AKTUALNO VPRAŠANJE G« za delavske domove. Ta misel Je *>N« Izražena pred kratkim na razširjenem Plenumu SZDL Kranj. Jesenice, Kranj, Tržič pa tudi druga industrijska središča M Gorenjskem vse bolj potrebujejo dr«-*abnih prostorov. Predvsem delavskih domov. Vendar, kot Je bilo rečeno na plenu-m,>- ne bi nikakor smeli v novo skraj-*°«t in pod parolo delavskih domov za-obširne akcije za zidavo glomaznih Uradov. Tudi oblika nekdanjih domov s poudarkom na gledališče, t velikimi odri itd. ne ustrezajo današnjim potrebam. Potreba današnjega delavca se bolj kaže za DOMOVI prosto družabno življenje. Zato naj bi bili taki domovi s primernimi dvoranami za plesne oziroma družabne prireditve, s sobami za seje in sestanke itd. Končno tudi niso ti prostori tako nujni, da bi jih kazalo postavljati v ospredje pred stanovanjsko gradnjo. Toda v perspektivi nadaljnjega razvoja naših delavskih središč, v perspektivi nadaljnjega razvoja naše družbene ureditve, razvoja življenjske in kulturne ravni našega delovnega človeka pa je take delavske domove, prilagojene krajevnim razmeram, že danes nujno predvidevati v splošni komunalni ureditvi naših industrijskih središč. K. M. AKTUALNO V"'?;.* ' v..: GORENJSKE .-------------—---^---ijjte^ UiTo AS| LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO Xl1-. ST. 21 — CENA DIN 10.— KRANJ, 16. MARCA 195« S sere Občinskega ljudskega odbora Kroni Glas proizvajalcev se uveljavlja ^gparne o »prejetju družbenega plana odloženo - Samo-j^gjno stališče zbora proizvajalcev o dopolnilnem proračun-prispevku, ki naj ga plačujejo iudi javni uslužbenci Najf Na četrtkovih ločenih sejah Občinskega ljudskega odbora Kranj je bila glavna točka dnevnega reda sklepanje o sprejemu družbenega plana in proračuna kranjske občine za leto 1959. ^ .-Prej so odborniki pregledali čun, ampak bi jih morali uporab- d0 S^reJeH nekatere popravke in ljati namensko za določene objek- P'an n'tve k predlogu družbenega te družbenega standarda. Seveda Od v 'R Pr'Pombe zborov volivcev bi morali s tem računati že repub- volj ater'n velja omeniti, da so liški in okrajni družbeni plani, ker io$tVci v Projektu, Planiki in Iskri potem občina tudi ne bi bila po- ^ 9v|jalj vprašanja, če je umest- stavljena pred gotovo dejstvo, da v,v^re^v'^ena novogradnja na Kr- dopolnilni proračunski prispevek a4jCj\'n ali ne bi bilo pametneje, pač zaradi določene višine prora- p0 1 ta investicijska sredstva čuna mora predpisati. S tem pa la j raJe za gradnjo stanovanj bi naleteli na boljši odziv tudi pri objektov družbenega neposrednih proizvajalcih, ker bi 8djn?.^a miroma aH ne bi bilo le-ti točno vedeli, zakaj se bo po- slej'^ P< M s0 m rabil denar, ki ga dajo od svojih na Šmarjetni gori. Na Ru- netto plač. VSI ALI NIHČE Predlagali, naj se ponovno *869lelnllnega proračunskega prispev-,r* 'o sploh vseh izrednih prispev-v ne bi smeli vnesti v prora- Škofja Loka, 15. marca. Včeraj je bilo na Trati pri Skofjl Loki v dvorani Gorenjske predilnice tradicionalno nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. V nabito polni dvorani je mala Mojca (na sliki) »odločala«, kdo bodo srečni dobitniki letošnjega žrebanja. Razen tega so Lipe Sevše, Oča s Krana, Frenk in Grega z Jesenic, mlada violinistka Majdka Fajonova in Mihec Pogačnik ter Milan Mihelič in veseli loški sekstet v dvournem sporedu prijetno zabavali nad 700 poslušalcev včerajšnje prireditve. — O Izidu nagradnega žrebanja berite rezultate na zadnji strani. Čas obveznega spomladanskega škropljenja sadnega drevja je v nekaterih kmetijskih zadrugah na Gorenjskem že za nami. Tam, kjer tega še niso storili, bodo morali zdaj pohiteti. .. O družbenem planu in proračunu bodo razpravljali volivci Občinski ljudski odbor Skofja Loka je v torek na skupni seji obeh zborov prvikrat razpravljal o predlogu družbenega načrta in proračuna za leto 1959. V prihodnjih desetih dneh bodo o njem razpravljali zbori volivcev. Načrt ugotavlja, da narašča družbeni bruclo proizvod za 2,3% hitreje kot predvideva perspektivni načrt. Prav tako narašča narodni dohodek za 4,1% hitreje. Za leto 1959 pa se predvideva nadaljnji porast narodnega dohodka za 7,5%. V tem primeru se bo narodni dohodek na prebivalca, upoštevajoč naravni prirastek prebivalstva, povečal od 145.209 dinarjev v letu 1958 na 154.357 dinarjev v letu 1959. Za preteklo leto pa je precej negativen nižji izvoz. Vrednost izvoza v deviznih dinarjih, ki je znašal 1957. leta 116,382.000 dinarjev, se je lani znižala na 91 milijonov 349.000 dinarjev. V družbenem gospodarstvu je v občini zaposlenih 2891 delavcev; s tem je načrt zaposlenih za leto 1961 dosežen s 96,5%, v industriji pa so ga celo prekoračili za 4,1%. Na prekoračenje števida zaposlenih v industriji so vplivali predvsem objektivni razlogi, ker se je zavlekla rekonstrukcija v Gorenjski predilnici. Ta tovarna namreč predvideva, da bo po rekonstrukciji zaposlovala 70 delavcev manj kot v V>tu 1957. Vendar je v načrtu poudarjeno, da si gospodarske organizacije doslej niso dovolj prizadevale, da bi z boljšo organizacijo dela in s sprostitvijo notranjih rezerv povečale produktivnost ob relativnem znižanju števila zaposlenih. Posebnost letošnjega družbenega načrta je poudarek na krepitvi družbenega sektorja obrti, zlasti v Poljanski dolini. Nekaj manjših obrtnih delavnic bodo združili s sorodnimi obrtnimi podjetji v Skorji Loki. Precej osnovnih sredstev, ki jih uporabljajo te delavnice, je privatna last, zato jih bodo v tem letu odkupili. Za investicije v obrti SO namenili čez 32 milijonov dinarjev. Letos bodo tudi močno povečali investicije. V gospodarske investicije bodo vložili 549,414.000 din, kar je za 149% več kot preteklo leto. Negospodarske investicije pa narastejo za 81% ali na 358,320.000 dinarjev od 198,049.000 dinarjev v lanskem letu. Posebno ugodno pa je, da imajo sredstva za skoraj vse investicije že zagotovljena, kar je omogočilo pravočasno pripravo elaboratov in zato tudi pravočasno udeležbo na natečajih. O podrobnostih plana ljudski odbor na tej seji ni razpravljal. To bodo storili potem, ko bodo slišali še mnenja in predloge volivcev. Zbori volivcev bodo v vseh volilnih enotah na terenu in v gospodarskih organizacijah. Na tej seji je občinski ljudski odbor imenoval tudi upravnika Zavoda za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov v Skofji Loki in nov upravni odbor podružnice Komunalne banke v Skofji Loki. Izvolili so tudi tri komisije: za civilno zaščito, za pomoč obsojenim in iz zapora odpuščenim osebam in komisijo za podeljevanje štipendij. Razrešili so tudi dosedanjega direktorja gostinskega podjetja »Krona«, medtem ko so imenovanje novega direktorja preložili na eno izmed prihodnjih sej. M. C. Pred sprejetjem družbenega načrta občine Jesenice V prihodnjih dneh bo ljudski odbor jeseniške občine razpravljal o letošnjem predlogu družbenega načrta in proračuna. Nato bodo o njem razpravljli še volivci na svojih zborih. Letošnji družbeni načrt jeseniške občine predvideva nadaljnji porast proizvodnje, zlasti pa zboljšanje kvalitete proizvodov jeseniške Železarne. Načrt predvideva za nekaj nad 37 milijard brutto proizvodnje, kar pomeni 6,8 odstotkov več kot lani. Tudi narodni dohodek se bo občutno povečal (8,5 odstotkov). Investicijska vlaganja bodo za 28,4 odstotka večja od lanskih, predvsem se bodo povečale negospodarske investicije. Od skupnih 1,807 milijonov din investicij bo 1,046 milijonov za negospodarske investicije. Največ sredstev, nekaj nad 506 milijonov, bodo namenili za stanovanjsko izgradnjo, za komunalne naprave 122 milijonov, za šolstvo 150 milijonov itd. Spričo pomanjkanja sredstev zaradi obsežne stanovanjske gradnje, so iz programa izostale mnoge predvidene investicije ožjega komunalnega značaja. 81^828291^7395 KRANJ, 16. MARCA 1959 LJUDJE IN ĐOGO ČRNA CELINA D KI VSTAJA NAFTA DISI Francozi so našli v Sahari obilo nafte. Toda esvo-• odilno gibanje Alžira temu, da ima Pariz pravico za njeno eksploatacijo, nasprotuje. Oglasil se j« tudi Maroko in zahteval razširitev mej na del Sahare. Pred dnevi se je oglasil še Tunis. Burgiba je izjavil, da je pravilno, da se puščava, pod katero leži omenjeno bogastvo, porazdeli med okoliške dežele. Zanimivo je na-alednje: petrolejska izvori so prav v bližini tuniške meje. Vsekakor Franciji ne bo lahko ohraniti svojega »eldorada«; vedno je nevarno na tujem kopati... POHITITE! Sin diktatorja San Dominga Raphael Trujilo «e je pred nedavnim »proslavil« s svojimi zvezami z nekaj znanimi filmskimi igralkami, katerim je poklanjal dragocene darove v vrednosti celotne ameriške pomoči državi njegovega očeta. Ker se prav sedaj začenja ogorčena bitka med velikimi ameriškimi avtomobilskimi koncerni za lansiranje in prodajo avtomobilov »tipa 1959«, so ti skupno naslovili na moške sledeči oklic: »Pohitite, da ženi vaših sanj poklonite avto! Ako lega ne boste napravili vi, tvegate, da to stori Raphael Trujilo!« BELI ČRNEC Peter Jansen Van Vuuren, ^46-letni železniški delavec iz Captovvna v Južni Afriki, je obtožen zaradi kršenja rasnih zakonov. Ugotovljeno je namreč, da o«, čeprav belec, žtfvi z neko žensko obarvane kože. Zaradi tega je moral pred sodišče. Javni tožilec je zahteval strogo kazen. Odgovor Van Vuurna na takšen postopek je bil: »Ne želim, da me imate še za belca. Odslej me imejte za človeka z obarvano kožo!« Van Vuuren zelo dobro ve, kaj to pomeni in kakšne so lahko posledice. Ostal bo brez dela. Toda ljudje z obarvano kožo so mu že obljubili vso pomoč, če bo prišlo do tega. In končno, sodišče mu ni moglo izreči kazni. Javni tožilec je odstopil s svojo obtožnico. Vendar pa s tem zadeva še ni bila končana. Sodnik je razglasil, da je Van Vuuren izgubil vse pravice belih ljudi in da ise mora odslej ravnati po zakonu »Apartheida« o rasnem izločanju. Če ga bodo dobili v tramvaju za belce, v kino dvorani ali restavraciji, bo strogo kaznovani Simpatije tamkajšnjih prebivalcev so na strani belega črnca. Novice ■ »črnega kontinenta« — iz Afrike se prehitevajo. Čedalje več je poročil o nemirih, o demonstracijah črnega prebivalstva, o odporu domačinov proti tujem« gospostvu. 2e dolgo tli v Afriki. Toda dotlej se je plamen upora vžigal v njenih »belih« področjih, naseljenih z arabskim življem. Tod na severnih obronkih prostrane afriške celine je v zadnjih letih zraslo nekaj neodvisnih dežel, medtem ko v Alžiriji že peto leto alžirsko ljudstvo pogumno bije boj proti močnejšemu sovražniku — francoskim kolonialistom. 2e nekaj časa pa prihajajo za kolonialne upravljalce vznemirljive novice tudi iz notranjosti Afrike, iz njenih »gluhih črnih delov«. Nastali sta dve novi, »pravi« afriški deželi: Gana in Gvineja. Za druge, še vedno nesvobodne afriške dežele in narode je to živ zgled njihove prihodnosti in napotijo za njihov osvobodilni boj. Završalo je pravzaprav v prvih dneh letošnjega leta. Izbruhnili so neredi v dotlej mirni koloniji, v Belgijskem Kongu. Odtod se je odpor kot požar razširil po drugih področjih afriške celine, zlasti v tistih, ki so bogate z industrijskimi surovinami in od katerih se je belim gospodarjem prav zato najteže ločiti. Kmalu je zakipelo tudi na drugi obali reke Konga — v Francoskem Kongu. Začeli so se neredi v Dahomeju in v Zgornji Volti, dveh francoskih posestih. In zadnje dni smo priče malone pravi vstaji v Centralni afriški federaciji, zlasti v njenem najbolj zaostalem delu — Njasi. Centralna afriška federacija j« plod britanske kolonialne politike. Nastala je leta 1953 s prisilno združitvijo treh dotedanjih kolonij Severne in Južne Rodezije ter Nja-se. Po zgledu Južnoafriške unije, kjer vlada belcev zatira temnopolto večino, naj bi tudi tu avtonomna vlada belcev držala v šahu črno prebivalstvo. V tej federaciji je namreč 7 milijonov domačinov, medtem ko Je belcev le 350.000. Kljub geslom o enakopravnosti in rasnem ravnotežju pa v vladi ni niti enega zastopnika temnopoltega prebivalstva, da o drugih razlikovalnih ravnanjih ne govorimo, saj so dovolj dobro znani iz vse zgodovine zatiralne, kolonizatorske politike, še najtežji je položaj v Njasi, kjer Je razmerje med črnim in belim prebivalstvom 1:500. Domače prebivalstvo iz Njase v glavnem izkoriščajo kot ceneno delovno silo v bogatih rodezijsklh rudnikih in plantažah. Nezadovoljstvo proti izkoriščanju kakor tudi proti nepriljubljeni federaciji, kateri se je prebivalstvo vseh treh dežel upiralo od same ustanovitve, je nenehno raslo. Glavni voditelj Afriškega nacionalnega kongresa, politične stranke domačinov — ta se bori proti tujemu gospostvu in za neodvisnost — zdravnik dr. Banda vedno naleti na navdušene vzklike med črnimi poslušalci, kadar mednje zaluča svojo priljubljeno parolo: »K vragu s federacijo!«. Odobravanje pa prede v pravo navdušenje, k prevzame črnske množice, kadar zaključi svoj ognjeviti govor z vzklikom: »Ufulu! Ufulu! Ufulu!« — »Svoboda! Svobodal Svobodala Britanske oblasti in vlada Centralne afriške federacije so storile vrsto krutih ukrepov, v katerih sodelujeta policija in vojaštvo, da bi zatrle upor domačinov. Prva bilanca dosedanjih nemirov v Njasi že kaže žalostno podobo politike »po-mirjevanja«: 44 mrtvih, 71 ranjenih in 225 zaprtih domačinov. Toliko po podatkih britanskega ministra za kolonije. Toda ostri ukrepi in strahovlada ne moreta zajeziti poplave afriškega nacionalizma, teženj po svobodi in neodvisnosti. To je stvar, ki bi se je sicer koloniallsti morali naučiti že v Aziji. Zato bi bilo v njihovo korist, če bi čimprej dojeli, da je zdaj napočil konec kolonialnela izkoriščanja in zatiranja tudi v Afriki, konec vladavine belih gospodarjev nad črno celino. MARTIN TOMAZIČ v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - DIRKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475 - UPRAVA ST. 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KIH IN PETTKIH - LETNA NAROČNINA 600 DI-KRANJU 607-70-1-135 - IZHAJA OB PONEDELJ-NARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Nekaj dni suho, z mrazom ponoči, pozneje postopoma topleje. Sledilo bo nestalno vreme s pogostimi padavinami in ponovno močno ohladitvijo. DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NA JESENICAH JE PODALO LETNI OBRAČUN Jesenice, 15. marca. Sinoči je bil v Kazini na Jesenicah letni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov Jesenice, ki vključuje nad 200 inženirjev, tehnikov in drugih vodilnih uslužbencev v glavnem iz Železarne. Na občnem zboru sta poročala predsednik tov. Ciril Odlašek in tajnik ing. France Vilman. Delo v minulem letu je bilo v vseh pefth sekcijah — v metalurški, strojni, električni, kemični in gradbeni — zelo razgibano. Z organiziranjem rednih strokovnih predavanj i.i strokovnih debatnih večerov, s štu dijem v krožkih in z organiziranjem poučnih ekskurzij je doseg'.o društvo v minulem letu doslej i<\\-lepše uspehe. Tudi v prihodnje bodo s pričetim delom nadaljevali in predvsem strokovno izpopolnjevali svoje članstvo. V novi odbor so izvolili to pot mlajše inženirje in tehnike, v nadzorni odbor pa tudi glavnega in tehničnega direktorja Železarne Jesenice, kar jamči za še plodnejše delo društvo v bodočem letu. U. MLADINA IZ GOLNIKA JE OBISKALA ISKRO Kranj, 15. marca. Včeraj popoldne je obiskalo tovarno »Iskra« preko 90 mladink in mladincev osnovne organizacije LMS iz Golnika. Mladina iz Golnika si je ogledala tovarno in se zanimala za proizvodnjo posameznih izdelkov. Za tem so si ogledali še film o tovarni in se pogovorili o sodelovanju tovarniških mladinskih organizacij z vaškimi. M. 2. KORISTNO SODELOVANJE Jesenice, 15. marca. V petek zvečer je bilo na Jesenicah posvetovanje tovarniških komitejev »Iskre« iz Kranja in »Železarne« iz Jesenic. Pobudo „V časopis te bom dal...! O vsem mogočem pišemo! O tarifnih pravilnikih in dopolnilnem proračunskem prispevku, o novih igrah in filmih, o uspehih naših smučarjev, šahistov, keg-Ijačev in nogometašev, o sestankih, predavanjih in tečajih, o prometnih nesrečah, o umorih, požigih in tatvinah, o sovjetskem satelitu, ki je mimo Lune poletel proti Soncu, o potovanju državnikov po svetu, o prehrani dojenčka in o tem, kaj bomo danes jedli za večerjo. O vsem tem in še o mnogih drugih stvareh veliko pišemo. Redko, zelo redko pa napišemo kaj tudi o nas, o novinarjih. O naših odosih z ljudmi, o tem, kaj ljuuje mislijo o nas, kako nas sprejemajo . . . Je pač tako! Pravijo, da je čevljar jeva žena navadno bosa ali pa ima zelo slabe čevlje. V tehle kratkih sličicah pa bodo nastopali tudi novinarji . . . France je star novinar. Ne sicer star po letih — niti štirideset jih še nima — pač pa po svoj novinarski praksi. < In znan je kot dober novinar. Pravičen, objektiven, nikoli zaletav. V mestu, kjer je bil zaposlen, so zgradili novo restavracijo. Moderen lokal je bil to. Sprva je bil od jutra do večera prazen. Ko pa so se ljudje nanj navadili, so radi zahajali tja . . . na črno kavko, pol dečka, na žganje, pa kranjske klobase so tudi imeli, seveda . . . Pa je tudi France začel zahajati vanj. Natakarji so ga poznali. Nikoli mu ni bilo treba čakati na postrežbo. »Dober dan! Želite, prosim?.* »Kavico!* »Da, takoj!« . . . Izvolite, prosim!« France pa je videl, da z drugimi gosti ni tako. To se mu ni zdelo prav. Tudi po pol ure so čakali ... In še nekaj je ugotovil, pravilneje, čutil je, njegov žep je to čutil. Da so namreč nekatere stvari silno drage! Da se cene le-teh ne dajo primerjati s cenami v drugih lokalih. No, nekaj dinarjev razlike, to bi človek še razumel, toda 50, 100 dinarjev . . . Zakaj take razlike? France je napisal članek, kratek komentar o tem, in . . . . . . in natakarji ga niso več tako prijazno pozdravili, ko je spet obiskal lokal, pa tudi postregli ga niso več tako hitro . .. Ljudje so brali, člani upravnega odbora pa so se razburjali. Kritika o njihovi nedelavnosti! »To ni prav! To ni res! Tisti neumni novinar . . . »Fantje, primimo za delo, dokažimo, da lahko nekaj napravimo, če le hočemo . ..« Res so se zmigali. Novinarja pa zdaj ni bilo, zdaj, ko delajo . . . Pa. so ga povabili, osebno so ga povabili na sejo upravnega odbora . . . Da bi pisal o njihovih sijajnih uspehih, o načrtih, da bo »popravil tisto, kar je s prvim člankom zagrešil. . .« Na seji pa je med člani upravnega odbora prišlo do nesoglasja o nekem važnem vprašanju bistvenem za njihovo društvo . . . In »neumni novinar« je pisal o tem namesto o sijajnih uspehih, visokih številkah . .. Pa je bila spet zamera. . . Brez pozdrava se zdaj srečujejo na cesti. Miha se je v podjetju spri s svojim mojstrom. Malenkost je bila. Pa sta iz muhe naredila slona. Miha je besnel. .. »Čakaj, baraba, v časopis te bom dal! Poznam novinarje, moj prijatelj je, skupaj sva hodila v šolo . . .« Tisti »prijatelj« pa o tem ni hotel napisati članka, ker se je prepričal, da gre za osebne prepire . . . »Prijatelj« se je spremenil v sovražnika ... »To je najbolj aktualno v tem tedim, razumete, to morate dati v časopis, nujno!« In kaj je tisto »najbolj aktualno?« S treh ko tekmovanje z zračno puško v neki vasici s 300 prebivalci . . . ali pa predavanje o negi dojenčka ... In celo takole se zgodi: »Odlično snov imam za časopis! Boste objavili? Rečem vam, res odljčen material!« »Seveda bomo objavili, če je pametno, aktualno in pomembno, če bo ljudi zanimalo.« »Bo jih zanimalo, bo, brez skrbi! Torej takole je: poznam žensko — Julka ji je ime — kateri piše v osebni izkaznici, da ima širok nos, v resnici pa ima ozkega. Ljudje tega ne vedo, jaz pa vem, ker sem nekoč slučajno videl njeno izkaznico. Stavit sem šel z njo, da jo bom dal v časopis . . . za liter vina .. . No, ali ni to zanimivo?« PEPE PEPEL zanj je dala mladinska organizacija tovarne Iskra. Na posvetovanju je bilo govora o sprejemanju tarifnih pravilnikov, o Klubu m i-dih proizvajalcev, o družbeni prehrani mladih delavcev in o splošnih organizacijskih problemih ene in druge organizacije. Izmenjane so bile koristne izkušnje in so bili člani obeh komitejev mnenja, da bi bila takšna posvetovanja pogosteje in da bi se povezali še z mladinskimi organizacijami Litostroja, TAM Maribor in z Železarno Ravne. M. 2. »PUŠKO NARODNEGA HEROJA IVA SLAVCA - JOKLA« OSVOJIL BOJAN SVETLIN Primskovo, 15. marca. Danes je bilo v dvorani Zadružnega doma na Primskovem pri Kranju zaključeno okrajno prvenstvo »za Zlato puščico«. Udeležilo se ga je 62 najboljših strelcev in strelk z Gorenjske, ki so si na občinskih prvenstvih priborili normo za okrajno prvenstvo. Letošnje tekmovanje je bilo po kvaliteti precej boljše kot lanskoletno, saj je kar 15 strelcev doseglo nad 515 krogov od 600 možnih. Zasluženo si je priboril prvo mesto in s tem odlikovanje »Puško narodnega heroja Iva Slavca - Jokla« Bojan Svetlin z Javornika s 540 krogi, ki ga je do sedaj branil lanskoletni zmagovalec Tine Luznar. Ostali so dosegli naslednje rezultate: Lado Brejc (Iskra) 538, mladinec Franc Novine iz Godešiča — Skofja Loka 535, Tine Luznar 527, Majda Kralj (Jesenice) 525 itd. Slednja je bila lanskoletni državni prvnk na MK puški. Prvoplasirani tekmovalci današnjega tekmovanja .se bodo sedaj udeležili še republiškega prvenstva »za Zlato puščico«. -an Zadnji špoitni rezultcti I. ZVEZNA LIGA: Vardar : Crvena zvezda 1:1 (1:0) Velež : Hajduk 0:0 (0:0) Budučnost : 2elezničar 2:0 (1:0) Sarajevo : Dinamo 1:1 (1:0) Rijeka : Radnički 1:1 (1:0) Partizan : Vojvodina 2:0 (0:0) II. ZVEZNA LIGA: Proleter : Odred 2:3 (2:0) Trešnjevka : Sloboda 0:2 (0:0) Borec : Elektrostroj 3:1 (2:0) Split : Šibenik 3:1 (2:0) Lokomotiva : Borovo 6:3 SLOVENSKA CONSKA LIGA Sobota : Kladivar 5:3 Slovan : Grafičar 2:2 (1:0) Ljubljana : Krim 2:0 (1:0) Rudar : Izola 1:1 (1:0) Jesenice : Branik 1:2 (0:1) Maribor : Triglav 3:1 ZBOR UČITELJEV NA DOBRAVI 27. marca letos bo poteklo »• 17 let od velikih borb, ki so ji* imeli partizani proti nemški«* osvajalcem v škofjeloških hribih. V tistih bojih je padel tudi narodni heroj, učitelj Stane Žagar. Svet za šolstvo pri OLO Kra«j pripravlja ob predstojeći obletnici in v počastitev 40-letnice KPJ veliko zborovanje vseh pedagoških delavcev Gorenjske. Na Dobravi pri Otočah, kjer je Stane Žagar dolga leta učteljeval in hkrati aktivno vodil politično gibanje, *e bodo letos, v soboto, 28. marca, zbrali učitelji in profesorji iz vsega okraja. Pričakujejo kakih 1000 udeležencev. Za govor o padle* revolucionarju in o dejavnosti KP v tem kraju se pripravlja upo* kojeni učitelj Kocjančič iz Krope. Na sporedu je tudi komemoracija na grobu, nastop učiteljskega pevskega zbora, nastop mladinskega pevskega zbora osnovne šole »Stane Žagar« iz Kranja, godba na pihala jeseniške Svobode itd. V Kropi pa bo isti večer koncert, posvečen revolucionarnem^ pedagogu Stanetu Žagarju. -1. c. LITERARNI VEČER NA GIMNAZIJI KRANJ V četrtek zvečer je bil v pevski sobi Gimnazije Kranj literarn«-glasbeni večer. Prireditev je pri" pravil literarni krožek. Na sporedu so bili tokrat umetniki, ki sodijo v okvir evropske romantike. Za literarni večer je bilo med dijaki precejšnje zanimanje. REDNE ODDATE V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ Pretekli teden so pričeli n» Gimnaziji Kranj z oddajami po zvodniku v počastitev 40. obletnice KPJ. Redne oddaje ki j!* prireja mladinska organizacija ob podpori profesorjev, imaj« namen seznaniti dijake z naprednim delavskim gibanjem pri nas in v svetu ter z zgodovino Komunistične partije Jugoslavije. V ŽELEZARNI ZA 2,5 MILIJARDE DIN VEČ IZDELKOV Delavski svet Železarne Jesenice je na zadnjem zasedanju sprejel letošnji okvirni proizvodni načrt podjetja v višini 30 milijard 424,266.000 din. Ta je za 2 milijardi 500,000.000 din višji od lanskega. Na povečanje družbenega plana vpliva povečanje trafo pločevine, patentirane žice, oplaščenib elektrod in pocinkane pločevine ter pocinkane žice. Velik vpliv na povečanje družbenega načrta b« imela tudi proizvodnja surovega železa v visokih pečeh spričo nabave indijske železne rude. Po okvirnem načrtu bo dohodek, ki s* bo delil med družbo in kolektivom, povečan letos za 555 milijonov dinarjev. U. TARIFNI PRAVILNIK PRED OBRATNTMT SESTANKI ŽELEZARNE Komunisti in sindikalni funkcionarji jeseniške Železarne že dlje razpravljajo o novem tarifnem pravilniku Železarne Jesenice. So proti linearnomu dviganju tarifnih postavk. Ustvarjena sredstva hočejo uporabiti za plačevanje norm, akordov itd. Zaslužek mora biti vezan na učinek dela. V prihodnjem te'%. Tolikšno povečanje dohodka je rezultat manjše porabe delovnega časa. Povprečni mesečni dohodki na enega zaposlenega pa so se s tem povečali za 1,95 odstotka. Za leto 1959 je določenih za enoto proizvoda 31.756 dinarjev osebnih dohodkov, pri čemer jc upoštevana tudi draginjska dokla-da iz lanskega leta. Tudi v letošnjem letu bomo uporabili že preizkušen sistem nagrajevanja po enoti proizvoda in ga še izpopolnili. Doseženi dohodek bomo obračunavali po obratih in po izmenah, kar bo še povečalo interes delavcev. V tarifnem pravilniku je določeno, kako bodo urejeni odnosi med posameznimi obrati, v njem pa (na JANEZ DOLINAH tajnik ObSS Skofja Loka podlagi analitske ocene delovnih mest) so tudi določene točke za posameznega delavca, katerih vrednost bo odvisna od doseženega proizvodnega uspeha. V podjetju smo imeli že doslct okrog 70% normiranih acl. Seat/ proučujemo možnosti, kako bi ta odstotek še povečali, tako da bi bilo čimveč delavcev plačanih od tega, koliko so naredili. °b 40'letnici KR1 Barvni diafilm o Dražgošoh Na mu , Bledu četrtkovem razširjenm plenu-Jbčinskega odbora SZDL na S(> udeleženci temeljito raz-Pravljaii zlasti o političnih in gozdarskih problemih v občini. Po-r°cila predsednika in sekretarja obćinskega odbora SZDL in dokaj lZcrPen in vsestranski razgovor o sPlošni sti nih 11 Problematiki v občini, zla-Pa o kmetijstvu, so v temelj-obrisih precej jasno in pre-Pr*tljiVo nakazaH osnovno smer nadaljnjem družbenem razvoju °bčini. Konference se je udele-lo okoli 120 občanov. Predsednik ObO SZDL Bled, ranc Dijak je v prvem delu svo-Poročila v kratkem prikazal snovno dejavnost občinskega od« bora SZDL. Za tem pa je govoril 0 gospodarskem razvoju, o dosežem narodnem dohodku, ki je v letu 1958 porasel za 16% v pr.imfti-ldvi s prejšnjim letom. Ko je po-r°cal o uspeU ianski turistični se-'°ni' Je dejal, da ugoden potek dnske sezone niso povzročile le d°bre vremenske razmere, marveč Predvsem temeljite in skrbne pri« Plave in marljivo prizadevanje Vsoh I« se ukvarjajo z gostin-s,Vt>rn, turizmom in trgovino. Tovariš predsednik je nadalje p°udaril, kako važno je seznanjati pavijane s perspektivo gospo- oh-Ske9a in PoliH'čneg*1 razvoja • vid. Pri tem je prizadeta vas Rib-no in Selo. S to zamislijo so že seznanjeni tamkajšnji kmetovalci. Na plenumu je bilo med razgovorom posebej poudarjeno dejstve, da bi ukinitev planinskih pašnikov ne bila smotrna, če ne bi hkrati urejali novih pašniških površin v nižinah. Hkrati pa bo potreb o povečati pridelek 'krme; to pa predvsem z uporabo večjih količin umetnih gnojil. Ob koncu je bil sprejet predlog, da se poveča število članov občinskega odbora SZDL od dosedanjih 17 na 25. )b Okrajni odbor ZB v Kranju je izdelal osnutek scenarija za diafilm, ki opisuje prvo, večjo zgodovinsko borbo gorenjskih partizanov proti nemškemu okupatorju, ki je bila v začetku januarja v Dražgošah. Osnutek scenarija so že razposlali vsem udeležencem takratne borbe z željo, da bi že k napisanim ugotovitvam dodali svoje pripombe in dopolnila oziroma kontrolirali točnost izdelanega osnutka. Tako, vsaj upamo, bodo dogodke takratnih herojskih dni čim točneje ugotovili. Na osnovi dokončnega scenarija bodo izdelali barvni ddafilm. Ta bo namenjen predvsem za šole. Hkrati, ko bodo otroci poslušali iz magnetofona opis borbe, bodo tudi gledali slike in si tako lažje predstavljali veličino bojev v Dražgo- šah in veličine NOB sploh. To je prvi resnejši poskus, kako mladino nazorno seznanjati z revolucijo. Odbor za proslavo 40-letnice KPJ pripravlja tudi širši opis vseh važnejših dogodkov na Gorenjskem iz delavskega gibanja. Predvsem so opisani mnogi dogodki iz NOB: glavni značilnejši boji z okupatorjem, množično streljanje talcev in internacije, rast prvih zarodkov ijudske oblasti itd. Tudi to gradivo bodo, ko bo dokončno preverjeno in urejeno, poslali vsem šolam in drugim organizacijam. Zlasti v letošnjem jubilejnem letu KPJ in SKOJ naj to gradivo prispeva k obujanju spominov na revolucionarno pot našega naroda in spoznavanju naše mladine o nedavni trdi, krvavi, a slavni preteklosti. K. M. is Te dni so se po naših mestih bi vaseh pojavili lepaki, ki pozivajo starše, da pripeljejo svoje otroke k cepljenju proti davici. Marsikdo se bo vprašal, čemu to ln čemu vsa ostala cepljenja proti nalezljivim boleznim? Marsikdo se bo skušal zaradi nepoučenosti, pogosteje zaradi malomarnosti, izogniti cepljenju. Zato ne bo odveč, če spregovorimo o nalezljivih boleznih in o njihovem preprečevanju s ceplje- njem. Nalezljive bolezni se dandanes tudi v evropskih deželah še vedno pojavljajo in je še vedno velika možnost, da se nekatere od njih od časa do 'časa v večji ali manj- Izolacija bolnika, ki bi utegnil okužiti okolico, dezinfekcija, higiena, krepitev telesne odpornosti s pravilno prehrano, športom in podobno, so učinkovita sredstva za kritike °7 Ve"|t0 negodovanja in ^ meri razširijo in terjajo svoje preprečevanje bolezni, vendar /.(jtu..e zamenjava zemljišč zaradi K'met;\V,e nekdanje ekonomije s Med uzitvt jsk ljudmi so se ob tej prilož- e,1Jskim posestvom na Pristavi n°sti ŽP i- -i "J " videv Slrile vesti, češ da pred- Pc*vrif nacionalizacijo kmetijskih lrebnSln' dejansko pa je bilo po-SLP V6 zamenJati nekaj zemljišč so aJ° dei-stvo kaže, kako malo Osnov kmetje seznanjeni z stva. n° smGri° našega kmetij« žrtve. Žalostna resnica je, da se tega zavemo šele tedaj, ko je že prepozno. Dostikrat — ko je postal žrtev naš otrok, mi sami ali pa nekdo iz bližnje okolice. Tega se zavemo takrat, ko je bolezen vedno ne zadoščajo. Vzemimo na primer kliconosca, t. j. osebo, ki nosi v sebi klice in jih širi, sam pa ni bolan. Ali osebo, ki se je že okužila, pa še ni zbolela; pravimo, da je v dobi inkubacije, t. j. napadla veliko število ljudi: ko v dobi, 'ki je potrebna od okužbe izbruhne epidemija. Tedaj pa je do izbruha bolezni. Vzemimo tudi največkrat že prepozno. Ne po-zabljajmo, da je še mnogo obolenj, primer oslovskega kašlja, ko otrok v začetku kašlja kot pri vsakem kjer tudi najsodobnejša zdravila in drugem navadnem prehladu in je ril Ql'Je je tovariš Dijak govo--ston. 9.15 Domače polke in valčki. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Vladimir Jenko: Razširimo gojitev topola in vrbe. 12.45 Hammond orgle v ritmu. 13.30 Solistične skladbe Matije Bravničarja in L. M. Sker- janca. 14.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča. 15.40 Novost na knjižni polici — Cronin: Križarjev grob. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 18.00 Kulturna kronika. 18.35 Poje Doris Day. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Gioacchino Rossini: Italijanka v Alžiru, opera v dveh dejanjih. 8.05 8.40 9.25 10.10 10.40 11.30 12.15 12.25 13.30 14.15 15.40 16.00 17.10 18.00 18.45 20.00 8.05 8.40 9.45 11.00 1 1.10 12.15 13.30 14.05 15.40 16.00 17.25 18.10 A* ČETRTEK, 19. MARCA Jutranji spored solističnih skladb. Potopili in spomini broise Vollard: Spomini govca s slikami — IV. Arije iz oper Giuseppa V*1 dija. Zvočne razglednice. Kvintet »Niko Štritof« °b spremljavi »Štirih fantov«-Oddaja za cicibane. Kmetijski nasveti — infiT-Mirko Šušteršič: Podiranj0 drevja. Odlomki iz francoskih oper, Leo Delibes: Silvija, balet13 suita. Turistična oddaja. Na platnu smo videli. Iz arhiva zabavne glasbe. Glasbene uganke. Četrtkova reportaža. Radijska univerza — dr. r^e tod Mikuž: Politični polt>žđ) v Jugoslaviji ob nastanku KPJ. Četrtkov vočer domačih Pe srni in napevov. PETEK, 20. MARCA Igra trio Bardorfer. Zvoki za zabavo in razv^ rilo. Pozdravi za mlade risarje. Za dom in žene. Domači zabavni ansambli-Kmetijski nasveti — ing- £ Vera Marentič: Izobraževani žena v kmetijskih poklicl Maria Caniglia kot Anie1'3 in Tosca. Radijska šola za nižjo stop njo: Pazi, strese! Iz svetovne književnosti Kari Ewald: Zemlja ln ^ met. Petkovo glasbeno popol^n" Zabavni potpourri. Umetne in narodne peS ffll 18.30 20.15 21.20 22.15 poje ženski zbor »France Prešeren« p. v. Petra Lip"1 ja. Iz naših kolektivov. Tedenski zunanje pol i ti č11' pregled. Oddaja o morju in pom0' ščakih. Nočni operni koncert. SOBOTA, 21. MARCA 8.05 »Mladina poje«. 8.30 Lahka glasba. 9.30 Melodije, ki jih radi p«*111' sate. ll.OOFranz Schmidt: Četrta simf0' nija. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Koroške narodne poje Re*'' ka Koritnik. 12.15 Kmetijski nasveti — in0' Maks Ileršič: Kako preide*0 na nastavni panj. 12.25 Vesele citre. 13.30 Gostje iz Makedonije. 13.50 Pozdrav pomladi. 14.15 Športna reportaža. 15.40 S knjižnega trga. 16.30 Melodije za razvedrilo. 17.30 Majhen glasbeni mozaik' 18.00 Jezikovni pogovori. 18.45 Okno v svet: Kapital n« P0' zna domovine. 20.00 Pokaži, kaj znaš. 21.30 Zabavni zvoki. VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Most v plamenih 113 Takoj za tem je Nemec še ustrelil proti Stricu — ampak ne bomba, ne strel partizana nista zadela. Zdaj se je Nemec pognal po bregu navzdol s tako naglico, da ga nihče ni mogel dobiti na muho. Hrup je opozoril tudi spodnjega stražarja — ampak ta ni šel pogledat, kaj se na mostu godi, temveč jo je ucvrl po soteski Završnice, zbegano skakajoč sem in tja. 114 Samo sto metrov od mostu je bila v stari hiši z debelimi zidovi nemška postojanka, utrjena z bunkerji in strelskimi linami. Takoj potem, ko je na mostu počila stražarjeva bomba, se jih je nekaj vsulo skozi prednja vrata — morebiti so hoteli na pomoč stražarju, najbrž so pa hoteli zbežati. Komaj so pokazali nosove, se je vsulo po njih iz partizanske strojnice ... 115 Potem so Nemci skozi okna streljali tja v noč, ampak to partizanov ni motilo. Pol ure so nosili les, drva in deske, na most, vse skupaj polili z bencinom, zažgali in se umaknili nazaj pod Stol. Most je zgrmel v sotesko in ves promet je bil ustavljen za štirinajst dni. Bataljon je bil pohvaljen, Nemci pa so besneli. Izmislili so si krvavo maščevanje. 116 1. julija so iz begunjskih zaporov Pr'PCi ljali trideset talcev in jih postavili P1"* škarpo ob cesti. Talci so stali drug j\ drugem in čakali, da jih postrele voja^' ki so na korak razdalje stali na nasp«"0 , nem robu ceste. Med talci je bil tudi Par' tizan Šiška, ki so ga Nemci ujeli. Nen^ doma se je pognal med dvema vojakofl1 preko škarpe v globino. Kranj, i e. marca i »59 Glan Gorenjske 5 MAH OGLASI Za»enjam eno in pol sobno staranje v Ljubljani za dvosobio T Kranju. Ponudbe oddati v olas-■1 oddelek pod »Dogovor«. 2714 Visoko nagrado dam tistemu, ki ml Preskrbi komfortno dvosobno »Unovanje v Stražišču ali v Kra-a|u. Enako tudi kupim, ali dogradim. Naslov v oglasnem oddelka. 2431 Prodam ročni pletilni stroj znamke »Irena«. Dobi se pri Stanon k Prancka, Reteče 52, Skofja Loka. 2738 Prodam Lambretto v zelo dobrem •tanju. Naslov v oglasnem oddelku. 2736 Prodam 3 nova okna, zaprav-Pravljivček na oljne osi in konjsko sedlo.. Ambrožič, Ljubno. 2710 Prodam samsko spalnico, ore-■°va imitacija. Naslov v oglasnem •ddelku šolah t mosta v nedeljo, dne 22. marca t. 1. od 8. do 12. ure. Vpisati je treba vse otroke, rojen« leta 1952 in januarja ter februarja 1953. leta. Vpisovanje bo na vseh osnovnih iolah v mestu, v Stražišču in na Primskovem po določeni rajoniza-ciji. K vpism prinesite matični lis* otroka. Prod« 2741 »RADIO«, JESENICE: 17. marca amer. film »POROČNO KOSILO«. 18. do 20. marca jugosl. film »CRNI BISERI«. »PLAVŽ«, JESENICE: 19. in 20. marca amer. film »POROČNO KOSILO«. ŽIROVNICA: 18. marca francoski film »FOLIES BERGERE« in mehiški barvni cinem. film »PEVEC IZ MEHIKE«. DOVJE - MOJSTRANA: 18. marca amer. film »POROČNO KOSILO«. BLED: 17. do 19. marca mehiški film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. Predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 17. marca ob 20. 1* v dobrem stanju. Vprašati pri uri ter ,8' marca ob 1730 in 'ier. Radovljica. 2744 20- uri fl"ancosko " italijanski barvni film »NANA«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 18. in 19. marca francoski film »HERO-JJ SO UTRUJENI«. Smrt zaslužnega moža Na rateško-planiškem pokopališču smo 7. marca pokopali uglednega, po vsej Gornjesavski dolini poznanega, 74-letnega Ratečana — Antona Kavalarja. Pokojnik je bil vesten, marljiv in napreden kmet. Med nemško okupacijo so aretirali njegovega starejšega sina Antona kot pristaša OF in ga odpeljali v zloglasne Begunje; izgubil je tudi najmlajšega sina Bogomila, ki je kot borec za svobodo slovenskega naroda padel na Krasu. V svoji globoki vnemi za pro-cvit in blagor svoje vasi se je zavzel, da so v Ratečah zgradili mlekarno, gradil je nov vodovod in speljal kanalizacijo po vasi — dela, ki še niso končana, in jih bo moral mlajši rod nadaljevati ln dokončati. I Sodnik odločil tekmo Maribor : Triglav (Kranj) 3 : 1 (0 : 0) lam plemenskega mer|asca * mesec starega. — Bitenc Janez, lre9. pošta Križe Električni štedilnik s pekačem, 'majlirarii n0Vi prodam. Naslov v '9'asnem oddelku. 2743 Prodam lahek zapravljivček, Id-™ek kmečki voz, konjsko opremo, »eleto in vzmeti za voz (derico) »se Radovljica. *f** Prodam novo moško italijansko *ol°- Naslov v oglasnem oddelku pod »Ugod NESREČE _-.no«. 2745 Jndustrija obutve »Planika« Kranl sprejme takoj v učno dob >: 'ajenca za telefonsko fino meha-■Jko, vajenca za mizarsko delav-*lc°. vajenca za elektro delavnico , 2 vajenca za mehanično delav-'1Co- Prijave sprejema »Planiki < *° 25. 3. 1959. 2746 Kovaškega vajenca sprejmem. -Prehrana v hiši. Peric K., Naklo. 2747 Kupim klavirsko harmoniko v ■obrem stanju za 70 do 90 tisoč •inarjev. Naslov v oglasnem jo-•elku. 2713 OBJAVA *a vpis novincev v šolo Sv«t za šolstvo ObLO Kranj ob-Ve5ča prebivalstvo, da bo vplso-T'nJe novincev na vseh osnovnih OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v četrtek, dne 19. marca 1959 ob 16.30 uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica ll/l predavanje O AKTUALNIH PROBLEMIH TRGOVINE Predavanje bo imel tovariš Koš-melj Miran, državni sekretar za blagovni promet LRS, v obliki odgovorov na že postavljena vprašanja. Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja. Uprava Kluba KONJA JE PRIVEZAL ZA AVTO V četrtek ob pol treh popoldne je kmet Jerc Joža z Luž št. 6 privezal svojega konja, vpreženega v voz - zapravljivček na desno stran tovornega avtomobila S-3414, last podjetja »Klasje« Kranj, ki je par kiral pred mlinom v vasi Breg Šofer tovornega avtomobila Bo-:o Mihelič tega ni opazil, zato je, kot običajno, odpeljal. Peljal je približno 10 metrov daleč in vlekel konja z vozom za seboj. Potem pa je voz z desnim kolesom zadel v kup zloženih desk, zaradi česar se je vrv, s katero je bil konj privezan, strgala. Konj je dobil po rebrih na levi strani le manjšo prasko. Po izjavi kmeta Jerca je škode za približno 3000 dinarjev. NESREČA PRI PREHITEVANJU Maribor, 15. marca. Tekma slovenske conske lige — Igrišče Maribor — Gledalcev 2000 — Tekmo sodil Gvardjančič lz Ljubljane Tekmo, ki je bila hitra in ostra, je v drugem polčasu odločil v korist Maribora pravzaprav sodnik Gvardjančič, ker v 61. minuti ni izključil iz igre igralca Maribora Pirca, čeprav je le-ta napravil prekršek nad vratarjem Triglava Da-garinom. Minuto nato pa je brez predhodnega opomina izključil za neznaten prekršek iz igre igralca Triglava Brezarja. Igralci Triglava, ki so bili že tako zmedeni zaradi nesrečno prejetega gola v 60. minuti, so po tej sodnikovi napačni odločitvi še bolj popustili in v 66. minuti je Vidic že drugič potrese! mrežo Triglava. V 70. minuti je sodnik zaradi dozdevnega prekrška prsodil 11-metrovko v korist Maribora. Le-to je realiziral Pire. Ko UClHNIt CONSKA LIGA Kranj, 15. marca. V okviru zahodne conske lige sta nastopili danes na kegljišču Triglava ekipi Ilirije iz Ljubljane in Bratstva iz Hrastnika v disciplini 6 krat 200 lučajev mešano. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ilirija 4710 kegljev (Ahlin 828), Bratstvo 4361 kegljev (Mlakar 744). L. s. pa je bil nekaj minut pozneje Mi-helčič iz Kranja zrušea v kazenskem prostoru Maribora, je sodnik prisodil samo kot v korist Triglava. V 83. minuti je Mihelčič na predložek iz kota dosegel častni gol za Triglav. V prvem polčasu je igra potekala v glavnem na sredini igrišča. Terensko so bili Mariborčani nekoliko boljši, pred vrati pa so bili igralci Triglava nevarnejši, saj so izsilili kar tri kote, medtem ko .o Mariborčani streljali le enega. Po odmoru so bili igralci Triglava t prvih minutah igre celo v premoči. V enem izmed napadov Triglava je Brezar I. zadel prečko. Po zgoraj omenjeni sodnikovi odločitvi pa je igra zgubila na lepoti, saj so se morali igralci Triglava vse do 84. minute, ko je sodnik končno izključil tudi Pirca, samo braniti. V vsakem primeru igralci Triglava zaradi neobjektivnega sojenja niso mogli izbojevati boljšega rezultata. -lk : Jesenice 2:1 (0:1) TESNA ZMAGA BRANIKA Jesenice, 15. marca. Igrišče Jesenic, vreme sončno In ugodno za igro. Gledalcev okoli 400. Strelci golov — za Branik v 61. in 77. minuti Čekov, za Jesenice pa v 37. minuti Hribar. — Sodnik Vili Aljančič iz Ljubljane. Za današnje srečanje med Branikom iz Maribora in Jesenicami je vladalo na Jesenicah veliko zanimanje. Favorit je bil vsekakor Branik, ki je tudi zmagal. Začetni udarec so imeli igralci Jesenic in takoj prešli v napad. Ze druga minuta bi bila lahko usodna za Branik, vendar Jeseničani dobre situacije za gol niso izkoristili, Prvih 15 minut je bila igra povsem enakomerna, kmalu zatem pa a-i Jeseničani prevzeli pobudo v svoje roke, tako, da je Branik le s e-žavo odbijal njihove napade. V 37. minuti je nastala pred golom Branika velika gneča tako, da je bil fauliran srednji krilec Jesenic in sodnik Aljančič je dosodil 11-metrovko, ki jo je realiziral Hribar. Jesenice so tako prešle v vodstvo z 1:0. V drugem delu igro so imeli besedo Jeseničani le ns-kaj minut v začetku in so nato zaradi pomanjkanja kondicije p >-pustili. To so Branikovi igralci Izkoristili, prevzeli pobudo ter popolnoma nadigrali Jeseničane. V 61. minuti je leva zveza Branika — Čekov izenačil in v 77. minuti povedel isti igralec Branik v vodstvo in s tem tudi postavil kontni rezultat 2:1. m. Z. MIIIIM IIMIS Bavdek zmagovalec Na ko RAZPIS podlagi 33. In 37. člena Za-'n* o Javnih uslužbencih FLRJ opisuje razpisna komlsja OA **kra naslednja delovna mesta: ' Zdravnik splošne prakse z splavljenim strokovnim izpitom ln Po možnosti z nekaj prakse v obratni ambulanti. * Stomatolog ali zobar z nekaj le-11 Prakse. • Nlijl zdravstveni tehnik — zob-Ba asistenca. Temeljna plača po Uredbi, položajna plača po Pravniku OA Iskra. Pravilno kolkovane prošnje na- ,l°vite na obratno ambulanto Iekra Kranj do vključno 15. aprila 1959. RAZPIS Obratna ambulanta Iskra Kranj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri »ISKRI«, tovarni elektrotehničnih in finomehaničnih Izdelkov Kranj razpisuje delovna mesta za: 1. Konstrukter — strojni tehnik za instalacijski material in nizkonapetostna industrijska stikala. Zaželjena je praksa na tem področju, ni pa pogoj za sprejem. 2. Elektrotehnik za razvojna dela na področju nizkonapetostnih stikal. Zaželena je praksa, ni rfl pogoj za sprejem. 3. Medicinska sestra ali bolničai-ka z večletno prakso za delo v industrijski ambulanti podjetja. Nastop službe takoj. Plača po fa- rifnem pravilniku. Ponudbe poš'ji-te personalnemu oddelku podjetja vključno do 31. marca 1959. Po cesti I. reda proti Radovljici in Lescam se je v sredo ob 9.30 uri peljal z avtomobilom »Fiat 600« Andrej Dolinar z Jesenic. Ko je peljal mimo odcepa za Radovljico, pretekli teden je bilo v prosto- trije prvokategorniki: Misjak, se je pri prehitevanju kolesarja rih šahovskega društva Krauj Kavčič, Pogačnik. Misjak in Po-hotel umakniti, pri tem pa ga je končano letošnje prvenstvo Kra- gačnik sta letos zelo dobro zaigra-zaneslo, zadel je v obcestni kamen nja Na turnirju, ki je bil tokrat la, medtem ko Kavčič že vsa zad-in se prevrnil. Telesnih poškodb ni nekoliko slabši kot pretekla leta, nja leta zaseda na klubskih prven-bilo, škodo na avtomobihu pa ce- je sodelovalo 11 igralcev, in si- stvih izredno dobra mesta. Uvr- cer: 1 mojstrski kandidat, 5 prvo- stitev mladega Prelovška na 5. me-kategornikov, 3 drugokategorniki sto je vsekakor veliko preseneče-in 2 tretjekategornika. nje. Prelovšek je igral od kola do Prvenstvo je osvojil, kot je bilo ko,a zrelejše in še mnogo obeta, pričakovati, mojstrski kandidat °ba prvokategornika Čopič in Fa-strovi ulici zaletel v vogal hiše Srdjan Bavdek. Njegova zmaga ni Jon sta imela tokrat veliko smo.o. na križišču Ozke ulice. Avto je bila nikoli vprašanje, saj je vse- Simič in Koren nista pokazala ni-utrpel precejšnjo škodo. skozi vodil na tabeli. Za njim so kakršnega napredka. Na turnirju __ se je pokazala tudi nediscipliniranost in svojeglavost nekaterih igralcev. Zanimivo je tudi to, da je bil turnir zelo borben, saj je odstotek remijev presenetljivo majhen. Prvi štirje plasirani imajo vstop na prvenstvo Gorenjsk0, _ ki bo aprila v Kranju. Na tem tur-Ze nadosedanjih pnre 0sedanji zaposlitvi, je dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru anJ do 31. marca 1959. FINALE EKIPNEGA PRVENSTVA lrs V NAMIZNEM TENISU BO NA JESENICAH V soboto, 21. in v nedeljo, 22. marca bo na Jesenicah finale ekipnega prvenstva v namiznem tenisu za leto 1959, ki bo določil ekipnega prvaka Slovenije. Nastopilo bo 8 ekip; Ljubljana in Odred kot člana I. zvezne lige,- Jesenice, Triglav in Maribor pa kot člani II. zvezne lige. Poleg omenjenih te bodo borile tudi za ostala tri mesta številne ekipe in sicer s pred-tekmovanji. Doslej so bile najuspešnejše ekipe Fužinarja iz Raven, Mladosti iz Kranja in Partizana iz Škofje Loke. Po dosedanjih uspehih sodeč bo letošnji slovenski prvak ekipa Ljubljane v postavi To-mažič, Kern in Zaje, medtem ko sj ekipe Triglava, Odreda, Maribora in Jesenic zelo izenačene in je težko predvideti njihov vrstni red. Jeseničani lahko računajo na dober plasman, če jim bo uspelo ponoviti podvig iz tekmovanja v zvezni ligi. Igre obetajo biti zelo ostre in napete, zato pa tembolj zanimive in bodo ljubitelji bele žogice lahko prišli na svoj račun. U. Vzhodni Nemci v Kranju Del naše novinarske reprezentance na lanskem tekmovanju v Bavrischzellu. Trgovsko pomočnico za tekstilno stroko spreimemo takoj — Pismene ponudbe poslati na Trg. podjetje „Elita", Kranj, P.p. 102 do pomerili s kolegi iz 14 ali 15 držav v slalomu in veleslalomu. Letos pričakujejo tudi prvič udeležbo novinarjev - smučarjev iz vzhodnih dežel, med drugim Madžare, Cehe in Ruse. To bo že V. mednarodno srečanje poklicnih novinarjev, ki ima razen športnega tudi pomembno družabno vlogo. Na teh tekmah se zbere vsako leto lepo število novinarjev iz skoraj vseh evropskih dežel, pa tudi ameriški novinarji, akreditirani v evropskih prestolicah. doslej sodelovali na vseh tekmovanjih in nas častno zastopali. Na III. tekmovanju, ki je bilo pri nas predlanskim, v Kranjski gori, so bili prvi, lani v Bavrischzellu v Zap. Nemčiji pa drugi. Kako bo letos, je težko reči. Zima našim smučarjem ni bila naklonjena, pa tudi novinarjem ne. Na 3-dnevnih pripravah na Vršiču so sicer pokazali napredek napram lanskemu letu, vendar jim manjka kondicije in boljših priprav. Želimo jim srečno pot in kar največ uspeha. V sredo je bil v Kranju spet kvaliteten mednarodni kegljaški dvoboj. Ženska in moška ekipa kranjskega Triglava se je srečala z Einheitom iz Vzhodne Nemčije. V moški ekipi Einheita nastopajo tudi člani državne reprezentance, ki je lani osvojila svetovno prvenstvo. Med tekmovalci je tudi eden najboljših kegljačev na svetu Lu-ther, ki je pred kratkim dosegel na tekmovanju v Dresdenu rezultat 1002 keglja, kar je neuraden svetovni rekord. Zato je razumljivo, da je zlasti za dvoboj moških ekip veljalo precejšnje zanimanje. Prostor za gledalce je bil v resnici nabito poln vnetih navijačev kranjskih kegljačev, ki tudi tokrat niso bili razočarani. Ženska ekipa Triglava ni imela dosti upanja na zmago, saj so Nemke v Ljubljani dosegle odličen rezultat. Kranjčanke so dvoboj izgubile za 53 kegljev, najboljša pa je bila Rozmanova s 393 keglji. Moška ekipa je nastopila oslabljena, brez Starca, kljub temu pa je bilo pričakovati, da bodo gostje imeli precej opraviti z domačini. Prva dva tekmovalca Einheita sta povedla za 27 kegljev, Lado Am- brožič in Ziberna sta to razliko nadoknadila in celo prinesla prednost Triglavu za 33 kegljev. Največje zanimanje je bilo za nastop zadnjih 4 tekmovalcev, ko je za Ein-heit nastopil Luther, za Triglav pa Martelanc. Pričakovali smo ostre borbo med najboljšima tekmovalcema obeh ekip. »Mato« je že v začetku krepko potegnil in pustil Lulhra, ki tokrat ni imel svojega dneva, precej za seboj. Tudi ekipno so Kranjčani dosegli zelo dob>*r rezultat in prehiteli goste za 74 kegljev. Pripomniti pa je treba, da je bil to že četrti nastop Einheita v 'petih dneh, kar je nedvomno precejšen napor. Gostje so bili že utrujeni, kar se je poznalo tudi na rezultatih. Rezultati: ženske: Einheit 2252 (Schmidt 377, VVeiden.sdorfer 385 Ulbricht 372, Ettelt 379, Kluger 377, Horn 362), Triglav 2199 (Cadež 381, Engelman 334, Mihelič 352, Stopar 376, Rozman 393, Kavčič 363); — moški: Triglav 5000 (Turk 804, Kordež 831, Ziberna 849, Ambrožič Lado 820, Miro Ambrožič 808, Martelanc 888), Einheit 4926 (Schul-ze 847, Vogelsgang 815, Toppel 787, VVasner 822, Luther 828, Korner 827). L. S. A^WDQ VESNA FILM voiiMt a* otratn GLEDALI BOMO.. ameriški kinoskopskl barvni film LJUBI ME, ALI PUSTI ME, ki ga je zrežiral Charles Vidor. Film se odlikuje po nepotvorjenl dramatičnosti v zgodbi, ki Je ovita v venec dvanajstih popularnih pesmi, ki so nerazdružno povezane v resnično zgodbo o slavni igralki in pevki Ruth Etting. Vlogo pevke bo posredovala Doris Dav. — »Ljubi me, ali pusti me« je zgodba o revnem dekletu, ki jo je sebični in stremuški gangster dvignil do vrtoglave slave iz zakotnega bara na deske brooadwayskih gledališč, ne zaradi dekletovega talenta, temveč zavoljo sebe, da si je zdravil svoj kompleks manjvrednosti. Plim je toliko zanimivejši, ker združuje v sebi ravnotežje med zabavnim filmom in umetnino. Po sodbi svetovne filmske kritike pomeni film umetniški in pevski vzpon, ki ga je dosegla priljubljena filmska zvezda Doris Day. V okviru 90-Ietnic« jeseniške železarne pripravlja prof. dr. Ivan Mohorlč posebno zgodovino o nastanku in razvoju železarstva v tem kraju od prvih začetov do današnjih dni. Iz njegovih osnutkov povzemamo nekaj ugotovitev. Jeseničani so neugnanl veseljaki. Tako pravi neko poročilo z Jesenic iz druge polovice 18. stoletja, ki ga je napisal tamkajšnji rudarski sodnik. Zaradi veselja-štva in drugih neubogljivih prestokov so morali delavce kaznovati. Iz poročila 22. julija 1775. leta je razvidno, da so takrat predlagali kar 4 kovače na Savi za kazni po 25 udarcev. Takrat je bil kaznovan tudi neki Luka Stroja s 14 dnevi zapora in 50 udarci. Z 8 dnevi zapora in 20 udarci so bili kaznovani tudi Valentin Lednek, Josip Svetine ln Vergelj. Vsi ti so, kot Je omeo je-n no, zasmehovali oblast ln ponočevall. Za-fi radi podobnih neugnanosti sta bila kaznovana tud neki Jakob ln Andrej Skanta s 4 dnevi zapora ln 20 udarci. Samo Jožeta Jegliča, čeprav so mu dokazali iste »grehe«, so obsodili samo na 10 palic, in sicer zato, ker ni bil sam tak neugnanec, marveč je le zašel v tako slabo družbo. Isti sodnik pa je tudi razočaran poročal o uspehih teh kazni. »Delavci so kazni sprejeli preveč s posmehom ln zabavo«, pravi on. »Nekateri pa so odšli na kmete in tam delajo ter pravijo, da Jim rudarsko sodišče nima nič kaj ukazovati in jih kaznovati.« V opisovanju ljudi in delavcev pa pravijo, da so posebno zdravi, močni in krepki delavci iz Bohinjske doline. Iz zapiskov devetnajstega stoletja sledi, da Bohinjci do francoske okupacije niso poznali kave. Tudi kadili so malo. —1. c. Zreb je odločil Prvo nagrado — žensko kolo — je žreb odločil, da dobi Fani Fende Iz Nakla 77. 2. moško kolo — Peter Jenko, Potoki 3, Komenda; 3. radijski sprejemnik — Aleš Potočnik, Selca 3; 4. Električna peč — kalorifer — NIKO Železniki, Florljan Koželj, Sulna 13 p. Kamnik; 5. 7-dnevni pension v grandhotelu Toplice Bled — Francka Petek, Sempetrska 49, Kranj; 6. mizica in trije rex stoli, Tovarna upognjenega pohištva Stol Duplica, Kamnik — Mici Markelj, Otoče 3 p. Podnart; 7. sobna komoda, trg. podj. »Murka« Lesce — Alojz Prosen, Šenčur 195 (»Murka« Lesce nudi vsem .cenjenim odjemalcem sobno in kuhinjsko pohištvo, tapetniške Izdelke ter v svojih poslovalnicah špecerijsko blago, manufakturno blago, konfekcijo, radio sprejemnike, šivalne stroje vseh vrst, kolesa, cement itd.); 8. blago za hubertus, »Sukno«, Zapuže pri Begunjah — Janez Tomažin, Topolje 2, Selca; 9. ležalna blazina — zračna, »Sava« Kranj — Franc Plevel, Križ 28 p. Komenda; 10. 5-dnevni pension v hotelu Jelovica Bled — Manca Bukovnik, Hotemo-že 26, Preddvor; 11. pol kub. metra gradbenega lesa — Sipek Kamnik — Janez Kozina, Staretova 11, Kranj; 12. odeja, tovarna prešitih odej in tapetništvo »Odeja« Skofja Loka — Aleks Grilc, Mu-rova 3, Jesenice; 13. kolekcija gumbov, Modelit Kamnik — Franc Smukavec, Hrenovca 1, Jesenice; 14. 25 kg žičnikov Železarna Jesenice — Janez Kranjc, Koroška 56, Tržič; 15. moški čevlji — Go-renjka Kranj — Alojz Cebašek, Trboje št. 55 p. Smlednik; 10. moški čevlji — Planika Kranj — Anton Križaj, Hafnerjeva 22, Kranj; 17. tapecirani stol — Tapetništvo Radovljica — Anton Eržen, Dol 9, Medvode; 18. ženski čevlji — Planika Kranj — Alojzija Jenko, Trbo|e 14, Smlednik; 19. ženski čevlji — Gorenjka Kranj — Ivan Stular, StrahlnJ 69, Naklo; 20. moški čevlji — Planika Kranj — Alojz Prežel], Lepence 1, Boh. Bistrica; 21. zložljiva mizica — Roleta Kranj — Terezija Sunkar, Predoslje 28, Kranj; 22. 1 tona premoga — Kurivo Kranj — Franc Dolinšek, Sv. Lenart 4, Cerklje; 23. krojena ženska jakna — Gorenjska oblačll-nlca Kranj — Marija Zemva, Zasip 33, p. Bled; 24. otroški čevlji — Gorenjka Kranj — Janez Jenko, Trboje 43 p. Smlednik; 25. blago za Jutranjo haljo — Tiska-nina Kranj — Janez Blazin, Gorjuše 7, Boh. Bistrica; 26. dinamo za kolo — Iskra Kranj — Janez Pičman, v. p. 9740/A Tuzla; 27. dinamo za kolo — Iskrua Kranj — Frančiška Bratkovič, Drulovka 14, Kranj; 28. grelna blaniza — Elektrotehnično podjetje Kranj — Ciril Pahor, Cesta Kokr-škega odreda, blok 1 GG Kranj; 29. okovje za smuči — Plamen Kropa — Tone Negušar, Dražgoše 54, Železniki; 30. garnitura vzmeti za posteljno žimnico, Železarna Jesenice — Valentin Cimprič, Kokrica 145, Kranj; 31. koža galanterijskega svinjskega usnja — Tovarna usnja Kamnik — Alojzija Taler, Zg. Sorlca 23; 32. klobuk — Sešir Skofja Loka — Ivan Stroj, Podbrezje tO, Duplje; 33. blago za žensko obleko — Tiskanina Kranj — Hil-da Rakovec, Sp. Besnica 27; 34. blago za žensko obleko — Tiskanina Kranj — Joža Rozman, Grahovie 16, Tržič; 35. otroške sani, Oprema Kranj — Nace Marčun, Sp. Duplje 48; 30. blago za spalno obleko — Tiskanina Kranj — Jože Jeraj, vojna pošta 5102/12-A-l Karlovac; 37. blago za spalno obleko — Tiskanina Kranj — Franc Oblak, Log 21 Skofja Loka; 38. kolekcija pralnih sredstev — Oven Kranj — Marija Košnjek, Jezerska 89, Kranj; 39. frotirka in kravata — Svilam! Kamnik — Mirko Lasnik, Savsko nabrežje 20, Jesenice; 49. šunka — Mestna klavnica Kranj — Jaka Grošelj; Cesta na Golnik 10 a Kranj; 41. torta — Mestna slaščičarna in kavarna Kranj — Janez Polajnar, Savska 20, Kranj; 42. hladna ondulacija — Mestna brivnica Kranj in ženike perlon nogavice — Almira Radovljica — Katarina Raj-gelj, Pot v Rovte 19, Javornik; 43. hladna ondulacija — Mestna brivnica Kranj in ženske perlon nogavice — Almira Radovljica — Anton Zupan, Zaloše 8, Podnart; 44. servis za liker s podstavkom — Zeleznlna Radovljica — Lovro Zupan, Jezerska 140, Kranj; 45. plašč in zračnica za kolo — Sava Kranj in dve škatli Modelit Kamnik — Janez Bernik, Pot N. Ot-marja 5, Javornik; 46. plašč in zračnica za kolo — Sava Kranj — Marija Ušla-kar, Trstenik 30, Golnik; 47. dve sekiri — Tovarna kovanega orodja Kamnik — Franc Pokljukar, Naklo 49; 48. ena sekira in dva kladiva — Tovarna kovanega orodja Kamnik — Jože Oman, Godešič 18, Skofja Loka; 49. tri steklenice olja, Oljarica Britof pri Kranju in pepelnik ter majolika — Keramično kemična Industrija Kamnik — Valentin Piber, Milno Bled; 50. tri steklenice olja — Oljaric* Britof in pepelnik ter majolika — Kera-mično kemična industrija Kamnik — W nez Svab, Bistrica 13, Tržič; 51. nami*** prt — Tovarna čipk in vezenin Bled -* Mirko Ambrožič, Partizanska 10, Kranj! 52. ljubljanska salama — Meso Kamni* — Vilko Papler, Vodoplvčeva 7, Kranji 53. salama — Mesarija Naklo — LoJ«» Mrak, Podkoren 33, Kranjska gora; 54. ogledalo — Ruda Hlebš, Kranj — Jank* Košir, Tenetlše 26, Golnik; 55. ogledal« — Steklarstvo Kranj, in steklenica sllvoV-ke — Gostilna pri Potočniku, Bistrica — Ivanka Jezeršek, Stara Oselica 18, Garanja vas; 5«. 5 steklenic vina — Vin* Kranj — Franc Auser, Gozdna uprav* Planina pri Slivnici; 57. 5 steklenic vin« — Vino Kranj — Blaž Orehar, Bela 27, Preddvor; 58. steklenica likerja ln stekle* niča malinovca — Vino Kranj — Fra»c Masten, Britof 73, Kranj; 59. steklenic« fruškogorskega bisera in 2 buteljki — restavracija Dom Kamnik — Frančišk* Potočnik, Papirnica 12, Skofja Loka; 0* 3. steklenice vina — Evropa Kranj — M dve buteljki vina — restavracija Planin* ka Kamnik — Stane Murnik, Velesovo 47"i Cerklje; 61. steklenica scherrv vina, D«" likatesa Kamnik in steklenica likerja, g°* stilna pri starem Maverju Kranj — Štefa* Fabjan, Zg. Besnica 41; 62. steklenica U* kerja In buteljka vina — restavracija J0* len Kranj — Julka Gaser, Ravne 2, Boh. Bistrica. Vse izžrebance opozarjamo, da mora]* nagrade dvigniti pri upravi »Glasu Gorenjske« do vključno 30. aprila letos. r Zločincem te obetajo slabi časi Zahodnonemška policija je v Stutgartu izročila v poizkusno obratovanje mrežo policijskih obveščevalnih točk, ki so s centralo v zvezi preko ultrakratkovalovnih oddajnikov. Na številnih točkah v mestu so postavljene omarice, ki jih je Izdelala nemška firma Lorenz. Kdor želi hitro zvezo s policijo, razbije šipo, ki zapira okence, pritisne na gumb in že govori z dežurnim častnikom. Ta ima na svoji delovni mizi priključke za vse službene avtomobile, ki patruljirajo po mestu. Z ultrakratkovalovnim oddajnikom lahko vsak čas doseže vsakega od njih in ga napoti na lov za kršilcem zakona Naprava je Izredno dobro urejena. Vsako prijavo avtomatično registrirajo magnetofonski aparati, dežurni častnik pa lahko, če je sila, z enim -samim pritiskom na gumb doseže vse policijske avtomobile, vse policijske postaje v mestu, kriminalistično policijo, železniško policijo, deželno kriminalistično upravo In deželno policijo. Seveda je v zvezi tudi z gasilci in reševalno postajo. Tako lahko z nekaj besedami požene ogromen varnostni aparat, ki bo pač še marsikateremu nepridipravu prekrižal račune ... J ROMAN ^g|ppg||p|^ Minu Njegov denar je ležal v kranjski in radovljiški hranilnici nekaj ga je naložil celo v Ljubljani in gotovine je bilo toliko, da bi mu ne moglo zmanjkati, čeprav bi vse leto ne dobil kupca za svoje blago. Razen tega pa ima tudi Ana svoj denar in Pavle dediščino po stricu Filipu. Bogat je, zelo bogat. Filip Hetorl mu niti do kolen ne seže! Celo s Španom bi se mogel kosati. Špan ima res večje podjetje, zato pa ima kopico otrok. To pomeni izplačila in premoženje se bo razdelilo. Pri Gašperinu ne bo nikomur treba dajati dote in če še Pavla bogato oženi, bodo Gošperinovi prvi v trgu. S starim Herderjem je že nekoč mimogrede govoril zaradi Hele in Herder ni odbil. Vse je kazalo, da bo voz tekel gladko, samo ko bi ne bilo Družbe. Spravil je denar, knjižice in računsko knjigo nazaj v blagajno in jo zaklenil. Vrnil se je k mizi in potegnil k sebi časnik. Na zadnji strani je spet in spet prebiral veliki oglas, ki mu že ves dan ni dal miru: Kroparska žebljarska zadruga, družba z o. j. nudi svojim odjemalcem blago v priznano najboljši kakovosti! Prodajamo na debelo in drobno! Pri večjih naročilih popust! Spet in spet je preletel oglas, ki ga je znal že na pamet, vse do dvakrat ponovljenega: Se priporočamo! in znova si je ogledoval sliko španove fužine in Hetorijevih vigencev na spodnjem robu oglasa. Pod sliko je bilo z drobnimi črkami natisnjeno: Naše ime jamči za kakovost! To je Filipov domislek, je srdito pomislil Dominik. Noben Jud ni tako zvit kot on! Toda končno bo le moral odnehati! S sunkovito, sovražno kretnjo je odrinil časnik. Vstal je, si pokril klobuk in vrgel čez ramo lovsko dvocevko. S težkimi, malone trudnimi koraki je odšel iz hiše. Moral je v gozd, čutil je, da se doma ne more umiriti. Počasi je šel čez trg. Kovači so stali pred hišami, ženske so sedele na hišnih pragih in pestovale otroke. V cerkvi je zvonilo k večernicam. Prve starke so se trudno vzpenjale v klanec. Potem je srečeval mlade ljudi, ki so bili namenjeni k popoldanski prireditvi v šoli. S stene Rogovilčeve hiše ga je pozdravil lepak v narodnih barvah. Mimogrede je prebral, da bodo igrali »šaloigro s petjem Matiček se ženi.« Dominik je nejevoljno pogledal proč. Same neumnosti! Slabe volje je šel naprej. Srečal je dva berača s polnima bisagama. Domislil se je, da je v Naklu semenj. Berači bodo zdaj imeli dobro žetev, ker bodo po vseh vaseh semnji. Za nakelskim bo prišel podbreški, nato okroglanski, o šmarnu kovorski in za njim ljubenski. Aha, in danes Pavle goduje! Zato je Ana ocvrla bobe. Skoraj bi bil pozabil! Se pravi, da ima fant že štiriindvajset let. Pred Hetorijevo hišo je za trenutek presenečeno obstal. Nad vrati je visela čisto nova, zeleno prepleskana tabla z napisom: Kroparska žebljarska zadruga, družba z o. j. Čisto spodaj je opazil majhno belo napisno tablico: Pisarnica. Naglo je šel naprej. Prekleta Družba ga vsepovsod preganja! Posmehljivo je pomislil, kako imenitno se mora zdeti Hetonju, ker je mogel svojo lovsko sobo spremeniti v pisarno. Kakor bi bil kak odvetnik! Dpbro bi bilo vedeti, ali je že vplačal svoj delež ali je ostalo samo na papirju! Šmitek bi morebiti vedel, ta vse izvoha! Dominik je že nameraval kreniti na Šmitkovo dvorišče, potem pa se je domislil, da bi ga Hetori utegnil videti in je šel naprej. V hosti se je oddahnil, sedel in si prižgal cigareto. Mir, ki je dihal iz mladega bukovja, ga je upokojil. Počakal bom, si je dejal. Doslej se še ni zgodilo nič posebnega. Če mi bo Družba začela odjedati naročila« bom že vedel, kaj mi je storiti. Samo zaradi oglasa in napisne table se ni vredno razburjati. Se bo že videlo, kako bo! Zagledal se je v dolino. Pod njim je ležala Kamna gorica. Opazoval je znano podobo starega kovaškega naselja. Na svojih lovskih sprehodih se je rad ustavljal na tem mestu in gledal rojstno vas. Zadnja leta mu je bila spet bližja, kot nekoč. Dvajset let se ni zmenil zanjo, zdaj pa jo je gledal s tihim hrepenenjem. Lipnica, vigenci ob vodi, strehe hiš, ki niso bile tako tesno zgnetene, kot ▼ Kropi. Rad se je spominjal, kje je tekal in kje brodil p° vodi kot otrok. Da bi zatrl čustvo, si je rekel: »Kaj neki bi bil imel, če bi bil ostal doma? še manj kot nič! Kaj ima Štefan? In Tilda? Nobenemu ni dobro!« Iskal je v kovaške bajte in našel sleme domače hiše. Tuja mu je postala — leta in leta že ni prestopil domačega praga, čeprav ga je pot večkrat zanesla v Kamno gorico. Sicer pa razen Štefana ni bilo nikogar domačih več pri hiši. Štefana je prejšnja leta imel rad, toda nekam upiralo se mu je, kb je videl, kako se mu družina množi in da živi malone v revščini. Zdaj ima menda že sedem ali osem otrok ... Od brata so mu misli prebegnile k očetu. Umrl je nekaj let potem, ko se je Dominik priženil k Gašperinu. Na hitro ga je pobrala krvava griža, ki je razsajala tista leto. Dominik mu ni šel za pogrebom. Ni mu mogel odpustiti, da ga je pustil na cedilu takrat, ko je najbolj potreboval denarja. Mati mu je umrla kmalu za očetom-zdelo se je, da jo je pobrala žalost za očetom in to je bilo nekaj, česar Dominik ni mogel razumeti. Saj je vendar vse življenje trpela zaradi njegove nasilnosti in zmeraj je obžalovala, da je prišla v Zgončevo hišo! Potem pa tekor bi se privadila trpljenju in bi ne mogla živeti bre* njega! 64