IiiBomtl n« R|irojiiiuajo lu velja trlatopna vrata:
H kr., čo Hfl tlaka Ikra t, f i» » n i> » i» L 5 „ i, ,, II ^ „ Pri vočkratnom tiskanji m« miiu primerno mniuijSa.
n o k o p I •
no vračajo, iicfriiiikovana pitona ho no ip roj o maj o,
Naročnino prejema opravnifitvo (adiiilulatraolja) in okapodloija na I>uiiiynkl eoitl it. U) v Modija-tovl liiiii, II. nadstropji.
Po poAlI projoman vel|n :
/a oolo leto . , K) gl. — kr. /a pollota . . 5 „ — „ Za četrt leta . :! „ M)
V admlnlMraol|l velja:
olo loto . . 8 gl, 40 £ u
PolllitBH list za slovenski narod.
u
Za pol leta .	-1 „ 'JO
Za čotrt Ida .	. 'j „ 10 C
V l.juliljuni	na dom poMljan v o U iV lil) kr. von tov leto.
VrodolAlvo je Klorljiumko ulico fitov. 44.
l<ha|a po trikrat na todon in aleor v torek, četrtek in inlioto.
Narodna zmaga v Ljubljani.
u,
Narodnn zmaga v Ljubljani ima jako velik pomen za vae Slovenstvo. To ho dobro vedeli tudi nemškutarji, zato ho vho Bile napeli, du bi ho obdržali Ae uu ljubljHnHkem rotovži. Tu zmaga bo navdušilu Hrca Sloveueev Od Drave in Mure do 8oče In adrijanHkega morja. Z veliko večjo odločnostjo bodo zdaj val Slovenci znhtovuli hvojo pravice v Soli in urudu. Hoaeda alovoiiHkih državnih poHluncov bo mnogo veljala, čo bo Ljubljana zu njimi. Protest ljub-ljannkega moHtnegu zastopu proti vvedonji bIo-venSčme v Šolah lu vradih bi bil mnogo vič Skodovnl, nogo korintijo proSnjo ilvujnotih kmečkih občin za enakoprnvuoBt slovenskega jeziku. NaSi tiHHprotniki bi bili klicali, dn ho |irošujo za vvedeujo jezikovo enakopravnosti podpisali aamo nevedni I,ulje, zapeljani od narodnih kričučov osobito mladih kaplauov, intellgencija pa no mara za Hlovonščino, kur juHiio kažo p roto h t ljublj nimkegu mosta. Posebno zdaj bi bili nemSki očetje lahko mnogo Škodovali, ko nemškutarji tako močno agitlrojo po Klov. Štnjorskein proti HlovenSčini. Zdaj ho bo tudi Ljubljana pridružila omenjenim peticijam in in proSnja ljubljanskega meBta zu nurodno jednakopravnoHt bo mnogo koriHttlu.
Zo mnogi munj odločni nurodnjaki ho žo obupavali nad slovensko narodnostjo. Odkar ho bili nemškutarji dobili v svojo klešče belo Ljubljano, ni nloveiiHki narod imol nobenega pruvega središču. Zdaj ho bodo pa vhi obup-Ijivcl zopot, odločno pridružili k narodni za
Htavi. Ljubljana poHtuno Hrodiščo slovensko mi političnega, kulturnega in društvenega življenja. 8 kiikiui nuvdušonjem ho vsi narodnjaki pozdravili pripravo zu z danje niirodnega domu, du bo Hlovonski narod imel v Ljubljani vHiij eno hišo, kumor bo zahajal. Šo z veliko večjim veseljem bodo vsi Slovenci pozdravili Blovensko zmago pri zudnjih volitvah, ker zdaj poHtuno vhii Ljubljana dom ulovrnskega naroda. Tje so bo vodno obračal, in tam ho posvotovul, kako so braniti tujih sovražnikov. To volitve so pokazale, koliko premorejo miši ljudje, kiidur zjedioeni stopijo v volilni boj. Zato ho d«hi ni treba več buli nobenih težav, boj za našo narodnost bo morila šo oster, nli končna zmaga bo gotovo utiša.
Nemškutarji in Nemci ho večkrat trdili in pisuli, du jo Ljubljana nemško mesto. Pred nekterlmi leti hciii čitul v nekom nemškem zabavnem listu, da jo Ljubljana „ teh te deuteche PatrizierBtadt". Ce ho uo motim jo bila ljub-Ijuusku ,,Schiilzeitungu ponatisnila tisti spiH. Nemci ho smatrali Ljubljano za nemški steber, nu katerega hočejo opreti nemški most, ki gu hočejo zidati do Adrije. Pri volitvuh jo pu Ljubljnnu javno izrekla, dn jo Hlovonskn iu hočo ostati slovenska, ter zu iicmštvo ne tiiuru. Zdaj so jo podrl glavni Htcbor trgu nemškega moHtu. Zo volitve v državni zbor, Innsko ljudsko Stoviljenje, ho pokazale, *ln jo večina Ijub-IjHnskega prebivalstva Bloveuska; mestno vo litvo pu kužojo, dn ho vHi razredi mostnega preblvnlBtva razun nekterih tujcev in zagrizenih birokratov večinoma Blovvuski, no lo po
jeziku in rodu, temuč tudi po uršljeuji iu političnem prepričanji.
Vlndn ho zdaj sprevidela, dn večina kranjskega probivulstvn res tnko misli in želi, kakor Hlovennki poslanci; du slovensko terjatve uisu Izmišljija nekterih narodnih prennpotnežev, temuč želje vsegn slovenskega naroda, ter ho ueiiičurnko večino v raznih znstopih bilo le umetno iu h nilo Hkrpano, ne pa naravne, po volji kranjHkegu prebivalstva. Zato bode najbrže prej nli slej razpustila kranjski deželni zbor, kjer jodino imajo šo nemškutarji večino. — Co bi po tudi deželnega zboru no razpustila, bodo v njem krunjski iiemškutnrji pohlovucjši, kor bodo vedeli, dn uud njih glu-v a m i visi Dnmoklejov meč. Posebno zdaj, ko jo vlutln pri obrnviiHvi o volilni ri f irmi pokazala, da se nočo več Šaliti z nasprotniki. Njih strah bo tem večji, kor ua rotovži nu bodo mogli več gospodariti; čo So deželni zbor zgube, no bo več meBta, kjer hi ujili beseda šo kaj veljala. Zu to, kur v kazini in v kouštitucijonaluem društvu mej sabo blebetajo, ho Hvot itak jako mulo zmeni. — Po zadnjih volitvah jo tedaj moč nemSkutarije nu Kranjskem potrta.
Duhovenska koogrua,
N n S i m p o h I n n c o m v p r o v d u r o k I
V državnem zboru jo odsek za kongruo izdelal hvoj načrt, ki ho zdaj pretresuje. Na Kranjskem bi župniki imeli večinoma plnčo po 000 iu 700 gl., kapolani po 300 in 400 gl.
Okrožnica Strosmaycrjcva
o razmerah zapadne in vzhodna cerkva.
(Dalje.)
III.
Sveto pismo prinpodublja cerkev človeškemu telesu, lu jo vidno in kterega hi niti miBliti ne moremo brez glave. Sveto pismo primerja cerkev Nojevi ladijl, ktera nuj nas reši pri vesoljnem potopu. Opominja nas to nn vidljivost ter nu veščega in krepkega ker-marja. Svoto plBino imenuje cerkev kraljestvo, ki živi na tem Hvotu in ue moro biti brez vrhovnega vodje. PoHlodnjič prinpodublja Hvoto pismo cerkev Cedi, Čeilu pa jo Ijuilntvo krščan-hIio odkupljeno h cono krvi Jczuhovc, ki ne more biti brez pastirja; kjer ho pa čeda Siri po vsem uvetu, tft ni brez pastirja vhoIi pa-stlrjev no zdravo hrane, ne božjega redu. Vnuki list, zgodovine cerkveno pa jo le slika in prilika teh svetih prinpodob prevedenih v življenju. — Cerkev katoliška toraj odločno odbija od nebo nauk o novidljivoatl cerkve, ktero luhko VHiikdo nebi prluvoja in prištovn kot pruzno domišljijo in aiinj, kar ho tudi res godi; ker po tem bi ne bila cerkev pravoslavna, nego tudi cerkev protoBtantHka na
Angleškem in Nemškem, eerkov kulvinsku iu mcuodističiiu prava cerkev, ker tudi te prmva-i ti jo sebi Jezusa kot edino nevidno gluvo. Po tem bi spadnln cerkev pravoslavna h prote-stniisko k eni m Isti edinosti. Jo Ii to cerkvi jitavoslavni prav V 1'rnv tako žalostnn bi bilu tu edinost, kukor Otui, h ktero ho hvalijo protontanti rekoč: dn neki piiHobni duh pomaga slehernemu, dn prav razlaga Hveto pismo, in vendar jo to razlaganje mod protestanti skoro v vnukom boIu drugo in različno, večkratl tudi popolno nasprotno.
Nasproti vsemu temu uči poseboj corkov katoliška sledečo: Jezus je v Bkrlvnoati hv. al ta rja prav tako, kakor jo bil v skrivnosti hv. križa pravi in živi duhovnik in oh enem pravu in živa žrtev za grehe sveta; vendar je poleg VBOga tega določil, dn to sveto skrivnost, večni ta Izvir vho svetlobe In slave, vho moči in kreposti, opravljajo grešni ljudje, ki ho približujejo vsaki dan h Htrahom In trepetom k sveti mizi ter kruh in viuo spreminjajo v telo in kri Jezusovo. JezuB je večni duhovnik po redu Melhizedokovem, kterega no vidi nikdo; mi Mino pa v njem in po njem pravi živi duhovnik), ktero VHakdo vidi lu po dnritvi, ktero darujemo liogtt na uaSih altarjib, spoštuje
kakor Hredniko med nebesnim in zemljo. Jezus no nadaljuje svotogn dela naSegu odkupljonja lo nevidno sedeč nn deBiiici večnega Očetu, murveč tudi vidno v sedmerih svetih zakrament h, po kterih num deli v vseh prilikah našega življenja sndovo sveto svojega trpljenja m svojo Hinrti. V toli skrivnostih jo on sam pravi namestnik, on večni vir vnuke miloHti in kreposti, ktero liani podeli; a tudi mi duhovniki Hino pravi namestniki Hvotih Hkrivnusti, ktero VHiikdo vidi in besede našo, ktore vsakdo sliši, ho pravi vir miloBtl lložje. Kar jo Jezus, kterega no vidimo, v Hvetih akrivnoBtih po svojem bistvu in po Hvoji natorl, to hiiio tudi mi, ki živimo mod ljudstvom, po rodu in hvo-tem poklicu našem, tuko da ho brez iiiih duhovnikov in brez uuših boaed ne more opravljati nobena sveta skrivnost. — Jezna jo luč od večno luči: on je luč, ki razsvetljuje vau-cegn človeka, ktori pride ua ta avot, ki aveti vsakemu, kdor jo v hiši božji, a njegova Hvota beseda jo iHto tako v naSih slabih, kakor v njegovih vsemogočnih uatih pot, resnica In življenje; kor pa prihaja Hvota vera, ta najdraži dar Hožji v duSo in zavest nalo po alufianji In govorjenji, tudi nam velja, kar je rekel veliki apostol o sebi: vaemlhi, nisi praodicavero
To je vsaj plaČH, ktero bi ho uam nu bilo treba sramovati pred učitelji in žandarji. Ali pri vsem tem jo najvažnejše, kako bo bode ta poatava izpeljevala, kako bo bo plača uravnala; leliko ho zgodi, da pri vhem tem, da bo plača poviša zu 300 ali celo 400 gl., bi vendar du-hovuiki nič na boljšem nu bili, kakor do zdaj. Zato bo uBojaui našim čuHtitim poslancem te-le točko v provdarek podati:
1.	Največ dohodkov kranjske duhovščine jo v biri. Zdaj ae mora iaHijoniranu bira po vsakem izprazucuji Hlužbe po lOletni povprečni tržni ceni, računati; le 10% so odšteje za apravljunje bire. To je vaakako krivično. Biroo žito je gotovo zu mnogo odatotkov alabšo, kakor tržno, kor je od VHeb krajev akup zne-aeno; nu trgu ga ni mogočo prodajati, ker tam ho lo najlepšo kupuje. — Nadalje, koliko ho vaako loto bire zgubi, uekaj zarad vedno večo revščino, uekaj zavoljo ruzprodujunja in raz-koaovanja zemljišč. So ve du mora okrajno gla-varatvo v tem pomagati, in čo jo trobu tudi rubiti. Ali, prvič rujši duhovnik čuka in čaka, kukor du bi tožil in nazudnjo vae zgubi; drugič pu, kdor je imel žo kuj opraviti h takimi tožbami, dobro vč, da opravi toliko kot nič 1
Bira bi ho morala tedaj razun atroškov za Bpravljaujo še najmanj 20—80% n'že ra čuniti kukor je tržnu cona.
2.	Drugi dohodek jo š t o 1 n i n a. Tu bo do zdaj veljalo prav čudne, nelogične določbo. Na Htarih, ustanovljenih farah ao vštev i štolnina v fuaijo v vsakem znesku ; nu novih farah pu lo kudar znaša čez 50 gld. Stare fare bo bile do zdaj fatirano le na 315 gld., novo pa 400 gld. in voudar bo atarim vaa štolnina zaračuni, novim pa nič, ako ne doaeže 50 gld. — In zopot! Ako bi na novi fari štolnina znašala 4!) gl. ao nič no šteje, — čo pa znaša 50 ali 51 gl. in več — tedaj ae zu-računi vsa. Ali je to logično? Ali hočejo tedaj po novi poatavi štolnino zuračuuiti v kongruo, nuj so gotov znesek prost pusti , postavim do 50 gl., le ko bi znašala več, naj ao vštojo presežek čez 50 gld.
3.	Tretji dohodek ho maš ne stipen dijo, manuulne in ustanovljene. Manunlnih menda no mislijo zaračuniti, ker tu ni mogoču
kontrola, in ko bi Be vendar zgodilo, bi pač nobeden duhovnik ne jemal več takih Btipeud<j, ker bi morul zuatonj iutencijo opravljati. Siliti me pu vendar nobena oblaat no more , da bi za mašo denar jemal, uko sam nečem. Sploh pa bo ta dohodek zmeruj manjši zarad splošnega pomaujkauja. Druga jo zastran uatunov-Ijenja opravil. Zdaj ao se v faaijo ručunule le ature ustanovo do 1. 1851 — nove ne. Vidi nt pa, du v prihodnje bi rudi vštoli vao ustanove stare in nove, Baj tuko jo kazal načrt poprejšnje liberalno vlade. Ali bi bilo to pruv? Nikukor ne I Prvič bi a tem mahoma ustavili vse nu duljne ustanovo; a tem je pa na škodi tudi država, vsaj najvoči del takih ustanov se je uulagula nu držuvno posojilo. S tem bi ae pobožnemu ljudstvu jomulu prilika, Bkrbeti za svojo dušo in čuat božjo; s tem se cerkvam jemljejo dohodki. Muraiktere fare imajo žo zdaj nu Btotiuo ustnnovljenih opravil, ki ho vse vštete v letno plučo, duhovni ao gotovo nn alubšem, ker ni mogočo jemuti munualnih ati-pendij. Kolikor več je takih vštetih ustanov, toliko Hlabša služba. Ali ju pa bila ustunov-nlkov misel, Hvojim duhovnim puatirjem le alužbovunje otežiti brez primernega plačila V uli nu veliko več alabe plače /.boljšati ?
Znano mi jo dovolj, da žo zdaj, ko ao je o tem govorilo, vae ustanove v plačo vštevati, muraikteri župniki niso hoteli novih ustanov sprejemuti. Tudi piauvec tega jo tuko ustanovo zavrnil. Kdo nam moro to očitati ? Ali smemo svojim naslednikom bremena uakladati, za ktera ni dostojnu nagrade V Dokler ao no določi zu vselej, da tuke ustanovo se no bodo nikdar v plučo vštevalo, no bomo jih mogli sprejemati. Iu nobeden dobrotnik ne bodo glavnic ualugul za to, da bi ao verskemu zakludu, uli pu državni blagujnici pomagalo.
Nekteri pač pri takih ustanovah naredijo pogoj, du so no smejo nikdar v kongruo zu-računiti. Ali bodo pu to veljalol Težko I
4. Da kaplanom namonjenu plača h 300 gld. nikukor no zadostuje, mura vaak izobražen človek spoznati, ki ve, knj ho pravi, aedunji čas stanu primerno živeti. Kuplnnom ao večidel naložili katehotiško alužbo, ktera v tem času, ko šolo iz tal rastejo, kakor gobo po
dežju, gotovo ni lahka; in mnogo morajo še v oddaljeno šolo hoditi in podučovati. Za hrano gotovo ni preveč 200 gld. in 100 gld. uaj za-doatuje za obleko, knjige in druge potrebšine?
6. Vlada naj pumiali pri uravuauji duho-vensko plačo, da to ni za duhovBtvo nozaalu-žena milost, ali velikoHrčna rudodurnost; uinjiuk državi je dolžnost, skrbeti za plačo Htauu pri-merjeno, kakor imamo tudi mi dolžnosti iu opravila za državo. Koliko urudovanja in pisa-ronja ima župnik h cesarskimi uradnijami ? In ali m duhovstvo, ki npolnujo hvoj božji poklic, gluvni Hteber dobro urejene državo? Ne milijoni bajouetov, no novodobne šole, kjer so uči golo človekoljubje in zunajna olika brez podlago krščunatva — nmpuk živu, dejuu.-.ka vera narode varuje in osrečuje. Duhovnik ozna-nuje to vero, toraj je steber državo.
Politični pregled.
V Ljubljani 10. aprila.
Avstrijske deželo.
Zoper »Ncliulvcrolii" protestujojo Nemci po vnem Ogerskem. Oni sicer ne tu;d, du ao Nemci In du tudi taki hočejo ostati, a pravijo, du ne grd tujcem vtikovuti ao v njih zadeve, niti uo pričakujejo pomoči za avojo narodnost od inozemstva, iz tujega Borolina. Ogeraki Nemci nočejo postati Madjari, atnjiak to hočejo ostati, kar i-o pod aluvno hubsburško vledo, To lojalno izjave je izvabil Ogernkim Nemcem iz tujstva zatrošen „Schulveroin". — Nemci pod Ogersko krono ao tedaj hitro Bpo-zuali, kura pes tuco moli, ko ao tu;cl nepoklicani jim hiteli nu pomoč. Ali pri uua tudi Nemci čutijo, zakaj ae ,,Schulvertin" razširjuti hočo po O slajtaniji ? Ali uo čutijo , du bo na čelu , Schulvereinu" povsod tisti možje, ki spadajo k fakcijozni opoziciji? — Ali ljudje, ki jemljejo denar iz ,,Schulvereinu" n č ue mislijo, ao todaj jednaki proajuku, ki vzame dar od vsukegu, ki gu mu ponudi , bo teduj pravi politični neumneži nli uevedneži. Ako pa bo zavedajo, kaj jo „Schulvoreiu", in knj namerava, je pa toliko alabojo za njih uvatrij-ako domoljubje.
Ceski poslanec Kcillianicr jo sklical
— gorjo nam, ako ne oznanujemo besede božje.I Jezus je luč, ktero vsakdo čuti, a nikdar ne vidi; mi duhovniki pa amo luč Itožju, ktero vsakdo vidi in jej lehko tudi aledi; luč, ki bodo zuaijulu do kruju in koncu aveta, dn bo apolni aveto pismo: In omuem terrnm cxivit, HonuH corum < t in linea orbia terrarum verba eorum. — Jezus Bog in rešitelj iihš, kterega imenuje aveto piHmo po pravici neumerjočega in nevidnega krnljn vseh čusov, čuva, varuje in brani cerkev hvojo iiu zemlji, ou vlada na deHnici večnega Očetu in uu uuših olturjih cerkev ter jo vodi do vzvišenih namenov, vendar bo pri tom vedno poalužujo pravega, ž -vega in vidnega zboru npoatoljakegu. Zato mora biti v vsuki biskupiji poleg Jozuaa KriBta, kterega no mogo videti umerjoče oči tudi še prnv in živ vludiku, v kterem in po kterem Je/.ua deluje in vlada; tembolj pa je treba vaej cerkvi zraven Jezusu šo pravega iu živega namestniku, pu kterem mi v kterem vludn celo cerkev. To pa je neobhodna potreba, ker sicer no moremo misliti one edinosti, ki jo poslednji namen trpljenja in Hinrti Gospodove, ki nuj prešine celi Hvot; njo poneslu bo h Hiihoj cerkev v večnost, du ho tam v ediuoHti trojedinegu Bogu, du tako rečem, izgubi ter uu apremeni v večno zmago, alavo in arečo
vsem izvoljenim Božjim. V tem obziru i»o pruvict primerjajo avet.i očetje in bogoslovci cerkev božjo Jezusu Kriatu, večnemu njenemu zaročniku, ki druži v oui osebi božanstvo in človočunsto, tuko du kdor gu rnzdvujn, tu tudi kvari in onkrunjujo aveto njegovo bistvo in vso hkrivnost nnšegu odrešenju. To velja tudi o cerkvi, ki nnduljuje Jezusovo delo nn tom Hvetu. Tudi v njej in po njej ho nekako nadaljuje Jezusovo delo nu tem svetu. Tudi v njej in po njej se nekako nadaljuje skriv-noat odrešenja nnšegH; v ta namen pu bruni ona v edinem bistvu in Hoatavu svojem božjo, to je nevidno in človeško to jo vidno natoro avojo ; kdor toraj euo od drugo razdružujo in loči, alubi in razdira njeno biatvo in njuno delovanje. Eno aumo jo, kar o tem na uteho človeštvu uči prava cerkev in to je: da vai oni plemeniti ljudje, naj bodejo v kteri koli cerkvi, ki resnično hrepene po rean ci in ao pripravljeni, jej slediti, da jo naj jejo; vsi oui ki ho od Hvojih v zmoti živečih pradodov sprejeli zmote ter jih ohranili bona II le, da vsi ti, kakor uči včliki Bveti Avguštin, Hpadujo k duši sveto cerkvo ter delujejo v hvojo rešouje, nuj bodo po zunanjo v kterem koli društvu Po tom načelu obaojujo cerkev zmoto, kukor jih jo ob Hvojem času obaojoval uveti Pavel npostol
in drugi; toda no obsoja nikoli oseb, nego prepušča to sodbo edino Bogu, komur ao nap bolj znane vse tajno tmlne in iinjtunji sveti človeških src in ki edini moro vuukemu prisoditi jio njegovih zaslugah.
Vprašanje pa jo, ki ho Hkozl ves nauk cerkvene edinosti vlič« kakor rudočn nit skozi platno: jo Ii mogoča prava, jodinstveuu vidljivost brez vrhovne glavo in brez Hredi šne oblnnt\ Po mojem mnenji ai tega ne moremo mialiti Pred menoj leži krušno delo fruucoskega akademika in dolgo čuau tudi predsedniku nkn-demiji v Parizu, očeta Gatri-a z naslovom : nravoHlovjo in zakon zgodovine. Jaz bi želel, du ho Hrzuanijo h tom delom oni uči n.akl Miši ki vplivajo nu javno življenje. V krasnem tem dolu oznanjuje globoki krščanski modroHlovec Evropi in vsemu človeštvu boljo in srečnejšo osndo nn temelji najbolj svobodoumnega društvenega in državnega aostava, a a tem pogojem, da ta HOHtav v oistvu uo bodo nič druzega, nego čista morala evangelja prenoaena v javno ž v-ljenjo iu to brez kakih človeških doklad in dostavkov, a kterimi hol<5 ljudje večidel Bnga in aveti zakon večno ujogovo pravico potisniti iz javnega življenja ter nadomestiti z nekako Hvojo modrostjo; ta modrost pa je večidel lo prazna sleparija in Bcbičuost, ki strmoglavi
te dni t Jaromer volilen »hod. Pri tej priliki je rekel, da volilua prenaredba ne bo omejena bbhio nu njegovo postavo, ampuk da bo vlada prieiljeua, ua volilnem redu še marsikaj spremeniti, kar jo zdaj krivičnega. Ta prenaredba ne sm« biti euoHtranahu, da bi se samo Dunaju dovolilo več posluncev, ampuk tudi drugod ae morajo krivico odpraviti. Tako na pr. imajo nemški Pemci veliko preveč po-Hlancev. „Tribtioe" je izračunila, da ko bi imeli vsi prebivalci toliko poslancev, ko uemški Pemci, potem bi moralo biti vseh poslaucev 612 namesto sedajnih 363. Surno v primeri 7, doleujo Avstrijo imajo uemški Pemci 17 poslancev preveč. Volilci v Jaromeru so iz rekli poslancu Zeithamru svoje zaupanje ter sprejeli resolucijo; ktere glavne točke so:
Mi bo zahvalimo našim poslancem zu pridobljeno vseučilišče, za ruzširjenje volilne pravice, in odobravamo, da noši (čeBki) poslanci vzajemno delujejo s poljskimi in slovenskimi brati, pa h pravičnimi Nemci. Mi želimo, da bi naši poslanci volilni red še bolj popravili, in nadalje, da bi bo napravilo obrtniške šole, da bi se uprava cenejša naredila, da bi ae oblast občin povikšala, da bi se skrbelo za povzdigo blagostanja, za uravuanje rek, za železnice in dobre kupčijske zveze. Tudi želi o, da bi Be naredila taka kupčijska postavB, ki bi res ustrezala potrebi in rešila obrtnike iz sužnosti kapitala Slednjič želimo, da bi se ruvnopravnost vseh narodnih jezikov v resnici izvrševala v šolali, uradmjah in javnem življenji.
Nemškoliberalci bo sklicali v Josefstadtu na Dunaji shod Bovražmkov jioslunca 14 ro-nnwctira, pri kterem so ga bo ve da hudo zdelali in obsodili. Kronawetter pa ln> sklical shod vseh Hvojih volilcev in Be tam opravičil, kar mu bo lahko rnrgočo.
Vni«nje državo.
VruncoHko- V boji zoper brezbožno šolsko postavo bo jiostavljajo Francozje v voj rede. Nu javno vprašanje je odgovoril ml»gs| Treppel, škof v Augers-u javno : Katoliki naj povsod, kjer morejo kuj dobrega storiti ali kuj slabega odvrniti, stopijo v šolski svet,
isto tako naj tudi župniki vstopijo, ker postava to dovoljuje. Kdor tako Bodeluie, s tem še ue potrdi iu ne odobri jiostave. Na tiHOče e občin, ili\ tudi več mest je takih, v katerih bodo katoliki po tej poti kaj dosegli, da postavo spravijo na nič, kar se tiče oškodovanja katoličanstva. Sicer naj se pa povsod vstanov-Ijujo proste šole in naj še dela zoper postavo, ui se treba izpostavljati kužnim. Upor naj bo tedaj po okoliščluuh ali aktiven ali paBiveu.
Kardinal Guibert, nadškof v Parizu, je poslal okrožnico do VBeh katoliških ljudskih učiteljev v svoji školiji, v kateri jim zapove luje, naj podučujejo v verouku, kljubu vsemu žuganju. Verjetno je, da [bodo tudi drugi škof,e posnemali tega pogumnega cerkvenega kneza. Nadškof v Tours je po večernicah oporekal šolski postavi in priporočal zbirko za napravo katolških šol. Iz med mnogih protestov, katere Bklopujo neduhovni, gre posebno omeniti protesta iz Veudč«; nu čelu ima izrek Uobespie.rrov, ki se gluai: nikdar še ni prišlo kakemu poBtavodajalcu nu misel, brezverstvo pomi oditi." To je izrekel Itobospierre 7. maja 1794 ; dau danes je pu kaznivno, ako se ime Bog" v šoli le izreče. A ta postava Be ne
bode vdomučilu , vsaj v Vend<5e ne, prej si J mnenja uikoli nisem zatajil, tako da sem veljal lumo srce iztrgati iz 'elesa, preden pustiti, tukaj kot vneti narodujak. Med UUra-Sloveneu
tudi takrat v propad, ko misli, da jo Bpreuilja zmaga iu slavu. — V oddelku tega dela z naslovom ,,politični napredek" navajajo se oinove v društvu človeškem od prestarih do današnjih dni po uajboljš li izumljene. Navujajo ne obilni odlomki iz Polybija, ki je v svojih zgodovinskih knjigah vže 300 let poprej oznu ujevul propad cesurstva rimskega; iz C cero novih knjig „de republica", v kterih državni rimski ponavlja in razvija nauk starih Grko v društvu in državi ljudski; iz svetega Tome Akvinskega, največega krščanskega inodroslovca sredujega veka, posebej še iz zlate njegove knjige huiiiiiiu theologiue; slednjič iz del Mon tes(|uiu in Tonjuilla. Pazno sem prečital vse te uuvode, u nikjer nisem nušel, du bi se bre vidne glavo in središča doseglo v društvu Člo veškem kuj drugega, kakor auurhija ali un mija, to je nered in mrtvilo, ali pu oboje ob enem. To se tuli antuo ob sebi razume i je čisto nutorno; 6a pu človek vso to prenese na cerkev božjo, živi tu zalog sreče časne i večne, mora so nehote vprašati: jo li mogoč da bi bil Jezus večna beaeda m neizmerna modrost božja jiust.il svoje kruljeBtvo na tej zemlji brez vidne glave in brez središču to jo za vselej izročil lo nekemu slučaju.
(Dalje prih.)
kakor pol leta kot lažnjivi duhoven se klatil po štajerskem. Sicer se je skušalo z žuganjem in silo zlorabljeno obleko mu odpraviti; pa tudi še javnost opozorimo, da človečotu na noge Htopi. Človek je erednje postave, bolj bledega lica, že malo osivelih las, ima staro duhovensko oblečllo, ktero si je gotovo od du-hovskih gospodov zberačil ; duhoveuatvo pa naj prihodnjič gleda , komu ataro oblačilo pouudi.
Ix CiiorciijMkcKit, 18. aprila. V „Neue fr. PreBse" pretečenega tedna je bilo pod naslovom 2 Beispiele slov. Iletzereien sledeče brati: Fužinska farn je bila razpisana, in zaujo ui bilo nobenega ko m pete n tu. Mene bi bili fužinski farnui prašali, kaj je vzrok tega, iu jaz bi bil odgovoril: Ja, unaere Kapliluu und jungeu Ppfarrer sind Ultra-Slovenen desa-halb competirte fiir VVeiBsenfel« Niemand, weil Weiaaoiii-lB deutsch ist, um Bich nicht bei der slov. Partei missliebig zu machen.
Jaz ljubljanske škofije duhovščino nisem nikoli imel za Ultra-Sloveneu, ampak ja/. sem zinirom občudoval vnemo duhovščiue za narodni razvitek, in sem tudi v tem pomenu ve-likokrat zasluge duhovščino za slovensko narodnost visoko povzdigoval, in svojega narodnega
la bi ropale dušo otrokom.
Izvirni dopisi.
'Mi lliiHujit, 18. aprila. (Državni bor. — Nezaupnica poslancu Krona-wettru. — Slovenski jezik pri c. k.
o dni juh.) Državni zbor se je dunes bošcI, pa je bilo šo prav malo poslancev pri seji, v kteri sta ne rešila dva predmeta. Predlog o poprečni železnici češki in moruvski bo je izročil železniškemu odseku, potem pa so je reš'ltt v drugem branji postava, kuko in keduj naj se kdo za mrtvega okliče. Prihodnja seja bo v petek, ker te dni zborujejo delegacije.
Znano je, da je dunajski poslanec dr. Kronavvetter zgubil milost liberalnih dunajskih liBtov, ker včasih glasuje z desnico. Včeraj se je zbralo v gostilni „zum giiloen Thor" nekaj čez (>00 volilcev Jožefovega predmestja, ki ao silno hudo udrihali po Krouawettru ter mu naposled z vsemi proti dvema glasovumu zrekli nezaupnico. Krnnaweter pa t kliče jutri shod svojih volilcev, du pred njimi opruviči svoje ravnanje. Včeraj zbrani ho sklenili, da se hočejo vsi vdoležiti tega shodu. Prav ra-f nasveti.
in narodnjakom jo velik razloček. Zdaj ko pridem za župnika v Št. Vid pri Ljubljani me jia PresHni dopisun hoče na naenkrat kot nem-škuturja imeti. Jaz protestiram zoper to. Da se zu fužinsko faro noben prosilec ni oglasil, ui fauutizem naše duhovščine vzrok, ampak Hlabi prihodki fare. če bi bili duhovni gospodje to iz fanatizma storili, bi v Kočevju uobenega duhovua ne imeli. Z judovskim liBtom „Neue fr. Presan" pa nočem v nobeno dotiko priti. To v pojaBnilo. Andrej Vole,
župilik Št. Viduki.
Domače novico.
V Ljubljani, 20. aprila.
(Vabilo k občnemu zboru „Glasbene Ma-tiče'), ki bode dno 20 ujinla 1882 ob 6. uri zvečer v čitalničnih prostorih. Program: 1. Ugovor prvoseduikov. 2. Poročilo tujnikovo o IX društvenem letu. 3. Poročilo blagajui-kovo o društvenem goBpodarenji. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora naj manj biti 12 v Ljubljani, in mej njimi ho zaznamuje posebej prvosednik iu blagajnik. 5. Posameznih člauov
Odbor.
dovedni hiiio, kako se bo to izšlo, iu ktera strnukii bo konečno zmagala.
Glede rabo slovenskega jezika in sprejemanja slovenskih vlog hoče minister Pražak menda sodnijain šu enkrat posluti prav strogi ukaz, da morajo vso tuko vlogo sprejemati iu pruvilno reševati, in du bode vsaki vradnik zapadel disciplinarni preiskavi, ki bi bo branil izvrševati to zapoved. Bomo videli, bodo 11 vradniki zdaj ubogali, uli bo treba napeti še hujše Hilc.
■ r. &t»J«irMkcKU. (L a ž n j i v d u h o-
v o n.) Istimi je, du Imajo duhovniki muogo trpeti pred rednimi postopači, ki ne prihajajo z dežele iu hodijo od duhovnika do duhovniku, kojega v prvi vrati obiskujejo. Tudi to bi at,r-peli, nko ne bi se bilo sadne letn semkaj uvrstilo človičo, ki sliši nu ime ,,Modrič" ter jo celo toliko drzno postalo , da onečastuje duhovno obleko. Ta človek ja vseskozi zabit, drzen, širokousten, ho prištevajoč cerkvenim osebam kot, nekdanji bnši uavudui organist, ho poslužuje tudi duhovske obleke po kmečkih h šah, namreč kolarju z dolgo suknjo, ter berači pri vsaki hiši z drugo lažjo. Pravijo, da je več
(Edvard MoŽek), narodnjak, Bin znauega Možeka, je včeraj umrl.
(Poezije zložil iS. Gregorčič) V Klein in Kovačevi tiskarni je v krušni obliki ua svetlo prišel zvezek liričuih pesmi, ki jih je zlož 1 nnš novi pesnik S. Gregorčič, ki si je v kratkem času muogo častilcev pridobil. Gregorčič se odlikuje pred mnogimi drugimi slovenskimi poeti sedajnega časa s tem, da on ne gleda Hiimo na zuuajuo obliko, da no vidi v poeziji samo besedne Igrače jezikoslovcev, ampak da zna v vsako svojih pesmic položiti pravo poetično jedro, pesirško misel. Pesmi tistih, ki mislijo, da jo poezija dekla lilologije, se bodo zgubile, kol kor tudi bi se jim reklame delalo; Gregorč čove pesmi pa bodo ostale, ker „iz nrcu svoje ho kali pognale". Častitamo toraj njemu iu slovenskemu narodu za to lepo slovensko kuj'go.
Razne reči.
— Spremembo v lavantinski škofiji: Umrl č. g. Štefan Mohorko, kaplan pri sv. Štifanu, za pljučnim vnetjem v 37. letu hvojo starosti. U. 1. P.
—	V kratkem Be imajo vršiti volitve za meatni zbor celjski. Glavarji nemčurstva so že imeli Bvoj volilni shod, v kterem se je volilcem zelo polagalo na Brce, nBj se volitve vdeležujejo v obilnem številu, da „nas ne bi kje nasprotniki vkanili". No, slovenska stranka bi Be pač menda zaBtonj poskušala na volilnem bojišči, dokler so med vradniki narodnjaki bele vrane.
—	Žrebanje zemljišnih obligacij štajarskih be bode vršilo 29. t. m. v deželni h'ši v Gradcu ob devetih dopoludne.
—	Koliko škode dela žganje. Neki amerikanski list je po statističnih poročilih iz-računil, da se je v združenih državah na žganji zapilo poslednjih deset let 600,000000 dolarjev. Radi pijančevanja je 158.000 ljudi prišlo v posilne delalnice, 10.000 se jih je samih umorilo; nesrečno žganje je napravilo 200.000 vdov in 1,000.000 otrok je postalo Birot.
—	ŽaloBtne številke. V Avstriji je po statističnih poročilih 20.094 slepcev, 28.950 gluhonemih, 13 140 norcev, 32.412 bebcev. Na 100.000 ljudi je 91 slepcev, 131 gluhonemih, 59 norcev in 146 bebcev.
—	Dragoceni pirh. Irci so poslali Parnelu srebern pirh, v kterem je bilo 100 Sovreignov (nek angleški zlati denar, ki plača nekaj čez 9 gld. a. v ).
—	Podmorski rov (tunel). V Rimu na nekem taboru je inženir Gabelli razvil nek načrt, po katerem bi se napravil tunel pod morjem med Reggio in Mesaino. Tunel bi Btal okoli 64 miljonov.
—	Plučno tuberkulozo. Nek berlinski doktor je našel, kako se plučoa tuberkuloza nalezuje. Vzrok tej bolezni so neke majhne mikroskopične živalice, katere človek diše v se. Zdaj ko doktorji vzrok bolezni vedo, smemo upati, da najdejo kmalo kako zdravilo jo ozdraviti.
—	Vojne velicih držav. Nemčija ima 161 pešpolkov po 3 batalijone a 4 kom-panije, 20 batalijonov lovcev, 93 polkov konjiče po 5 eskadronov, 37 polkov kanonirjev, skupaj 340 baterij, 21 batalijonov pijonirjev ; v prvi vrsti lahko pošlje v boj 765.000 mož in 242.000 konj. — Nemčija ima 15 trdnjav prvega, 10 druzega in 10 tretjega reda. Nemško vojno brodovje šteje 86 vojnih lad:j z 566 topovi 7 oklepnih fregat z 85 topovi, 20 različnih korvet z 293 topovi, 9 topniških čolnov prvega reda s 33 in 11 topniških čolnov druzega reda z 11 topovi, 10 torpednih čolnov itd. — A v strija ima 8 pešpolkov po 5 batalijonov, l polk tirolskih strelcev z 10 batalijoni, 40 batalijonov lovcev, 13 polkov poljske artilerije s 109 baterijami, 41 polkov konjiče skupaj 287 eskadronov, 2 polka ženijcev s 50 kompanijami, 1 polk pijonirjev s 25 kompanijami. Avstrija lahko pošlje v boj 885.000 mož in 107.000 konj ; trdnjav ima 20, ki so še imena vredna, pa le malo jih je prvega reda. Avstrijsko vojno brodovje šteje Bkupaj s 320 kanoni, med temi je 11 oklepnic z 158 kanoni, 2 fregati b 30 kanoni, 9 korvet s 63 topovi. — Francija ima 144 pešpolkov po 4 batalijone a štiri kompa-nije, 3 batalijonov lovcev, 4 polke Zvavov, 3 polke algirskih strelcev 1 polk tujcev (tuja legija), 3 batalijoni lahke afrikanske infanterije, 77 polkov po 5 batalijonov konjiče, 19 eskadronov prostovoljcev na konjih (le v vojski), 87 polkov topništva s 487 batarijami, 2 polka pijonerjev po 14 kompanij, 4 polke ženijcev po 5 batalijonov. V miru šteje francoska vojska 495.000 mož in 122.700 konj. V prvi vrsti pošlje v boj 24 in v drugi 8 vojnih korov. .Francoska država ima 31 trdnjav prvega, 21
trdnjav druzega iu 12 trdnjav tretjega reda. Vojno francosko brodovje šteje 356 ladij, med temi je pa 62 jadrnikov. Parna vojna flota šteje 59 oklepnic, med temi je 32 velicih vojnih ladij, 20 prvega in 12 druzega reda , 21 topniških čolnov, 26 topniških šalup, 31 torpednih čolnov, 57 krožarjev itd. Koliko kano-nov ima francoska flota ni povedano, gotovo pa več tiauč. — Rusija ima 192 pešpolkov po 4 batalijone a 4 komvanije, 36 batalijov lovcev, 34 linijskih batalijonov, 77 polkov konjiče, ki štejejo 356 batalijonov, topništvo šteje 334 baterij, ženijcev je 24 batalijonov. V miru šteje ruska vojna 840.000 mož in 95.000 konj, v vojni 2,265 000 mož in 258.000 konj, k tem se pa mora še prišteti iregularna vojBka z 160.000 mož in 14.000 konj. Rusija ima kakih 18 imena vrednih trdnjav, pa še med temi jih je malo prvega reda. Večje varstvo jej dajejo naravne zapreke. Rusko brodovje šteje 389 vojnih ladij z 836 topovi, med temi je 28 oklopnič z 291 topovi, 87 torpednih brodov in 96 druoih parnikov.
Znanstveno naznanilo.
„Deutsclier Hausschatz in Wort mul Bild." lllustrirte Zeitschrift.
Ta nemški liBt je res za katoliško ljudatvo največi in bogatejši zabavni list. Donaša mikavne poveati, potopise in druge vsakovrstne članke za poduk in kratek čas, n. pr. pesni, životopise slovečih mož, uganke, naloge za šah; dalje članke o umetuiji, znajdbah, na ravoBlavnih vednostih itd. Vrh tega je najcenejši list te vrste.
Celoletna naročnina za 18 št. je 4 gld. 32 kr. v bukvami, po pošti pa 5 gl. 22 kr., za posamezni liBt 24 kr.
Omeniti moramo še posebno prelepih podob za premije naročnikom z prav malo do-plačo, ki so mnogokrat izvrstne umetnije. Srečna miael je bila, da so ae začele izdajati postaje sv. križevega pota. Do zdaj je izšlo
šest postaj in Bicer: I, II., IV., VII. XII. in XIII. v barvenem tiaku po prof. Klein-u. Res podobe niBO malaneza naravno počutnost, ampak dihajo res pravo pobožnost ter oko in srce človeka v nebo povzdigujejo. Za manjše cerkve in kapele bi bil ta križev pot kakor nalašč in prava kraaota. Velikost podobe je 44 cm. viBoka in 31 cm. široka. Doplača za naročnike je prav mala ter znaša samo 72 kr. za podobo, v lepem okviru 3 gl. 72 kr.
Naročuje ae po
katol. bukvami.
Portret
umrlega
dr. J. BleiwM vit. Trsteiištea
je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvanein tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. H o i f f o n s t e i n a na Dunaji. Volja pa
Podoba v oljnato barvenem tisku 63 cm.
široka, 79 cm. visoka, nerazpeta 3 gl. Podoba na platnu razpeta v io cm. širokem
baroque okviru G gl. 50 kr. Podoba na platnu razpeta v 13 cm. širokem baroque okviru 8 gl., dalje v velikosti 55—68 cm. Podoba v oljnato barvenem tisku z io cm.
širokim baroque okvirom 5 gl. 80 kr. Podoba prodnjn ne tudi proti plačitvi na mesečne obroke.
Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za „Narodni dom11, in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem
F. Kolnian,
zaloga stekla in porcelana v Ljubljani.
(5)
TetevrnUčiic denorne cene 18. aprila.
Papirna r«nt» 76 45 — Hreherna renta 77.05 — Zlata renta 93 85 — 18601etno državno posojilo 129 76 Kreditne akciie 320 80 — Lonrioi 120.— — Ces. kr. cekini 6.63 — Vlo-franbov 9-60.
„Die katholisclien Missionen.''
Obseg Četrtega seŠitka katoliških misij o no v je sledeči:
P. IIenry Gillot's Gefangenschaft in Guatemala. — Eine Reise in die Sahara (Schluss.) Blattcr aus der KirchengeBcliichte Abessiniens. — Nachrichten aus don M i s a i on en: Japan; Annam ; Vorderindien; Oatafrika; Sudafrika; Westaustralien ; Oceanien. — Miscellen. F tir Missionszvvecke. — Boilage fiir die Jugend: Bildor aus dem Gelobtem Lande. Tiko, der kleine Ncgerknabe von Daliome.
lllustrationen: Lager der Tuareg. — Ansicht; der Sawya. — Ansicht von Timas-sanin in der Sahara. — Abessinische Kirchengerathe. — Kupferminen zu Balad. — Gliihener Lavastrom auf Ilavvaii. — Erstarrter Lavastrom auf Hawaii. — Der Hafen von Hilo. — Das todte Meer. — Die Eiche AbrahamB im Thale Mambre. — Ilebron. — Grabmal Abrahama zu Ilebron. — Ein Missioniir und eine Gruppe Scliulkinder beim Todtentempel von Porto Novo.
Celoletna naročnina za 12 sešitkov je v bukvami 2 gold. 40 kr.; po pošti vsaki liBt posebej pošiljan pa 3 gld. 10 kr. — Kdor Be na novo naroči, dobf tudi vae do zdaj izišle sošitke v
Katoliški bukvami
v Ljubljani, stolni trg 6.