J f t r, i N*jTe£ji aloTentld dnevnik v Združenih državah Velja za leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Z* Ne« York celo leto - S7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 288. — STEV. 288. GLAS NARODA * r List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered ai Second Clan Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congrcii of March 3, 1870 NEW YORK, MONDAY, DE CEMBER 10, 1934. — PONE DELJEK, 10. DECEMBRA 1934 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLII — LETNIK XLU. VSA EVROPA ZAPLETENA V BALKANSKO KRIZO KDORKOLI B! SKUŠAL IZPREMENITI MEJE, DOLOČENE V VERSAILLESU, BI IZZVAL S TEM NOVO VOJNO Francija je povabila Italijo. —Anglija posreduje za mir. — Litvlnov je odločno proti terorizmu. Anglija je priporočila pogojni sprejem francoskega predloga. — Poljska namerava prekiniti zvezo s Francijo in se približati Nemčiji. 2ENEVA. Švica, 9. decembra. — Nevarni spor med Jugoslavijo in Ogrsko je razcepil Evropo v tri tabore ter je še bolj podžgal nevarni ogenj, katerega so zanetile premagane države s svojo zahtevo po premembi meja. Francija se je dramatično postavila na stran Jugoslavije, ko je zunanji minister Pierre Laval povedal svetu Lige narodov, da bi vsak poskus porabiti jugoslovansko-ogrski spor kot pretvezo za pre-membo meja, vodil v vojno. Italija se je oprijela tega svarila ter se postavila na stran Ogrske. Italijanski zastopnik baron Aloisi je izjavil, da je Ogrska "ponosno" zavrnila jugoslovanske obdolžitve, da so ogrske oblasti odgovor Anglija za sporazum z Združenimi državami NENAVADNA PODJETNOST HENRY FORDA Ford je kupil 3,700,000 akrov zemlje v Braziliji. Pr'deloval bo gumij za svoje tovarne. Rio de Janeire, Brazilija, !>. decembra. — Iz brazilskega džunglja raste velikansko podjetje. ki j" posvečeno kralju gumiju. Pred sedmimi leti se je pazno oko Fordovega odposlanca zagledalo v kos malo obljudene zemlje ob reki Ta-pajoz. Kraj se imenuje Bona \ ista (lep razgled). Zakaj to ime. je nerazumljivo, kajti videti je samo kalno vodo in džun;rlc. DAVEK NA ŽGANJE JE PREVISOK Po odpravi prohibicije je bil 3 zaplenjenih 10,000 nepostavnih žganjeku-hov. — Davki so previsoki. BOLIVIJO SE UPIRAJO Gen. Lanza vodi upor.— Paragvajci pritisk a j o proti severu. — Zavzeli so zopet več trdnjav. Buenos Aires, Argentina, s. decembra. — Poročila iz As- __________________________________________j suncion naznanjajo, da jo iz- ! bruhnil v bolivijski armadi re-komisar za davke v državi sen upor, katerega vodi gene-New \ork Graves je imel po | ral Lanza. Paragvajsko časo-ra:> do 41) od-; da je med bolivijsko armado slot kov žganja prodanega brez; nastal upor, ker ni bil mesto davka. Od preklica proliibici- generala Enrique Pena rada ! je o-' tobra letošnjega leta je bilo za- veljnika bolivijsko armade ge-plenjenih nad 10,000 nepostav- jneral Lanza, ki ima j.ri ar nili žganjekuhov z 2,:*:i0,000 l(\[ veliko oporo galonami žganja. To pomeni, AMERIŠKI NAČRTI ZA VARNOST TIHEGA OCEANA LONDON. Anglija, 9. decembra. — Ob koncu ^vashingtorbske mornariške konference leta 1922 je tedanji državni tajnik Charles E.. Hughes zvezi časnikarjev rekel, da je najboljši uspeh ravno končane konference s stališča Združenih držav, da je bila končana angleško-japonska zveza, ki je bila do tedaj v veljavi I 7 let. r i na- ga rs t vo še vedno cve- vita dežela. ne za umor kralja Aleksandra. Rekel je, da je Italija za mirno premembo mirovnih pogodb, po ka-. K. „ _ terih je Ogrska, kakortudi Avstrija in Nemčija, iz- ^"uV... T gubila svoje ozemlje Mali antanti. | je postala tordlandia plodu-; llIoml'a ta lmiožina zna5ati 160 Sovjetska Rusija je priskočila na stran Francije. Cehoslovaška in Rumunska sta se pridružili svoji zaveznici v Mali antanti, Jugoslaviji ter so vse tri aržave s tem v taboru Francije, od katere sej>o vojni še niso ločile. General Lanza jo posebno butli^_________ _________ _ Navzlic temu pa je Fordov, PnM, ,)r0i,n)icij0 je lliio vsa . priljubljen pri Indijancih, ki | odposlanec kupil to zemljo in ko j,.to novžitoga l.">0,( M 10,000 j tvorijo pet Šestin bolivijskega jo imenoval Fordlandia — m v.m,,;, , J prebivalstva in večino arma- ! de. Bivši predsednik Daniel Salamanca je šel v Cliaco v j milijon galon. Vsled maniše nmiicnu, <*a izvrši to premem- rordhiudia leži ob reki Ta pajoz. ki se izliva v Amazon Fran- Vsled manjše porabe pa so ne more sklepati I ne večjo zmernost. Visoki dav-ko. Ta zemlja meri :;,<00,000|U ml ^^ s<) v/n>k akrov m najbližje mesto je oddaljeno i:»0 milj ill poleg*tega je še oddaljena 7«mi milj od I najbližjega pristanišča Para. j Kupiti Bona Vista, je bilo lah la nio- . rejo but lega rji žganje prodajati mnogo cenejšo. Komisar Grave? MACHAD0 NA POTI V NEMČIJO Bivši kubanski predsednik se hoče zdraviti v Nemčiji.— Za svojo domovino se ne zanima več. bo v vrhovnem poveljstvu, no- Havre, Francija, 9. decembra. — General Gerardo Ma-cliado se ne zanima več, kaj se godi na Kubi ali koderkoli _e predla- , irnl znižanje carine na žganje, j j kar bi povišalo zvezne dohod- Paragvajsko vojno ministr- gumijevim drevjem, kar je izvršil izvedenec v gumiju dr. J. A. Weir. (Vtudi pa doraste gumijevo drevo, da daje tvarino za izde- POTRES PORUŠIL MESTA Santiago, Čile, 7. decembra. Poročila iz severnih provinc lovanje gumija, pet do šest let,' naznanjajo, da je bil potres ji' delo v Fordlandiji že tako I pretekli torek silnejši, kot pa bilo mogode sklepati po pr- napredovalo, da bo imel Ford v nekaj letih dovolj gumija za svoje avtomobile. Očiščenih je bilo že nad 1.*) tisoč akrov in posajenih 7 mi- Poljska, ki omahuje med prejšnjo zvezo cijo in med novim zbližanjem z Nemčijo, je zavze koVtoda preinenitV jo V M-1 kll^l^ra' ^^ ,,0,10-Ko b<» dovršeno delo " 1 ves. Fordlandiji, bo Ford prideloval dovolj gumija za celi svet ruse m. Fbtresne opazovalnice so dognale, tla je bilo središče potresu v ognjeniku I sluga. Glavna razlika med mornariško konferenco pred dvanajstimi leti in sedanjimi pogajanji med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko v Londonu je, da jo Japonska sedaj zavzela stališče, ki je zavrglo načelo washingtonske pogodbe, namreč mir na Pacifiku. Pri vsem tem pa so Združene države s temi pogajanji zadovoljil«', ker sedaj ni mogoče, da bi se obnovila angleško-japonska zveza. Xi več dvoma, da bo Japonska v kratkem zavrgla wash-ingtonsko pogodbo, toda pri tem jo poglavitna točka, da Japonska ni uspela, kar je bil njen poglavitni namen, da bi mod Anglijo in Združene državi* ter med oba naroda zabila zagvozdo. V pričetku sedanjih pogajanj so bili zelo nesrečni trenutki, ker je izgledalo, ki »t da bodo Japonci uspeli. I)o te nevarnosti je prišlo, ker je Anglija omahovala in se Ezinučen >cin", jc rekel ni upala Jajjonski na njene za- Machado, "zelo sem bolan. Xi hteve naravnost povedati *no\ iini mar, kaj se godi na Kubi ker jo bila še vedno mnenja, da Prihodnji cilj Paragvajcev drugje na vetu in sem bo mogoče Japonsk.o še pridr- jo trdnjava D'Orbikny, ki je an l)otu v ^omčijo in si samo žati v pogodbi, da bi ji bila zadnja trdnjava pred glavnini žoliin dobiti zopet zdravje", i priznana pravica enakosti po stanom bolivijsko armado vi Ar ,, , • ' •• ,• načelu, ne pa v dejstvu. To na- trdnjavi Villa Monies. K^'^VV ^-'""i "r T xidwn,° 1 med an- • sprem^von , k. so jo odpeljalo gleškimi (lel ti jo podprral0 Asuncion, Paragvaj, 9. ib c. ^ T' 'T'" "ekaU-ro angleško časopisje, ,........... .J bhke Sail Domingo, stopil s i.: - i i - i • , , . I nieujoca paragvajska zmaga , . 1 , ^i se vedno obžaluje, da ie bi- ii /i parnika, da si ogleda mesto.'i., i • i v severnem delu (rran Chaco L, . . , i la končana anglesko-japonska : • + i-i i i r •* i -i 1 rdno se jc opiral na svojo pa-je iztrebila sedem bolivnskih . 1 pogodba. n i, • , f> - - In > in na roko svojega zdrav- polkov. Pri tem st» Paragva iei , ... , , , J , i• j . . | • .nika ter bivšega ]>ol icdclske- tinli zopet zavzeli tri trdniave,: ... ,, . ;r , , ' J ga ministra hugonio Molinet. katere so izgubili v novembru. I Xa jugu pa Paragvajei pro-} Vseh 18 dni na krovu niajli- ila. va vlada pod novim predsed-1 ni kom J(X« Luis Tejada Sorza-1 Bivši kubanski predsednik, no pa je obdržala prejšnjega j ki se vztrajno brani proti izro-poveljnika generala Penaran-1 čitvi, katero zahteva kubanska vlada, da ga sodi zaradi njegovih zločinov, katere je zakrivil v osmih letih svojega diktatorskega predsedništva, je prišel v Havre na nemškem parniku Frieda Horn. dira jo globlje v bolivijsko o-1 nega parnika je imel Macliado zemlje ter so že zavzeli trdnja-1 morsko bolezen. V Kan Doniin-vo Samalliuata. J go je bil zelo bolan in je bil v J postelji S mesecev. Vsled padca te trdnjave stoji paragvajski vrhovni poveljnik general Jose Kstigarribia s svojo glavno armado saiuo še ."jO milj od bolivijskega glavnega stana Villa Montes, čije padec bo pomenil zadnji uda- Angleško-japonska zveza je sedaj nemogoča. Sedaj pride na vrsto drugo manj težavno vprašanje glede bodočih odnosa jev med Ameriko in Anglijo. Japonski se ni posrečilo o-be državi razdvojiti. Kako blizu pa moreta priti, da obvladata položaj, katerega bo n- iivjQ i stvarila Japonska, ko se bo od- \ avgustu liM.i z aeropianom . -i ,, . , . i -1 - tt 1 . .. tegnila mornariški pogodbi, ki pobegnil iz Havane, se boji, - 1 ^ ' atentata. Celo v Franciji je Macliado zelo zastražen, kajti, odkar je PISATELJ BO DOBIL MIROVNO NAGRADO Oslo, Norveška, 9. decembra. — Dnevnik *Dagbladet% ki izhaja tukaj, jc baje izvedel iz zanesljivega vira, da bo dobil Noblovo mirovno nagra-lo za leto 1933 angleški pisa- za posledico mednarodno uravnavo." Maksim Litvinov je rekel, da so ogrske oblasti brezdvomnio zapletene v marseillski zločin. Zato je predlagal, da Ligin svet sklene, da nobena drža • va ne sme v svojih mejah trpeti teroristov, katerih i OLAS HASOD* ii ___ • »ti .. * l-i , % „ J največji slovenski ~ delo je namenjeno škodovati kaki drugi državi. I zdrultnih državah. Tegucigalpa, Honduras, 7 decembra. — Iz zanadneea do-1111 MKii »m ora. — oem je aospela uradna šel glavni potres, je bilo le ma- armada v veliki nevarnosti inlsiamska delegacija, ki bo sku-L lo človeških žrtev, kajti pre- Paragvajei so prav blizu boga-1 šala pregovoriti kralja Pra-vlbivalstvo se je večinoma u- tih bolivijskih netrolejskih, jadhinoka. da hi zoupf v-a^Ao] I maknilo iz mesta. bolivijskih i>etrolejskih jadhipoka, da bi zopet zasedel polj. ' siamski prestol. svje jjosesti v Paricifiku proti Japonski. Ako pa bi stopila v zvezo z .Japonsko, bi izgubila Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo. Vsled tega ji ne preostane drugega, kot skleniti zvezo ? Združenimi državami, katerih mornarice so dovolj močne, da jamčijo za mir na Pacifiku in na Daljnem Iztoku. •'GLAS NAROD A" NEW YORK, MONDAY, DE CEMBER 10t 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. Glas Naroda* and Published bf WIN1G PUBLISHING COMPANY IA Corporation). L Benodlk, Cnu PUM* of bastdm ft tbe corporation and addrc—e> of above officer«: of Wmhettsn, New ¥«rk City. N. I. GORIŠKI NADŠKOF UDARU PO SLOVENCIH »GLA8 NARODA (Voire of Um People) ■vary Day Except Sundays and Holiday« aelo leto velja mm. iieHfrn ia l Kanado ..............96.00 §m pol leto •••»•••.•••........* 93410 •t «etrt leta..................$LS0 Za New lork ia celo leto......17.00 Za pol leCa $8.60 Za inozemstvo m celo leto ...... $7.00 Za pol leta.................... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda** izhaja vsaki dan lzTtemiit nedelj in praznikov. Dopisi hree podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj me blagovoli IcAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se r*T todi prejšnje MvaližCe naananl. da bitreje najdemo naslovnike. "GLAS NARODA**. 216 W. 18th Street. New York, N. T. Telephone: CHdsea 3—$678 JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA Drama, ki se sedaj odigrava ob Donavi, je v gotovem zini slična dogodkom pred dvajsetimi leti. po umoru av-trijskega nadvojvode Franca Ferdinanda. 1'pati je, da ImIIo Franeija. Italija in Velika Britani-a. čijib zastopniki so v (ienovi. preprečilo, da se ne bo iz d'anje dramo razvila nadaljna svdtoyna tragedija. ozemlje zase. Avstrija je poslala kar na svoje roko Srbiji ultima-mm, in vojna se je začela. Po vojni je dobila Srbija Bosno in Heivegovino. 'rnogoro, Dalmacijo, vso Hrvaftsko in dobršen del Slove-: je ter se ]>reosnovala v Jugoslavijo. Letos je bil lismiveii v Marseilles jugoslovanski krni; leksamler. Jugoslavija je obdolžila Madžarsko tega zlo-i mogla ri-ariti v kalnem. Najmočnejša zaveznica. Jugoslavije, Francija bi si v' trahu prH 1 Kemeijo ne upala poslati Jugogslaviji svo-'ega vojašstva na jkuiioč in se vsiedtega zavzema za mir. Anglija se boji nove evropske vojne, dobro vedoč, da >i je ne preživela. Ako bi Jugoslavija napadla, bi se Madžarska lahko /aiu^la na pomoč Italije. V tem si ilea j n bi nastali novi zapletljaji, čijib konea ne a ore nihče prerokovali. Novi goriški nadškof ^lar-gotti je izdal dekret o hišnem redu v bogoslovskem semenišču v Gorici. Pravilnik dokazuje, da je tudi novi nadškof, v misprot ju s pričakovanji, n-hnil pot, na katero je krenil že njegov nepriljubljeni prodnik Msgr. Sirot t i. V svojem dekretu je nadškof M argot t i med drugim odredil, da morajo gojenci semenišča ne le uradno, marveč tudi v privatnih razgovorih govoriti italijansko, (rojene i se bodo morali oblačiti. kakor je v navadi pri ostali italijanski duhovščini. Italijanska duhovniška oblačila hodo morali nositi tudi »loma, sicer jih doleti kazen izključitvi' iz semenišča. Vsa korespondenca gojencev s«* postavi j>od cenzuro senieuiške direkcije. Gojencem j«* prepovedano prejemati knjige ali periodične časopise, če zato nimajo posebnega dovoljenja svojih predpostavljenih. I Dekret goriškega nadškofa ■ je v celoti objavila zagrebška I4* Istra", ki pravi v svojem po-' ročilu med drugim: "Ivi j<* novi goriški uad-J škof prišel v (iorico, je v svo-i jem nastopnem govoru povda-I ril, da bo deloval v duhu miru | in pravičnosti. Že prva njego-' va dejanja pa pričajo, da je •prišel s trdnim namenom in s • pripravljenimi načrti, da siste-' matično poitalijanči slovenski del goriške nadskofije. M»d vzgojitelji slovenskih in hrvatskih hogosloveev iz goriške, tržaške in poreške škofije so ostali sami Italijani, odkar je fašistična vlada v juniju odstranila iz semenišča v (iorici slovenske duhovnike. Xasprotno pa je Vatikan v Briksu na južnem Tirolskem toleriral popolnoma nemško semenišče. Hogoslovce v lirik-snu celo poučujejo v nemščini, (■miški nadškof sicer pravi v svojem odloku, da ga je vodila samo 44korist sv. cerkve in skrb za zveličanjo duš", toda pravo ozadje njegovih odnnlh se pokaže, če se spomnimo ua kampanjo fašistovskega časopisja proti bogoslovskeniu semenišču: takrat so zahtevali italijanski listi odstranitev slovenskih profesorjev, uvedbo laške duhovniške noše, prepoved slovenščine v občevanju med gojene i. Vse to jim je bilo zdaj ustreženo. V svojih zaključnih stavkih pravi 44 Isara": 44Ko je bil nadškof Margot-ti premeščen iz Carigrada v (iorico, je njegovo osebno gla-silo 44 La vie catholKjuc" sporočilo. da je njegovo imenova- li jo za goriškega nadškofa z velikim zadovoljstvom pozdravil tudi jugoslovanski episko-pat. Vemo, da se je neki nadškof iz Jugoslavije, ki je čutil dolžnost posredovati v tej zadevi pri Vatikanu, vrnil domov z veselo novico, da pride na goriško škofovsko stolico pravičen mož, ki pozna in ljubi tudi južne Slovane. Nekateri listi katoliške smeri so pozdravljali nadšofa Marmot t i ja kot moža nove pravilne smeri. Po teli bridkih dokazih pa bo, kakor upamo, tudi katoliški episkopat moral spremeniti svojo sodbo. Pričakujemo pa tinti dejanj od jugoslovanskih katoliških škofov, ki so sinovi cerkve, pa tudi sinovi i našega naroda". Iz Slovenije. BLAZNIKOVE Pratike za leto 193B IMAMO V ZALOGI Cena 2Sc s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za L 1935 Cena 50c "Glas Naroda7' 216 West 18th Street New York, N. Y. Wifiifufiifiaifiififfitfiwifisififfisfiifiifiai Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga Pd tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase Ootgoietne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno »» hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil* Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše otroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bresplaina navodila in footavljo-mo Vam, da boste poceni m udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York. N. Y. S 6 gimnazijami je šel na univerzo. Pred malim senatom so imeli zanimivega irosta. Zagovarjal se je mladi Franc Rieifler, rojen v Mariboru, po pripadnosti pa avstrijski državljan, ki je živel zadnje člase V Hel-ijradu, baje kot vzgojitelj pri I čehoslovaškem poslaništvu. Rietrler je obtožen ponareja javnih listin. V (iradcu je absolviral pet razredov in pol iriiimazije. Se pred zaključ-k«tm š<«steira razreda j<* izstopil. Sedaj pa ura je prijela želja po nadalini izobrazbi. Kar brez mature js hotel na vseučilišče. V to svrho si je kupil o-hrazec niaturitetne.ua spričevala, ua opremil v najboljšimi redi ter spretno ponaredil pečat in vse potrebne podpise liimnazije v Inomostu. Po tem ponarejenem originalu je napravil prepis, ki i»a j<* preillo-žil nekemu inariliorskemu notarju v overovljenje, češ, da t;;i rabi za službo. Notar um je to nič hudega sluteč napravil, Kiejrler pa se je s tem predpisom vpisal na «raško univerzo. Nekaj časa je zahajal k predavanjem, potem pa so i»a poirruntali in dali pred praško sodišče, ki mu je prisodilo 4 mesece stro^eira zapora, pogojno ua '2 leti. Killer se je vrnil v Maribor, šel v Heliirad, ni pa računal, da je tudi pri nas pravica na dolini. Ker je ponaredil listino pri nas, je prišel pred j uit. sodišče, ki mu je prisodilo mesec dni zapora, pa nepogojno in i^a dala k«»t ino/.em-ca tudi takoj v luknjo. Razprava je bila prav zanimiva, ker se je Rie.ylor krčevito upiral kazni, csi obsojen. ' ne liri.ua' sednik, saj je bi i v Avstriji Po nas pa prav nič t»a je zavrnil pred-saj ste avstrijski toj)il okrog .'I popoldne njegov brat iz hiše, je videl na drevesu obešenega brata. Hitro je prerezal vrv in skušal z reševalnimi deli, ali bilo je prepozno, brat je bil že mrtev. Peter Zgaga O BOLEZNIH IN ZDRA VILIH. BRODOVJA BALONOV V STRATOSFERI Iz Moške poročajo, da je ta- mošnja vremenoslovna postaja spustila v stratosfero dva ba- ' Iona brez posadke, ki pa sta 1»i — __ - i. M:l opremljena z merilnimi in- Uevet let zaradi umora očeta. .J Iv , strumenti. Dosegla sta vi>ino Iz Novega mesta poročajo: ll2S,()00 m. •JU. novembra je bila na tu-[ Po večjih ali manjših uspe- kajšnjeiu okrožnem sodišču ]ired velikim senatom obravnava zoper 2(i-letllega posest-nikovega sina Franceta Ža'b- karja, iz Seea pri < "ermošnji-; ba, ko bodo ta raziskovalna cab ua Kočevskem. France j dela brez nevarnosti za člove-Zabkar je l»i! obtožen, da je 27. bih, ki jih je doseglo v zadn jih letih raziskovanje najvišjih o-zračnih višin z baloni s posadkami, je videti da prihaja do- septembra tega l<*ta s strelom v glavo umoril svojega očeta. Obravnava je pokazala žalostno sliko družinskih razmer pri Žabkarjevih. 1'strcljeui o-če je bil zelo nasilen, zlasti proti svoji družini ter je svojo ženo izredno mučil, tako. da je ška življenja opravljali spet registrirani baloni. Ni dvoma, da je ta metoda poleg tega, da ne ogroža človeških življenj, neprimerno cenejša nego ok-spedicije z velikimi baloni, a obenem ji' tudi znana stvar, da se morejo mali registrirni baloni dvigniti dosti višje nego Živimo v časih, ko se pojavljajo čudne bolezni, katerim ne vedo zdravniki niti izvora niti povoda. Kakšno učeno latinsko frazo, bleknejo, pa mislijo« d n so opravili. Bolezni so vsakovrstne in nebroj zdravil proti njim. Lekarnarji ponujajo patent-lie medicine, časopisi oglašajo preparate slavnih evropskih strokovnjakov, ki se baje nikdar in- izjalovijo. Nekateri ljudje pa sploh ne dajo nič na dohtarje, ampak se samo na domača zdravila zanašajo. To mi: lopatika, pelin, 1 rpo-I tec, aloja, kačjek, tavžent ro-l že intakodalje na tavžente j jib je. I So spet drugi, ki v slučaju I bolezni verjamejo samo v kuhano vino. 1 .e re >«■ pojavijo znamenja pljučnice, dajo vinu slovo in se pričnejo zdraviti z žganjem. Pravijo, da pomaga, j Pelin je univerzalno sred-jstvo. Nekateri rojaki ga tudi zato obrajtajo, ker vzame slabi pijači vso žmaht. < 'c >e jim kdaj slučajno kaj pripali ali če pridejo prepozno pogledat m jim že pol ure kalno leče, je pridelek takorekoč izprijen in i brez vel jave. Pa j«' les lleužit 'no in bi bilo treba v sink zliti, če bi ne bilo pelina. Pelin pa ' vse popravi. j Za slučaj' glavobola je najbolj priljubljeno zdravilo, ki ■ ima precej čudno, toda splošno uveljavljeno ime. "Klin s ! klinom'' se mu pravi. ! Tudi zohobol |»o.-ebno zji ti>t« živčno bolela in da še sedaj ne j haloni s posadko. Kar se pa ti-niore več hoditi. Vsi poklicani j če opazovanj in meritev, je od-či n i tel ji so obtoženca France-1 visno samo od uporabljenih ta Žabkarja ofiisali kot zelo instrumentov, " " ...... ... $1«.— $20^- " w ..........$21— $40,— - " ..........$41,25 Prejemnik dobi r starem krajo izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila izvriujemo pm Cable Letter za pristojbine $L— SLOVENIC PUBUSHING COMPANY "Glm* Naroda" 111 WEST 1Mb 81» NEW ¥OBK. N. V. " ■ i" ■' nmneirn m pridnega fanta ter lepega vedenja. Take izjave >cj poi 1 ustreljeni ore neznosen in nasilen elovek, sin pa miren in tih ter da je lul k umoru nekakti prisiljen in si-eer iz ljubezni do matere. Sod i see Lra j«1 po izvedbi prireditve se bodo udeležile skoraj vse dežele severne poloble. S I stotin vremeuosl ovil ill postaj -a tožilca in branitelja, ki je j ,MU,(| v t(.in ,n(,S4.(M1 s,mstHi ro- zmanj>ati j(l registriranih balonov skušal predvsem krivdo obtoženca z utenielje-vaujein olajševalnih dokazov, izreklo obsodbo, da je obtoženec kriv umora. Vpoštevalo pa je prevladujoče olajševalne o-kolnosti in obsodilo Franceta zračje, da bi dobili na ta način čim obsežnejše opazovalno in primerjalno gradivo. Pri tem množestvenem ])oskusu bodo po vsej priliki v obsežnejši meri uporabili novo metodo, po II U|' let ječe ter na j kateH javljajo re-istrimi ba stalno izirubo častnih držav- ,oni opazo;ai(.em na zemlji sa Ijanskih pravic. Obtoženec .jel^j Rfjmjtl svojih nUirilnih in 9 , i mi r*iuu^ > kazen mirno sprejel m jo ta- sru£ zenici j-1 la tudi ta metoda drapi, saj so ski plaz je potegnil nekaj ni ž-! postali balonski plašči na ta je v dolžini 15 m. Tudi tu so način neporabni za nove poskuse in mnogo ]>adal z dragocenimi instrumenti se je vendarle izgubilo. Zato so že pred leti v Rusiji poskušali regi-stirne balone, tako zvana *stra-toferna grezala', ki so stanje svojih instrumentov javljala brezžično že med poletom. Po pristanku teh balonov tudi ni bilo tako težko najti. Ta čas delajo velike poskuse s takšnimi ba|oni v Ameriki in se jim obnašajo prav tako dobro kakor svojca s Rusom. < PMN-EXPELLER Si M «-• k« U. K >M. M I Zoper vse bolečine mišic zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Eipeller vedno prežene bolečine ILLS M HI huda reč, ci se e tiščal za čeljust. — Tyaj ti je' — ga vpraša Frank, ki se je letošnje poletje poročil s čudovito lepim dekletom.'. — (V te zob boli, ti Ter«'in. da je najboljši lek zoper zobobol žena. i — Žena ! — se je začudil rojak in pomislil na svojo staro doma, ki se mu je zdela vse kaj drugega kot pa zdravilo zoper j zobobol. — Da. žena — ga je prepričeval Frank. — Zadnji teden me je tako bolel zob, da sem kar norel. V svojem obuou se zatečeni k ženi. < Ibjela me je in me dvakrat zaporedoma po ljubila Xamah mi je odleglo. Pojdi in stori tudi ti tako. — Pa če me ne ho hotela poljubiti ! — je dvomil otečcnec. — (Vinu bi te ne.* Kar povej, da sem ti jaz svetoval. — No, bom pa poskusil —s»* je odločil in odšel. Po preteku pol ure se je vrnil. Tudi na drugem licu je bil oteče n in krvav,o je gledal. — Kako si opravil? — so •ga vprašali. — Ali te je poljubila? Ali ti je odleglo.' —Vraga mi je odleglo. Hudiča, pa ne poljubila ... — Kakšno ženo pa imaš? — Moja žena ne zna zdraviti zobobola. Frank je rekel, da ga zna zdraviti njegova. In zato seni šel k Frankovi... 7 GLAS NARODA »» NEW YORK, MONDAY, DE CEMBER 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. jfr O*._X) KRATKA DNEVNA ZGODBA ___r • T -ritrtr. K .oc (;. HKAl'MoXT: KLJUČAVNICA V MODRI SOBI "Povej, dušica, kaj boš de- kilometrov do vasi skozi gozd lala danes popoldne.'" je vprašal Oktav svojo ženo. Marija >e je njihala v svojem — ji j«- prihajalo na misel sto drugih stvari, in je takti pozabila na tisto, kar ji- bilo glav- mislonjaču. S svojimi velikimi no. In ko je dospela tja, j«* najprej obiskala staro, hromo žr no, potem j«> bila pri župniko-j vi gospodinji in si napisala recept za vkuhavanje sadja. Domov se je vrnila dosti pozno, i * * AI i si vse opravila vpraša strogi Oktav, i "Sem, Oktav/* je raztreseno odgovorila Marija. ; "Kdaj bo mogel priti Kr* - to.»" " Kateri K ret o "Kaj se pravi to: kateri otroškimi očmi se je ozrla v moža, zazehala in odgovorila: "Nič, Oktav." "obo itak nobeden ne hodi." zdravnik .'" "Ampak to ji- vendar kiju-čavničar! K ljučavničar, ki mora popraviti kljuko v modri so bi za goste!" zagrmi Oktav. 'Oh, kako smešen, kadar tako vpiješ!" de Marija. Ven-dar ji je gla- malo zadrhtel, ko je dodala: " Ros bi se ti ne bi- Ko pa jo je ta vprašal: "Ali nimate nemara kakega dela zame v dvoren.'" mu je povsem mirno odgovorila: "Nič, mojster Kreto. Hotela ><'in se samo spoznati z vami. Moj mož mi je velikokrat pri povedoval o vas!" Ta večer je prišlo med < tavom in Marijo k hčerki z no žensko. Marija pa je samo vila roke in venomer ponavlja- 1 tav svoji oboževani la besede šibkih bitij: ■o-trejšim glasom: "(ircin! (irem! (irem!" "Tudi ni treba, da bi razu- A ni šla dlje, ko do svoje po j n:ela.. . Prepovedujem ti. la bi stelje. v kateri je dala življc j poklicala Kreta." nje novemu si voru, dekliei: na-j Nato je. komaj zadržujoč to je malo poležavala in potem ' solze, tiho dodal: "mrla. "To je skrivnost med tv»jo Oktav >«• proti sph»šii"in:i j materjo in menoj." pričakovanju ni v drugič ože- Mornariških častnikov generalove besede niso presenetile. Drugače je bilo s častniki La-l'ayettovega zbora. Te so spravile generalov-' besede v hudo zadrego. Lafayette je zaključil svoj govor z besedami : — Od vas je zdaj odvisno, gospoda, da se od j ločite, kaj je treba storiti, da čast našega prapora ne bo omadeževana in da pri tem naša ekspedieija ne bo odvrnjonegn od določenega cilja. Naš cilj je, kakor veste, pridružiti se četam generala Washingtona in pomagali po sv«: — Kakšen je naš eilj, kadar -e srečamo s sovražnikom:' Premagati ga, je li! Poskus :i vse, kar more storiti vojak, da ostane ti;i bojišču zmagovalec. — Ali pa umreti! ga je prebil poveljnik " Fou« I rayanta ' \ Roger se je - leni vzklikom ni dal opraviti ravnotežja. Mirno j«- nadaljeval: Nočem govoriti o razloga, ki !>] kljub temu nekaj pomenil v generalovih u-tih, namreč o ter. da bi lahko general kol poveljnik Wasli- jih močeh Američanom v borbi za osvobojenje j ingtonu na pomoč hitečega zbora zahteval, on in neodvisnost. j se urkene vse potrebno za varnost in srečc;i Marije ne začnem takoj vzga-jtav se del za mizo. jati, če ji ne preženeni te njen" ; glavo ob dlan in sanjaril. "Marija, presenečen sem in i h» treba razburjati zaradi I« obžalujem, da ti moreni reči. .ga, pojdem pa jutri." kako zanemarjaš svoje gospo Toda tudi naslednji dan klin diaj-ke dolžnosti. Ti so odgo čavniea ni bila popravljena, vorna za vse v hiši in skrbeti i ker j<■ Mari ja zaradi glavobo-. moraš, «la bo vse v redu in na I la ležala ter je Oktav, ki mu je -vojem mestu! Ali se ključa•/- j njegovih petintrideset let <\e niea uprablja ali ne, to je po-j tovalo obzirnost, rok za popra-j stranska stvar, glavno je, da ji Ivo ključavnice podaljšal, v redil." j -Saj bi sam šel v vas," jej "A zakaj sam no naročiš t. i rekel sam pri sebi, "; mil Kretelu, da naj pride?" 'Kretu, lie Kretelu. Še < !!-krat ti povem, da se popravek ključavnico mene nič ne tiče. To j«« tvoja stvar. In potem, po mestih mesecih odpočitka je čada se začneš brigati za gospo dinjs-ke opravke!" "Dobro, < )kta\ !" Oktav je odšel v svojo csobo ter si' zatopil v svoje medna-rodnopravo. Marija pa je legla in zaspala. Ko je popolde" vzela svojo mrežo za lovljenje metuljev, ji je rekel Oktav. "Marija, mislim, da bi morala v vas." Mlada žena se prime za čelo: "Prav imaš! 1'kažem napre-či." In čez pol ure se je odpeljala, vesela kakor sama pomlad. Toda spotoma — bilo je Šest sprijate llil, marveč se je ves posvetil vzgoji s\-(,je hčerke. Njegov svet -e je začenjal pri njego i vi hčerki Marti in -e pri njej j tudi končaval. i'»ila je nežno bitje, močnega značaja, p rak tičnega razuma in prevdaru;; v Vsakem oziru. S š leti j«' bila Marta vzorna uiiu^iu;iiL»»i«ir.ru!mnnETiT:r.n»iini:iiiwiiJui.jiii.iLmiifiitJi|i»ui»||f IGRE Henrški IrKovw, ixroku tnajstin-i i ra" «'<* Ikr^fra«-. H'mI/hm kiiiiiH-' dija v petih dejanjih. Trdo ve- ,- - ... i l 5011,0 ............................................1.70 spoe narobe. Vraga, s svojimi devetnajstimi leti ni več o-trok!" A bilo je žal tako. Marija jej hodiva, in videla, d; bila še otrok. 111 pozabila je popolnoma na to nesrečno ključavnico, najprej i/, raztre-senosti, potem pa iz objestno sti. Poslej je bila še menda dvaj setkrjit v vasi, a še vedno ni poznala Kreta. Tedaj jo je Ok ta\' nekega dne. ko se ga je že loteval obup. spremil prav do Kretovih vrat. In zgodilo se je nekaj zelo čudnega, Marija, ki "Tak jaz, očka."' -e je i v. nenada oglasila, "dam za p reč i in -e odpeljem v vas. Pregledovala sem sobe, v katere ne J i se vraln v modri -obi za go-te slabo za pirajo. Pokvarjeni! je ključav niea. Naročila I »dni niladenri 1 Kretu, naj jo pride čimprej; popravit. 1»es s< * m bila ma!«» mama, da tega ni-cm /.*• pr< ] opazila. "Marta!" je vzdignil Oki-iv glavo in bolestno pogledill S'< -,;o hčer. "Mart;:, ljubi otrok, pusti to ključavnieo v mil"!.*" ''Ampak, očk;^ če li pa po .{. ilcjniijui .................................... K. T. K. Drama v H dcinnjlli t* £)re«li«ru, (Oa]K-k). ............... ICeii/<>r, H. »Icjaiij, tr\ubod»d zrmljo, Sv. Ni'ža. Sanje .................................. 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije Device. Marijin nI rok .................. — V tem težkem položaju sva z gospodom kapitanom sklenila vprašati vas za >vet. .. I Iva hi za ta izraz priznanja gre njemu samemu, kajti on ima pravieo zapovedovati miši eskadri. Kapitan je po-ku-il iz vljudno

i lahko kratkomalo ziipovelal, naj krenejo \ s(. ladje pod njegovim poveljstvom proli angleškemu brodovju. }i;i vendar prihaja v prašat vas za svet. Vprašam vas tore j: — Ali naj s,, spustimo v — A li pa naj š,. nadalje. — Bežimo pred njim .' -s krepkim gla-om. Ta nepričakovani vzklik razvnela živahen, buren razgovor. Nekdo je morili voditi posvetovanje. Lafayette je razum«-!, ■ ;da bi ga moral voditi kapil;in. toda bal s,, j,., v r,. oi-janj .6®! «bi mogel - svojo razhurljivostjo dobri stv;ir i i več škodo\;iii nego koristiti, j Kar mu je šinila v glavo rešilna misel, j najti izhod i/, kočljivega položaja. Poveljnik! — j<- vzkliknil naenkrat. . V-ak vojni s\-,-t mora iim-ti svojegji predsed n i ka. --Prevzemite pl-edsedstvi* \ i! lini je ta j ko j odgovoril kapitan. ioj s sovražnikom | e vzkliknil kapitan je bil jskiii/ ki ;e ..3« •60! Lil fa vet te bil seveda Zadovoljim s telil. ...4.1 j Komaj je sedel ua cVlo dvora "e. s,» \ n:ivzo-—4»j r-J utihnili. Njegov gla-, \njeu s;J)uo zapove.le ...35 i v i 11 i. je takoj potlačil ves 1 rušč. Nil j prej -ta dobila besedo kapitana ol»eh k l rov kot naj<1arejsa med mornariškimi častnik!. ..en .60 .GU ! j ...60 t ! ...so; i Starejši ji* govoril kratko. i«..la v krepki!) besedah, izražajoči li globoko prepričanji' in navdušenje. Ni r;izum«*l. kak«i more o lakiii stvareh š»*le govoriti. Ni mu —1 <• v glavo, da bi se mogel franeoski mornar umaknili sovra:'*. I prevoz -njegovih vojakov na ameriška tla; t si praviea mu gre tem bolj, ker je zbral in oborožil vojake na svoje stroške. — Nočem več uveljavljati tu misli, da ni pa-nietno. če dela človek neumnosti zato, da pok t-že hrabrost. Kapitan ,;«• bil /<• -ilno liizlmrjen iti pri]»ra\*-I ja! -e j<- -eci \"itezu V besedo. Tedaj je pa za-! kli«-al Lafa\'ett-e odločno: Ne segajte \ besedo vitezu! Kakor vsak J drugi ima tudi on pravico povedati -vojc iiiii '- Potem se je pa obrnil k vitezu, rekoč": Na« hi I j u j 1 e. vitez ! Ifoger pii sploh ui mislil molčati. — Ponavljam, go-poda. — j<> nadidjeval, — • la mora bili naš eilj premagati na-i-ga sovražnika, Angleža... In danes s,, nam m-pričakko-vano nudi prilikii, «la sovražnika premagamo. Častniki -o znova ostrmeli nad nepričakovanim preokretom v vitezovem govoru. Toda Roger je nadidjeval se vedno enako prepričevalno: — Da, danes se lahko spusti;no z Angleži v srdil boj. ne da bi tvegali le eno življenje idi izgubili le eiio kapljo Itiineosk«' krvi... Poveljnik eskiidr«* j«- počil \ krčevit smeh: Potem je pa liiu-nkrat izpremnil obiaz. Hotel s,Mtl slišati resne besede. go-po«l vitez. je vzkliknil ogorčeno. Saj govorim resno, — je odgovoril Roger. — Vem in tudi vi veste, da živ i v Ameriki narod, ki nas nestrpno pričakuje. Tudi vi Veste, da -mim naše poslanstvo ne nalaga spuščati se V' boj - tem ailgleškilll brodovjeiti, temveč priskočiti Američanom na pomoč, da «l<>-sežejo s\ oj vzvišeni cilj. in končno, če -e že ne morem.> izogniti spopadu v. njimi, bodimo vsaj oprezni. Vem. da so jo je ključavničarjev udomače- \em, da je ključavnica ]n.polni krokar vso očaral, se j,, po«, i noma pokvarjio. Sv. ISo^ijan. Junaška deklira. Mw^riin .............3« niku. kaj šele da m nezai pree j z«'lo bled in zdelo se je, da čaka, k« lit j s«, bodo j duhovi pomirili. { Kiir je obrnil pozornost \-seh nase v itez de izlegnil roke pred angleški arji po 11 os n i na -vojn taktiko iu KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th Streei IO] m- BOŽIČNI IZLETI * ii' v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Kke.rovich-a. J BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Woldmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali na&ega posredovanja, so nujboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. 7. _ v državi Oklaliomi, kjer je je toliko te dragocene tekočine, da jo no morejo sproti spravl jati v sode. Yr kotlini v ospredju ni voda, pač pa olje. , j \ audrev. Stopil je na j se in za klical : . — < iospod general, prosim za l»esedo! Ud v-eli strani so se z.V-uli protesti. Lafa-j vette je pa dejal ponosno: — Izvolili ste me za predsednika zborovanj u nimam praviee odreei hesedo častniku, ki l>i rad nekaj povedal. Prosim .torej, da se pomirite in poslušate viteza de \ audreva. Ko so na kapitanov znak vsi zopet zavzeii svoja mesta, je Lafayette znklical: — Besedo ima vitez d<- \'audrey! XIX. Roger je še malo poeakal, potem je pa v grobni tišini spregovoril. (lovoril je jasno, odloetio, v. navdušenjem in glohokini preprieanjeni v glasu in na olirazu. Najpr<»j je poveličeval junaštvo in narodni ponos mornariških častnikov. Prve njegove besede so sprejeli kapitan in njegovi prijatelji z zadovoljstvom, ker so po začetku govora z zanesljivostjo pričakovali, da bo vitez de Vaudrey s svojim govorom samo podprl njihovo stališče. Lafayette je stal ves začuden, no cIn bi si bil na jasnem, kaj naj si misli o vitezu; ni hotel verjeti, da bi se vitez tako hi tro priključil stališču, ki ga jo'moral general z vso odločnostjo pobi jati. Kar se je srečal z zmagoslavnim kapitano-vim pogledom. Toda bas tisti hip je bil nastal po kratkem presledku v vitezovem govoru nepričakovan preokret. spretnost. Smešim! je zagodrjijal kapitan. Nn torej, gospod poveljnik. je nadaljeval vitez obrnjen to pot naravnost proti k i-pitanu. - dajmo jim danes dvojni nauk in izvojujino nad njimi dvojno zmago... ...Mar ne bo sijajna zmaga, če doka/.i-mo, u borila samo proti eni sovražni ladji. Tako bomo imeli mnogo večjo undo na uspeli, nego če bi ostali skupaj. Slava junaške smrti nam pa itak ne uide. CDalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki ▼as bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" % ( _____ "O L A 8 NARODA" NEW YORK, MONDAY, DE CEMBER 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in XL S. A. GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. SVOJEGA MOZA JE HOTELA OMOŽfT! 41 Sv prodno je bila kiviua polna gostov, med katerimi je bil tudi poslovodja pri pekovi mami s svojim pomočnikom, se je Zorž že prizibal v razpoloženje, da je s svojim veseljem zabaval vso sobo. Ko mu dajo citre, prepoje vso zbirko veso-ili po|H*vk. Marsikatera pesem je zbujala mnogo veselosti. l*i i zadnji pesmi se še ni polegel smeli, ko se zunaj na cesti zašli!i klic: — Gori! Gori! — In toda je že bilo slišati plat zvo-■ i;i. V kremi vsi vstanejo s klopi in stolov. Še prodno pa pri-dejo prvi do vrat, plane nekdo s ceste: — Ljudje! Gori! — Kje, kje t — Pri debeli pekovki! — Ježeš, Marija! — jeclja Žorž. In Daksenov kovač je 1 takoj trezen. — Kako pa bo ta reva mogla iz hiše? S šti- limi stoti slanine? Skoči k vratom in sopeč teče po cesti. Pri kovačniei sko-«"ez plot. Ker se vrata njegove delavnice na prvi pritisk na kljuko nočejo odpreti, se Žorž zaleti z ramo proti deskam, da «• z velikim treskom razlete. Cez ramo si vrže težko kladivo in steče na pogorišče. Svetloba plamena je že lezla čez sosednje hiše in krvavo se pobarvajo nizko viseči oblaki. 20-letna barska plesalka Ja-jdan, je odšla Draga takoj na na Vokounova v Pragi se je I policijo, kjer so ji povedali, da seznanila s svojim bivšim mo- lažnega doktorja že dobro poženi v baru 4*Faktoria'\ kjer j zna jo. Mož se je že moral zaje bila t:;krat natakarica, on je ! govarjati. a zdaj je bil obsojen 10. sala ljuba v na pisma, ker je imela lepo pisavo in je tudi znala taka pisma dobro sestavljati, dočim jih mož ni znal. bil pa saksofonist. Pred dvema letoma zakonca nista imela denarja in teda je prišla ženska na misel, da bi si njen mož poiskal bogato nevesto. Menila je, da bi bila najbolj primerna državna uradnica, ker bi se v primeru nesrečnega zakona sramovola in bi ne gnala zadevo pred sodišče. Rečeno, storjeno. Mož jo objavil v listih mali oglas, v katerem se jo izdajal za doktorja prava, in so-znaiti se je hotel z državno uradnico, ki bi bila pripravljena omožiti se z njim. Xa mali oglas se je javila mlada oficijantka nekega ministrstva. Imel ji je bilo Draga in mlademu "doktorju*' je bila všeč že na prvi pogled. Xa-tvezil ji je, da je koncipijent pri nekem odvetniku, da si pa namerava izbrati drug poklic, ker ima v neki veliki banki [močno protekcijor Predno stn Okoli goreče hiše se vse trese v žareči svetlobi in črnih se sezimnila, je Vokounova pi-ncah. Ljudje so se nagnetli na vrtu in kriče. Radi bi polagali, toda plamen in dim jim zabranjujeta vstop v hišo. « gonj je najbrže nastal v pekarni, je objel že vse pritlične / )«tore ter je po stopnicah splezal v podstrešje. Dim je de-i K ki je spala v izbi poleg sobe pekovke, zbudil iz spanja, in ' K<> sta pa bila Vokuonov in -r je videla, da so stopnice že v plamenih, se je v prvem it.j);l državna uradnica že oseb-Miahu, ne da bi so še kaj brigala za svojo gospodinjo, vrgla no znana, se je podjetna žena c oz i okno na vrt. Sedaj pa tuli za ubogo ženo, ki bo morala izpremeiiila v žeiiinovo sestro, '/goreti in s svojim vpitjem še toliko bolj zbega ljudi, kot pa prisostvovala je svečani zan-so že bili zbegani. ki in vidno vzradoščena je gle- Ko vsi brez glave letajo som ter tja, pride vaška prosto- dala, kako sta se ženin in no-voljna požarna bramba z brizgalno, in Purčelorjem, ki jo kot p« vi Ijnik nosil uniformo z blestečimi gumbi in svetlo čelado / m«'di, prične »lajati povelja, o katerih jo eden drugemu ■ i-protoval. Vast ji ne velika zmešnjava in ImVo bi se debeli ; i !;<»vki slabo godilo, ako se ne bi prikazal Zorž s svojim iež-] i i ti kladivom in že pripravljenim rešilnim načrtom. Robato porine s komolcem zmerjajoče«?! gospoda povelj-l *kn vstran. po«tavi lostvo k oknu in naglo steče po klinih. Z onim -runim uilarcom kladiva zbijo mrežo v sobo ter prične mzbiinti st no, s tako divjo silo. da je vsak udarec napravil v zid precejšnjo vrzel. Gost dim se mu vnli nasproti, da mu ri-nil je sn|>o» omet mu paila na glavo in rame, toda Zorž tol-• ' in tolče, doki«'!- !ii luknja v zidu že večja kot pa vrata. Tedni opa/i,io ljudje, kaj IhhV in poslušajo vsako besetlo. ki jim j > je zallicjd iz dima in prahu navzdol. Sv c i »/.i odprtino s.* ie razkadil dim iz sobe in Zorž zagh'-d*i ]»el\'o\*o mamo v nočni obleki brezzavostno ležait na tleh. Y< lo! Vodo! — kriči Zorž. Ko pride gasilec s cevjo po lestvi. obrne Žorž. da bi nezavestno ženo prebudil in preprečil, da plameni ne bi objeli tudi losa, curek vode na mastni hrib ] k a ke in po celi sobi. Nato pa skoči v zijočo luknjo v zidu. — Le-tvo kvišku do strehe! In vrvi s škripci gori! — zapove Žorž. — Štiri stote težke žene ne more nest i niti Gol jat po lestvi. Pekovo mamo moramo spustiti z vrvmi in škripci kot vrečo moke! Toda hitro! Zdi se mi, da je že skrajna sila! Obrne se v sobo in ker se mu zaradi vdihanega dima že prične vrteti, pomoči obe roki v vodo, ki je stala po tleh sobe i i: "H 'limije obraz. Pri tem ne opazi, da ima krvave roke. Sedaj je moral misliti na druge stvari, ker je &edaj prišlo najti ž je: velikansko truplo pekovko dvigniti na naslonjač! Sti-stote dvigniti s tal, to je delo! Pa se mu posreči. Seveda so Zorzu skoro popokale mišice. Izmučen se opoteee proti mizi, olxlaja ga rdeč dim, ki se je valil od gorečih vrat po sobi. Teorij pa že pripleza skozi odprtino v zidu gasilec z vrvjo in škripci. Žorž najprej ženo priveze na stol, in ki ca z vrvjo priveze na škripec in zakliče skozi odprtino: — Vlecite! Spodaj prično ljudje vleči za vrv. Naslonjač s pekovo ir amo se prične premikati. Sedaj se zaguga skozi odprtino in ' * i v zraku. Gasilec ni mogel ustaviti naslonjača, da se ne bi vrtel, vsled česar se prične stol z belo oblečeno ženo vedno hitrejše vrteti, ko počasi pada proti tlom To je bila pri vsej trenutni nevarnosti smešna podoba, da ljudje navzlic usmiljenju, ki so ga čutili do uboge žene, niso mogli obdržati svoje resnobe. Vse vpitje pa prevpije glas neke žene: — Plava kot sveti duh! — Votel ropot ki je sledi Item besedam, zaduši krohot. Bil je že skrajni čas, da je dospel naslonjač s pekovo inarao do tal. Strop goreče hiše se je podrl, goreči tramovi so se zvalili na tla m medtem ko se je skozi luknjo v zidu valil dim in plamen, so švigale proti nebu goste iskre goreče mo-]{•» ter so se v žarečem ognju vsipale okoli hiše. Prestrašeni m» razbeže ljudje in le malokateri je zapazil, da Žorža ni bilo videti pri naslonjaču pekove mame. — Marija, Jožef! Kje pa je Žorž? Napol onesvesčen sedi na robu luknje ter naslanja glavo na črni kamen. Iskre padajo nanj, mu vžigajo luknje v obleko in mu osmode lase. Ko sliši klicati svoje ime, pogleda, V istem trenutku oplazi njegovo ramo padajoči goreči tram. — Ne, ne, ne! Malo bolj počasi, saj takoj grem! — godrnja in v glavi se mu vrti. — Kaj takega hudega se ne ho zgodilo, da bi prišel hndič po Žorža. — Počasi spleza iz odprtine in se spusti šest metrov arlohoko na vrt. Nekaj mož ga vjnin.e toda padec in bil vendar-le tako močan, da se Žorž komaj dvigne. — Kopriva ne pozol»e! — pravi in si otrese iskre ! iz jojpira. — Kje pa je mama? Menda se ji vendar ni kaj zgodilo. Ko pride dn stola, kateremu ««» nivo odvezali vrvi. j«» moral oprijeti drfnja, da ni omahnil. Hladni nočni zrak |ui ga kmalu zopet predrami. za novo sleparijo na 15 mesecev težke ječe, njegova žena pa na tri mesece. Kasacijsko sodišče je pa razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo. Žena je priznala svoje grehe, izgovarjala se je pa, da jo je mož silil, naj mu s sleparijo pripomore do denarja. Neke noči jo je baje zbudil in silil napisati ljubavno pismo; ker -'o je pa branila, ji jo zagrozil, da jo bo tako dolgo zhadal v nožem, dokler se ne ukloni. Maž je baje hud nasilnež, zato se je dala ločiti od njega. Moža so baš izpustili iz ječe, pri šel je preti sodišče in izjavil, da proti svoji bivši ženi noče pričati. Osleparjena državna uradnica jo pred pričami izpovedala. da jo svojemu ženinu kupila saksofon in da mu jo vedno morala dajati denar, ker ji je grozil, da jo bo sicer ustrelil. Sodišče je spoznalo Volkou-novo za krivo in ji prisodilo (i mesecev težke ječe pogojno na tri leta. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista n^ pošiljamo. -Mehiki. Tu so ji povedali, da se z ženskami v Tehuantepecu ne morejo primerjati nobene pod tem božjim solncem. Odločila se jo, da si jili ogleda in ej poletela tja v družbi dveh znancev, Evropejcev. Vas leži na bregu Tihega o-ceana. Imeli so srečo, kajti ta SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BJJREATJ BI« WEST 18th STREET NEW IOKK, IV. I. piAite nam za cene voznih lietov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje ''i»ii»iiiiHiiiii»ii»inininninnininiiiiniiiiiii(iByi>niwi>lHlHUi»w Letal k i se je zazdelo čudno, da nobeden izmed moških ne kadi, čeprav jih je bila že kopa pod hudim vplivom alkohola. A seveda, zaradi dolgih kril je spregledala, da plešejo dekleta vse — bose. Kako lahko bi se drugače opekle na kakšnem cigaretnem ogorku. Ena med njimi je bila naj lepša med najlepšimi, visoka.' Hambr , NAOFPSF. SVETU vesta vpričo nje poljubljala. Slo je celo tako daleč, da je o pravljala žena pri moževi na-ve>ti gospodinjska dela, pri tem pa je na vse pretege hvalila svojega moža. kako je m-inteligoiiten in značajen in kako dobro je zadela Draga, da so jo odločila vzeti ga za moža. > Seveda pa Draga ni doživ . ljala svoje sreče zastonj. Ženin je potreboval mnogo denarja, j Nekoč je dejal, da bruha kri 1 in da mora na kliniko, kjer mu dajejo injekcije. Skrbna nevesta ga je hotela spremljati in tedaj ji je ženin priznal, da nil jetičen, temveč da uživa ko-1 kain in da bi se rad odvadil te-1 ga strupa. To pa nevesti ni od j prlo oči in polagoma je potrošila za svojega ženina vse prihranke v znesku 25.000 čelio-slovaških kron, polog tega si je pa še izposodila nekaj na račun svoje plače. S tem denarjem je kupil Vokouu svoji podjetni ženi kožuh, zlato uro in le prstan. V gotovini je zapra-bila žena nad 10.000 čehoslo-vaških kron. Mož in žel.a sta pa delala račun brez krčmarja. Motila sta se, misleč, da bo državno uradnico sram iu da ju ne bo ovadila. Ko je prišla sleparija na Kje živijo najlepše ženske na svetu.' Slovita nemška letalka Kllv I>"!!ihorn, ki se mu ta čas na 11. decembra: Gen. Von Ste>:ben .... .. 12. decembra: brezhibno zrascena, z obrazom' .\>w y«>rk v Hamburg kakor dragulj. Beinliornova je j ^f^?:Cherbour. dejala svojima spremljevalce- Washington v Havre lil i ' Conte »li Savoia v Genoa ma, naj In to dekle vendar po-|15. deecmbra: vabila na ples. Oba sta odklo- j F,ris v Havre .. . ... i Urem^n v Hrero^n ii i la. I strašila sta se košarice. ' 19. decembra: ,...,, „, , .-. • - Abert Balltn v Hamburg dan je bil tam v east nekega Dejala sta. da 1)1 se lepotica 21. decembra: svetnika velik ples. Zunaj va- prav gotovo zahvalila, (V bi 0 ympic » Cherbourg si je stal velik šotor. Že od da- plesala z Evropejcem, bi od sa- j ^o^u^S v Hambur* leč so slišali iz njega godbo, mili govoric in norčevanj ne 29 ircembn: Ko so pa stopi 1 i vanj, niso 1110- 1 de France v Havr* gli zatajiti navdušenega vzklika. Dekleta iz Teliuantepeca so v resnici dražestna. Svojo naravno lepoto znajo podpreti s čudovitim oblačilom z zavida- \ nja vrednim dobrim vedenjem, ' ki mu primešujejo ponos "111 za- J niozavest. Kakor kokoške na j drogu so sedele ob steni šoto-1 ra in si pahljale v vnetem raz-1 govoru s sosedo hladu, kajti v j šotoru je bilo neverjetno vroče. To so billa sama dekleta, kajti poročene ženske ne sme- j jo plesati. Sredi šotora, okrog godbe so stale stotine moških, ki ob začetku vsakega novega daljšem propogandiiem poletu komada planili na svoje obo-v Ameriki, pravi, da je na svo- ževanke. V primeri z dekleti in i jih poletih prišla vsakokrat .njihovo dragoceno nošo so bili vsaj v dve deželi, o katerih so 1 videti v svojih prepotenih 1 ♦rdili. da žive t a najlepš« 'ensue na Tako se -vetu. ji je zgodilo tudi srajcah zanemarjeni in njih ob-j našanje ni bilo nič holje, med item ko bi dekleta delala čast j vsakemu, tudi najbolj izbranemu plesnemu venčku v Evropi. Božič v Jugoslaviji ZADNJE ODPLUTJE preko JUŽNI PROGI "solnčiti strani Atlantika" NARAVNOST V JUGOSLAVIJO Preko Genove — 15 ur d ver kot za ceno ene vožnje evropskih pristanišč. fUeile prosstorov <»Krnit*- na kateregakoli piH»l»la.šče-liega agenta ali na 1 State Strwt. New York : : Poziv! Isdajanje lista je w zveii i velikimi stroiki. Mn-j go jih je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, taco naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne Povesti in Romani: (Nadaljevanje.) j Sin medvedjega tuvra, Potopleul ----j roman .................... ...........................3# ISbirki iz Roia (Albreclit) .............25 Stiiilenl naj bo. V. «v.....................Jft ( 1'ariški zlatar .....................................-S31 Sveta Kotbnrga ...................................S5 ■ Prihaja«, povest ................................«• ; Spisje. male poveotl ............................M | 'ožigalec____________________________________25 , Stezosledec--------------------------------------^af i Povesti, ,»esnil v pro al (Baudelaire) I Šopek Samotarke ..............................SS j trdo vezano ___________________1.— Sveta no* ............................................Jt • Po stran! klobuk.........................JI Svetlobe in **nre----------------l.2t 1 Plat kvona___________________________4« Slik« (MeSkoi ________________________________M Pri strica ______________...__________________......M Spake, humoreska, rils ve«.__ : \«lk Hpokomlk in druge povesti....!.— trdo vezano ..............................1.25 | : Vojni, mir ali pogao^tvo. 1. sv......55 i V pusti- (f šla. III. zt.....................iS ■ Vsjmiin V«»dnika izbrani spisi _____31 , Vodnik svojemu narodu __________________25 j Vodnikova pratika I. 192?______5« i Vodnikova pratika 1. 1928 ...............5« Vodniki in preporoki ........................M /misel smrti ..............................M Uprava "O. ' PRENAVLJANJE MOSKVE Ekiia ■ JLJL. ■ (Dalje priliodojii.) V Moskvi InhIo |m»rn^'ili vsn slnra |m»*|t»|ija in vzidali nova. Na »liki vi«lit«* velik liut«-l, ki lx» kmalu «Io|;raji»ii. Veliki hoteli so v Rusiji potrebni, ker ]»riliajaje Koprnel« _______ /mote in konec gdt. Pavlo — Zbirka narodnih pripovedk: I. del __________________________________49 11. del_________________4« Znamenje fitirih »Doyle) ------------99 Zgodoviuske anekdote______________________SS Z ognjem in mečem ...— ------S-— Zločin in kazen: I. in II. rve».ek ......................1.— Zgodbe Napoleonovega buzarja .........64 vezana ..........................................84 Zgodbe zdravnika Mtiznika _______________7f [ Zlati pantar __________________________39 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir aH poganstv* _____35 l. zv. Hudo brezdno .........................35 t. zv. Vesele povesti .........................35 1. zv. Povesti in slike _________________M 5. zv. Student naj bo. — Nri vsakdanji kruh_________________________BB SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .....................................-............59 4. sv. trdo vezano. Vsebuje S povesti .................................................5« \ zv. trdo vezano. Vinski brat _______JM d. sv. trdo vezano. Vsebnje 10 povest! ______________________________59 Knjigarna "Glas Naroda" SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str«cL New York