVI HČERI". /^'Aih, oče! moj oče!.... - ka-;iretrešljiv o je zaclonel ta rajktic iAnton je Grdinove, ko je B svoji dramatični dovršenosti jf reševala častno ji ulogo Ro-| saticle Vernikove. Točnost, u-p-mestni poudarki, vse to priča, pda A.G. ni samo ddbra igralka, p pač pa da se v svojo ulogo tu-iitlLgloboko izaanisli. Tej globo | za misije nosti hero'nje igre §§A.C. je morala čisto analogic-fiio shditi tudi njena — mati, Mli je prosila svoje dete odptiš-čanja, kar pa ni imelo tremit- Ipniatere Rosande Vernikove je f jako Ijttflko rešila gospa Haff-pnerjeva. Menim, »da m več člo-kega -rca, ki bi ne moglo i reči: "Ni več to zahteva, ni to pprošnja, marveč nekaj, kar ■/zahteva vzvišenost čustvovan-f ja." Ta odločna prepoved — 'nafiomu in nepoznanemu otroku — in zajedno prošnja — t-ah — bilo je nepresegljivo! Se Ipalostnejši ipa $e bil prizor tretljqga dejanja — snidenje T pri sodišču. Tej lahkolHVki je bilo omehčano srce. zaljubila l je zopet Zivena Slavce va svo-ga moža... . vest se ji je zbudila, želela je skupnega življenja cz možem — z otrokom — Uktgo /Svetina je igral I g. M J. Grdina. Imel je ulogo ".i človeka, proti kojemu se je Umora}*: pač "zakleti vsa nari-BWf fasten v tem božjem sfvar-Iptvu, bil je varan po svoji ženi, I n ni mu bilo dano »poznati deteta. In ko je po dolgih 24. letih v-gledal to, Ikar je sicer bilo P njegov sad, (ko je vgledal svoje "deite", če bi v takih slučajih I človek ponorel — bi pac ne bili- čw»dno. in sodi se mi, dla bi g. \f/ Grdiiia l^hko rešil največjem najtežavnejše uloge. !Nje-arrve markantne poteze, nje* SJfOf , nekako razdražljiv na-Msmejhljaj (III. dejanje)... ."g. • »orlni tsvetnik, ne verjemite jej!" Tu se zrcali vsa očetova ljubezen, srd, ki je zakrivila IjejSvse je bilo raizporedtvo ne-K M A Ordini ne moremo samo 11 slec. sdk, letuje menda sam^ sebe pre- ■KbSscnacega meti igralci«, nase ^^Bk^Lli^A. . rlk '«• • i i • • * ■ ■■ ■ ■ .j step. ,ge. Amice je bil pač ne- prtikosljiv. Ne vem, če je zasnotalec 'igre sploh mislil, da bo nekoč prilika dana, da pdkaže v svoji hvaietzni ulogo svoje zmožnosti tudi "Slovensko\dekle". Svetu nelkaj povedati, ipa nič in 11a nič kazati — tako ulogo izpeljati, 'in če je tudi majhna — ni kar tako. Edina hvaležnost, ki jo more ta uloga nuditi. je dostojna kretnja in petje, to v se nam je pa pokazala gos-pica Jos:pina Lausche, zlasti s svojim ljubkim, naravnim glasom. Kot sodnka. katerega uloga je zahtevala inteligenta, treznega, preudarnega, ki pozna ljudstvo, strog, miroljuben, nam je dovršeno . podal tflrkc taCcega človeka, g. Toma-mc. Manjše izpopolnitvene uloge soibilfe v rok ali ge. M.J[eri-11a; Franc LunJca. M.F. Inti-liar, T. Petrič, in reči se mora, da so i ti naredili ne samo svoje dolžflosti, marveč pripomogli k splošnemu dobremu uspehu igre. Lepo novo dekoracijo je pripravil v II. dejanju g. A. Jeri-na, ki. pač kaže mojstersko delo, ki je Ibilo tem težje* ker je '.ajedno igrovodja. Priporočal pa bi, da pazi pri novih uprizoritvah nekoliko bolj na slovnico in izgovor, ali pa se naj vzame poljubni, doslovni dialekt, ki senvintja tudi našemu slov. slovstvu {fte škoduje. IŠicer so pa b le uloge srečno razdeljene, in od takih igralcev lahkq vselej pričakujemo najboljšega. Kritik, i • c-■ "r. 0 ."■' Boji v Maroka Berolin, 27. j an. Iz Carigrada se poroča, da so marokansfci nebeli zopet dfobili zmago nad francoskimi četami ter da so marokanske čete zavzele mesto Fez. Francozi so baje zgubili 3500 mož. Z>guiJia Feza je ?a Francoze jako velika, toda poročilu iz Cargnuta se ne vr-jame. Novi avstrijski napadi. Berolin, 7. fdbr. Poroča se iz fDtrtiaja, da so avstrijske čete zopet pričele z napadom na črnogorsko arma-do. Hudi boji so se -vneli v Hercegovini, kjer imajo Črnogorci zasedenih več avstrijskih mest. tz Cetitija se poroča, da »o črnogorske baterijp prisilile k molku avstrijske baterije. Vv .. Drastična čistila. .i Drastična čistilna sredstva povzročajo .nasilno delovanje odvajalnih organov, in se jih morate ogibati kar se da. Če ste večkrit ali redno zaprti, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino iqdka«j časa. Nobene neprijetnosti ne čutite pri tem. Pojači iprefbavtjakie organe, jih scisti, poveča vaš apetit in ne dovoli, da se kaika nečista stvar 'btra v vasem želodcu. Pri želodčnih neprilikah je vecKno zanesljivo zdravilo. Rabite je. kadar >se ne po&uitite dobro. Jos. Triner, 1333:39 So. Ashland ave. Chicago, 111., tMišičast revunatezem je posebno boleč, fkott tudi neuralgia. Trinerjev liniment daje večkrat hitro ola(jsfoO' Ceba 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. ---------— J Kje se nahaja Mary GrošeljT Pr*tb$; meseci je bila v Cktvr^ l?irtdiii ma 15B3 E. 4<*h St. Tto-cenjjene rojake, če ** njep naslovr^ mi^ieKfea ie n^rej zahva^u»m.] Dr. Triglav Izreka najiskre-jnejo zahvalo M. Setnikarju ^ prijazno posodilo^ polhrLsttvo, | enako ig. A. Cndina, ki je na-Klon i e n drufitvu ter zahvala tudi .gospici Josipini Turk za prijaizno posojilo cvetlic pri igri, kakor tukH g. A. Kaušku ■ za ikost-uime rabljene pri zaldn^i kn prejšnjih igraft. Se enkrat Všem prijateljem 'Triglava" najjlepisa zahvala. Odbor dr. Triglav. V-i-- I Naprodaj je lepa fa'rma, obse' I gajoča 102 akra. Na farmi je 6 I krav, 2 ikonja, 2 irebeta, in vsa farmansika oi>rava. Cena po I govoru. V. račun se vzame tudi I hiša ali lot v mestu. H milje 1 otd l?el»nice, mesta ali cestne železn ee. Lake Shore in NSckel 'Plaite želznica zfaven, do šole, cerlkve io minut, do Ashtalbnle 10 itnilj, 40 milj od Cleveland a. 'X'a posestvu je 200 sadnih dreves, črešenj,* jalbolk, itd^ Vsafk se lafrjpo srelenega šteje, ki to kuipi. Jos. Taink, R. 3, Box 11, Gerteva. Ohio. (15) POZOR! Cenjeno d;cwistvo se oi»o-zarja, da bodem ,z.oi>et pričel fbleke delati na tedensko odplačilo. namreč en dolar na teden. Za začetek bi torej potre-« boval vsaj 150 mož in fantov. c!a se ktilkor mogoče, hitro ".glasijo v moji prodajaln . Saj veste možje in fantje, da se spomlad bliža, spomladi se pa vsak rad postavi z novo obleko, zakaj se ne bi tudi mi, Zatorej ne zamudite lepd prilike, m (pridite k nam. Jos Gornik, 6l St. Cla'ir ave. - »P.S. Prosjnu da pridete čez teden, ker v nedeljo je zaprto d5> pozor! Proda se pet dobrih hiš, 3 nove 'dve nekoliko starejše. Vsaka ima prositora za dve družini, pri ■■ nmn Š * ■■■■■■. (- varovatn'no proij ognju, jrro-i daja in KK^^-.J^E^PP^1" |> aobozdravnM Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in ne/nsko. 540a Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. («3-46) -^- i V času boja, | I slabi padejo J i močni | I ostanejo. | ij Vojaka bo kmalu končana, ln H A sedaj je da se pripravimo n V delo. Vojska v Evropi pomeni m P vefljo prosperlteto v Zjed. dr- g D žavah, slabi Časi 'bodejo kmalu X P minili, vse tovarne ln delavnice lr r) bodejo delale b polno paro, zah- 0 n tevalo se bo člmdalje več de- i x lavcev. u | Zdravi ufočnl ljudje dobijo | % najboljša mesta In so prvi po-¥ klicani. Alt ste vi mofian, zdrav : 3 P mot, da lahko opravljate svoje ^ P dnevno delo In zaslutite svojo Q plafio? ^ i če niste, sedaj je Caa. da se i ^ ozdravite. Bolni molje ne mo- ( rt rejo delati. 6e je vade zdravje S slabo, ali Imate revmatlzem, ka- A X, ko nosno, pljučno, želodčno, Je- J jlf trno bolezen, če je vala kri ne- 1 ! J Cista, vuh| živci slabi, je vaSa I H dolžnost, da poskusite vse, da fl ozdravite, da bodete eden izmed $ rt onih srečnih ljudij, ki so zdravi ^ ^ ln vedno prvi upoštevani pri de- A A , Zdravje in moč Je lahko vafie, M S to vprašate Dr. L. B. Siegef- S ¥ steina, 746 Euclid Ave. Cleve- * U land, O., ki ima skoro najbolj- V 0 še in najbolj moderne zdrav al- ^ () «ke urade v tej detell, popol- g A noma opremljene s najbolj mo- 0 A derniml pripravami^ elektrlč- A X na sdravlla vsake vrste. ozon. h jf X-žarke ln serum sdravljenje. A | Katero uporabljajo J# najboljši I P pri poznani špecljallstl v Evro- * A 1»I za sdravljenje kroničnih bo- J I, lesnlj. ..........^ g I če želite, da ste močni in | j zdravi, oglasite se v sdravniko- d k vem uradu med 9. uro dopoldne u j do 4, ure popoldne ali med 7. In fl g 8. uro svefter. Ob nedeljah pa U s od 10. do 12. ure. Pošljite nam g) 0 svoje ime ln naslov, in poslali A □ vam bodemo posebno knjliico, A 1 kjer vidite slike najbolj moder- s 1 nega zdravniškega urada, kar P 2 ste j!h še kdaj videli. Tu je bilo D j že na tisoče ljudij ozdravljenih A j tekom zadnjih 22 let n | DR L. E. | SIEGELSTEIN t PERMANENT BL0U. fl j 746 EUCLID AVE BLIZU 9 CESTP. 0 ) CLEVELAND, OHIO ^ -—-- ' 11 ..... ■■ i irtsnasi i ^mi * ...............W m j A. E KOLAR, Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA . r 3222 LAKESIDE AVL ■ , Se pripsrsia Sleveacsn v •bllen ebisk. Točaa p^re- . ibs. Vedne sveže pljste. I flHjl^HQHHb National Drug .Štora 1 oKrvensKa icearoa. vogal St. Clair ave. in 61. ceste ^ i ^^ m . togi imamo vse, Kar je treDa. I^VW " oifiiiiri« f*1" . ■■ ■ 1 1 n?!;,1 > 1 " < '■ KRUH je narejen v pekarni tako čist, kakor od vafe matere, draga gotpa.' Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsigro-cezji. Ito Jacob Laob Baking Coapuj 4m LORAIN AVE Naprodaj v Collinwoodu posestva in zemljišča (loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. blizu šole (37-14-36-15» ■ LORENC Skok & Co. 4118 St. Clair-av. Prvi in edini^ slovenski klepar in stresni krovec. Barva hiše po nizkih cenah. dš ' ■ 1 1 ■1 ■' ■■ m .....................s 1ZURJEM ZOBOZDRAVNIK, ; Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 SL Q«r Ave. Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časo-pni na razpokgo. Ž«ke strežnice. ulini zobozdravnii- j ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. . Uradne uret Od 9iS0 do lltSO dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8K)0 zvečer Telefon urada: East 408 J, Telefon stanovanja: Eddy 1856 M. .............1111111.J • _ ____ Naprodaj je blizu slovenske cerkve jako x:lober trgovski proster po jako nizki ceni I.astnik gre iz mesta. Prinese $200 renta na mesec. Potreba $5000 ali $6000. Drugo na mortgage in f>7t Lot 56X199^3 Vprašajte na 6217 St. Clair ave _03) POZOR ROJAKU Ako ste namenjeni (kupiti hišo in ne ve*te oj: '"Zlcdja, glej da veru-jem^la govorim z duhovnom." iKavalir pa nadaljuje: "in 'katera stranka je na boljšem ?" "Ob tem času vikonite, to-dla mu tudi trda prede. Stari moi Lantenaic je grozen. Povedati ti moram še, da sta Lantenac in Gauvain oba enega redit, iz stare -plemen itaške rodbine. Ta rodbina inva dva rodu. ho, je imel ckoli sebe osem tisoč mož, v enem tednu se je dvignilo tristo župnij, če bi se mu po-5 srečlo vzeti kos obrežja, tedaj 'bi Angleži akrcal1! svoje moštvo. Toda k sreči je bil zraven Oauvain, ki je stri-jčnik starega marfkiza. On je repufo-Ikandki poveljnik in potolkel je svojega tftrijca. In potem, ko je ta grozni' Lantenac prišel, je začel požigati in mesa-ri'i. t>al je- ustreliti tudi dve ženi, izmeni! katerih je ena imela tri otroke, živela je pri nekem ,pari#kem bataljonu. Imenoval se je bataljon Bonnet-Rouge. Kar jih je ostalo od tega groznqga bataljona, so se pridttfžiH -diviziji Gauvaina. Odločili so se. da maščujejo smrt matere. Nitoce ne ve, kaj je stari moi storil s tremi malimi otroci. In to baš jezi pariške grenaidirje. Vikomte je mlad, dober in mi\ 6olvek, toda stari- niankv. je groren.; Kmetje- pravijo, da se Belce-burf) bori s svetim Mihaelom. Znano vam je, da je sv. Mihael angel j v tem delu ddiele. On ima svojo goro v zalivu. Govori se o njem, da je premagal hudiča rn da ga je pokopal pod drugo goro v tej bli-tžin\ kateri gori pravijo Tom-l>elaine." MI>a," mrmra kavaHr, "Tunika Beleni, grob Bela, Beliala, i Bekebtdba." i "Vam je pa vse znano," re- i če Ikinet. In sam pri sebi mrmra: Latinsko zna, gotovo je duhoven." Potem pa kmet nadaljuje: •Državljan, kar se1 tiče »kmetov, se je ta boj *zopet začel. Sveti Mihael je kraljevi gene- i ral BakedmS pa republikanski .< ,l>oveljnik; toda če je kak hu- • dič, tedaj mOra biti to stari j Lantenac, in če je kak angelj, i mora biti Gauvain: Ali ne hi i vzel kaj »hrane, državljan?" ' Imam kos kruha s seboj. ; Toda povedal mi še nisi, kako i -e bojujejo v Dolu." "Tako-le. Gauvain je po- l veljnik poizvedovalnih čet. Lantenac. pa dela načrte, ka- i ko povt ročiti ust a jo po celi rabijo, troblje so l. I mi bodei.. oba Bretonca spo-[v i-°la, Huu boj hu 11'slini -ta že c' a tam." "Kako daleč pa j»e do Dola?" "Za četo vojakov z voaovi IcOte tri ure." Potnik dene roko za uho in rjmsluli-nc. Potem pa reče: "Zd; se mi, da slišim topovsko gromenje." Gostilničar posluh ne. *M)a. državljan, in muškete pokajo. Bitka se je pričela. Čctt noč hodete morali ostati 'tikaj. V (bitko tgot^vo ne bodete hodiJi." ''Mleni ni obstanka. Svojo pot moram nadaljevati." "Motite se. Sicer ne veni, po kakšnih opravkih hodite, toda riziko je velik, in če se ne gre za vaše najdražje na svetu--" "Baš to jie," odvrne kavalir. "Mogoče rambe. Če dobi Dol v svojo 1 nblast, in če ima Dol v oblasti 1 lahko nastavi na bližnje hrl'ie j topove, s katerimi obvlada ob- < režje. Angleži se potiem lahko < VJcrc^jo. Zato je izbral svoje c fiajboljiše može za napad v Do- 1 lu. fFrrpeljal je s seboj deset t i est funtnih možnarjev, enega >semfuntnega in enetga štiri j •Ufoeh « mu ie zdel Aoro • fifnv fnn^l icliuv .mW? Imel se ni bati nikofar kot, Gaovaina z njegovimi 1500 motzmi, in v dkolki Dinana francoskega generala'Lechella. Res je bilo, da je imel Le-chelle 25.000 mož, toda bil je oddaljen 40 milj. Gauvain pa je imel premalo moštva, da bi se «iu ustavljal. Tako je računal Lantenac na uspdh. IFtnrhrumel je nad Dol nenadoma in z vso ostrostjo. Markiz Lantenac jr bil znan kot neusmiljen moiž. Pre-stlraiseni mestni p^ebilvalci so se zaprli v svoje hiše. Svojo armado jie pustil pred mestom, sam pa je šel preiskovat Ibliž-njo goro, kjer se je posvetoval t artilerijskimi častniki, .kje bi bifo najibolje postaviti topove. Poveljništvo armade je pustil nekemu Imanusu, surovemu človeku, k' je imel na vesti že več umorov, in v katerega je Lantenac popolnoma zaupal, hnanus je bil bolj sposoben za umore kot za vojaškega poveljnika. In zato se je bil menda Lantenac zmotil, ko ga je pustil sameiga ikqt jjoveljnika v taborišču. Ko s« je izvečerilo, in se je tttarkiiz 'Lantenac vračal v Dol, je naenkrat začni streljanje s t-rfoov'. Rihleč Če niste kupili ie tvoje zaloge, pridite tedaj. Najboljša izb era srajc. | ^ ■ | iniiurrr n n mu i ta .... .....1 m '' ' ,||T " 11 1 Čudno je, date mora ljudi opominjati ntg čuvajo tveje najre^e bogaUtvo - zdravje, Id te ne dobi tako lahko, kadar je enkrat zgubljeno. Toda ljudje tilno zanemarjajo tvoje zdravje pimv kakor bi vabili bolezni in tmrt v tvoja teleta. Hranite tvoje zdravje fco& kot tvoje do-larje. Mi ponujamo onim, ki to zgubili tvoje zdravje, in ki ga 2ele zopet dobiti Trineqfevo ameriško ---"T T" To naravno zdravilo obstoji t Čistega rudečega vfna in zdravilnih ielOS, in ima mnogokrat hitro bledice, če te rodno jemUe, So imate gjfr/ OTRPLA JETRA, ZAPRTJE, ZGUBO APETITA, HIPNO SLAB^T^LEČINE^ODAJ, ■f. Jnu..-" '' , .' <• Za vte take bolezni je treba telo hitro izčistiti, ne da bi telo otla-belo. To zdravilo utrdi i&teiO in mu pomaga, da odpravlja svoje dela brez zadrflta. Pri Modnih boleznih, jetrnih m prebavUalnih organih, jako dobro upliva PO LEKARNAR CENA $1.00 I JOSIP TRINER I MANUFAKTURNl KEMIST 1333-39 So. Av«^ Chicago, ffl. j