Kmečka Irgovina Krivci Jiraginie Ni dolgo tega, ko je prišel v naše uredništvo mož poštenjak, ki se je kregal nad draginjo. Poaebno mu ni šlo v račun, da ao kože tako poceni, usnje se je pa tako atrahovito podražilo. Kud je bil nad dr^go motko, rekoč, da bi tega pri naa, ko imamo vendar dovolj žita, ne amelo biti. Omenjeni mož je povedal mnenje tisočerih, ki bodo, če bodo razmere zahtevale, v prvi vrsti a svojim življenjem branili naš rod in dom in našo svobodo. Radi tega je nujno potrebno, da uanjarji in vsi, ki imajo 3 kožami, usnjem, moko itd. opravka, javnoeti obrazlože, kako je s to stvarjo! Naj se zavedejo, da bo naše ljudatvo z vsemi, ki ga na neupravičen način gulijo, brez ozira na službo in položaj še vse drugače obračunalo, kot to delajo danes Francozi, z edino razliko, da se bo to zgodilo prej, preden bo narod vržen v nesrečo! Vsak državljan, od najnižjega do najvišjega, pa naj poleg gornjega ve tudi to, da v današnjih časih morajo zmanjkati oni predmeti, ki se uvažajo preko morij, ki so — ne po naši krivdi — zaprta za trgovsko plovbo. Prav tako moramo iudi vedeti, da če atoji več delovnih možkih moči )od orožjem, pa četudi samo na orožnih vajah, ni /nogoče pridelati toliko življenjskih potrebščin, kot pa, če tega ne bi bilo. Tudi za to ne noaimo krivde mi, ampak oni preko naših mej, ki so vojno začeli. Goapodarski zakon je pa, da če gotovih predmetov ni in ae težko dobe, se cena za te predmete aama po sebi dvigne. Tega naravnega pojava ne morejo omejiti še tako strogi predpisi in še tako stroge kazni, za kar najdemo najlepši primer zopet tain za našiml rnejami. Iz vsega tega aledi, da ao glavni vzroki sodobne drag-inje in njih krlvci izven območja naše države in naše oblastl in kdor drugače govori, Je hujskač z izdajalskimi nameni, razrušitl našo notranjo silo. Taki hujakači zaslužljo vešala! Naša država in naše oblasti namreč ne morejo odpraviti navedenih vzrokov draginje in kaznovati krivce, ker so tl lzven njenega območja, bori ae pa proti draginji In akuša z vaeml sredstvi ublažiti njen pogubnl učlnek. V ta namen lzdaja goapodarske uredbe, ustanavlja nove obllke trgovanja in skuSa na vae možne načlne dvignitl kupno moč državljanov. Radl t^a dela zaalužl oblaat spoštovanje, ne pa neumestno obrekovanje. To naj si zapomnljo ljudje, kl hočejo v vaakem oziru vse najbolje vedeti, ki vsako po potrebl Casa tn razmer narekovano odredbo do koatl oberejo in akrltlzirajo. Danes niso Casl za tako poatopanje, ne za medsebojno napadanje po časopiaih, še manj seveda ^a politično obračunavanje. Skrb nas vseh v sedanjih razmerah mora biti, da bomo skupno z obiaatmi delali roko v roki in sproti odstranjevali vse, kar ruši našo notranjo slogo, da bomo tako strnjeni čim najbolj pripravljeni na vse mo-goče slučajnosti, ki bi se lahko pojavile. Kdor pozablja na to, je aarodni sovražnik in zaaluži najoatrejšo kazen! Občinski preskrbovaini uracSi V skii.i, da se omogoči dovoljna prehrana širokih ljudskih slojev, je ravnatel;stvo 2& prehrano izdelalo poaeben načrt za ustanavljanje in organizhanje posebniii preskrbovalnih uradov po občinah. Načrt, ki bo v kratkem doatavljen mestnim poglavarstvom, določa nafiin in namen poslovanja ter aplošne uredbe. Novo ustanovljeni odbori teh preskrbovalnih uradov bodo imeli nalogo, preskrbeti prebivalstvu dovoljno mero hrane in nadzorovati, da se bo ista pravilno razdeljevala. To velja zlasti za moko In žito, koruzo, mast, krompir, jedilna olja, aladkor, riž in druge za prehiano potrebne stvari. Urad bo skrbel za nabavo in razdelitev kurjave, premoga in drv. Urad bo nabavljal in razdeljeval med konzumente preko že obstoječih zadrug, konzumov — kjer pa teh ni — po trgovcih ali pa bo sam ustanavljal laatne prodajalne. Ceno za prodajo bo določeval urad, ki bo vodil tudi strogo kontrolo nad poslovanjem. Načrt predvideva tudi ustanavljanje ljudskih kuhinj, kjer bi ae za to pokazala potreba. Za dobavo živil pridejo v poštev v prvi vrati aibkejši, revni ljudaki sloji, kl bodo imeli prednost pred premožnejšimi. Način razdeljevanja določa odbor po preudarku in preaoji potreb konzumentov v okviru uredbe. Poale teh obCinskih ustanov bo vodil posiovodja s potrebnlm osebjem. To oaebje je plačano. Niso pa plačane odborniške oeebe tega urada, ki vršijo vse posle in dolžnosti popolnoma brezplačno. Urad je samostojna poalovna uatanova v občini In ima javnopraven značaj. Gotovo je, da so ti uradi nujno potrebni, vpraSanje je samo, če bodo zamogli ustrezati svojemu namenu, namreč če bodo mogli v dovoljnl meri dobavljati potrebnl živež. Vsekakor pa bi potreba po teh uradih ne prisla do izraza, če bi imeli dovolj nabavnih in prodajnih zadrug. Prava zadruga, kl ni ustanovljena iz dobičkaželjnostl, bo vedno uatrezala svojemu članstvu tako v cenah kot v dobavl dovoljno dobrega blaga. Zadruge. kt bl blle dobro organlzirane ln dovolj močne, W Wl« najboljši regulator cen tako v nakupu kot v prodaji, a tem pa tudi najsigurnejši ui najlepši porok za življenjaki obstoj malega in velikega človeka. Ceno koruze bo oblasf uredila Načrt uredbe o trgovini s koruzo je že dokončno izdelan ter bo vseboval določila o prisilnem odkupu ene tretine od onih producentov, ki imajo več kot sto metrskih atotov. Industrije, ki potrebujejo koruzo kot surovino, jo bodo dobile lahko samo od Prizada in Pogoda. Cena koruzi bo maksimirana, veljala pa bo samo do konca decembra 1940, na kar bodo ponovno sklepali o tem, all naj bo cena še nadalje maksimirana, ali pa naj se prepuati svobodnemu gibanju. Trenutno se cena za promptno umetno suseno koruzo giblje prl naa od 268 do 270 din. Po neki vesti iz Beograda bi imela znašati cena nove koruze 250 din, kar je razmeroma viaoko, istočasno pa bi bil trgovski zaslužek maksimiran na 10 dln pri metrskem atotu. Obenem pa se obeta tudl vstop Prizada v to kupčijo, in slcer na ta način, da bi morali kupci ob vsakem nakupu koruze plačati Prizadu, odnosno podobnim ustanovam 2%, in alcer za kritje stroškov, ki jih je imela ta družba z izvajanjem pšeničnega režlma. To pomenl, da bo znašala cena koruze na bazi 250 dejansko 265 din in bo torej približno ista kot je aedaj na trgu za kupca. Nastaja pa novo vprašanje, kako se bo novi režim razvijal glede razpoložljivih koliMn blaga. Možno je, da bo novi režim zavrl zaradi pretnje z odkupom presežkov ponudbo, da bodo morale merodajne uatanove Izdatl tudi še druge ukrepe, da bodo prišle do blaga. Glede na veatl o predstojecem mešanju pšenice In koruze za novo moko, je pričakovati, da bo koruza vedno trdna v cenl, tudi če bi država poBredovala. Drobne gospodarske vesti Izvoz hmelja v klirinške države odobren. Poleg 200 stotov hmelja, ki je šel preko Bolgarije in Turčlje v jAmeriko, za katerega so kmetje v Sav. dollnl dobili 40 dtn za kg, je odbor za zun. trgovino v Beogradu na avojl seji izdai dovoljenje za odobritev izvoza hmelja iz naše države v države, s katerimi smo v trgovaklh stlkih s pomočjo klirtnga (zamenjave blaga). Hmelj ae bo plačeval v klirlngu, torej mi za hmelj ne dobimo denar, pač pa protivrednoet v blagu. Države, s kateriml imamo tak način medsebojnega izmenjavanja, so: Nemčlja, Itallja tn vse oatale, ki so pod vplivom imenovanlh dveh. Postojl upanje, da vsaj na ta način spravimo naš hmelj v denar. Mnenje trgovcev z manufaktumim blagom. Nedavno ao trgovci z manufakturnim blagom na veliko objavili na pristojnem meatu apomenico, v kateri Izražajo nov kritiden položaj svojega atanu. Pritožujejo se, da ni v vaej državi v enaki vlšini odmerjen bruto ali koamati zaslužek v trgovlni z blagom. V Zagrebu sme doseči zaslužek prl prodaji platna celih 6% več, prl prodaji boljših vrat blaga pa celih 10% več kot v Sloveniji. Izjavljajo pa tudi, da tvornlce radl pomanjkanja surovin ne morejo dobavliatl trgovcem blaga vdovoljni meri. Radi tega nameravajo nekatera podjetja svoje obrti omejiti ali docela uataviti. Maksimlranje cen kož. Po objavl v »Službenih novinah« je urad za kontrolo cen v Beogradu poobla-ščen maksimlratl cene kož. Stanje našega žitnega trga. Na naSem žltnem trgu ae opaža, da pokupl vso pšenico v Vojvodlni Prizad. Zaradi tega tudi vojvodinski mltni nimajo blaga In ga ne morejo pošiljati v pasivne kraje. To seveda vpliva na stanje trgovine, kajtl zalog nl in ao aedaj akopnele skoraj na minimum. Pri koruzi se pozna, da se je tendenca ustavila, ne vemo pa, kakšen bo bodoči razvoj trga, če se uresnidjo načrti merodajnlh Clnlteljev, ki pripravljajo posebne ukrepe. ».-*.-«--*^».-». Poioeila o vinslrih cenah Gonija Radgona. Prldelek vlna slab. Boljšo kakovost ao doaegll le oni, ki so čakali s trgatvijo dia skrajnih mej možnoati. Starih zalog vina skoraj ni več nikjer. Po atarem vinu je veliko povpraševanje. Tudl živahna je bila kupčlja z letošnjim pridelkom. Zadruga, ki je pokuplla precejšen del letošnjega prldelka, je plačevala sorazmerno najbolje. Sedaj ae v okollcl Radgone ne dobl vina pod 10 din, boljsa vtna so doaegla tudl ceno 12, 14 ln celo 16 din, kakršna Je pa« kakovost in sorta. Ljutomer. Prldelek prav tako slab. Sedaj se plačuje namizno vino po 8 do 10 din. Sortna vina eo pa doaegla tudi ceno 12, 14 do 16 din. Ormož. Tukaj je blla kupfiija z vinskim pridelkom prav živahna, le škoda, da ga je bilo tako malo. Največ mosta Je tukaj pokupUo Kletarsko društvo. Nek posestnik viiiograda na Jeruzalemu je prodal most takoj od prese po 12 din. Prldelek je bil tudi kakovostno slab, In alcer 1. zaradi Izredno deževne letine, 2. zaradi toče, kl je obiskala tamkajšnje kraje v juniju in napravila občutno škodo. Sedaj ae placuje vino letoanjega pridelka po 8, 10 do 14 din, kar se ravna po kakovosti. Ptuj. Tudi v okollcl Ptuja je bU letošnjl prldeleik zelo slab. Vendar Je vlno aedaj doaeglo lepe cene, in aicer pri vinogradniku po 8, 10 din, boljša sortna vlna tudl sorazmemo precej več. Haloze (Sv. Barbara). Prldelek letošnjega vinskega mošta je bil v Halozah alab. Vendar je aedaj vino doaeglo lepe cene, a kaj pomaga, ko je pa pridelek skrajno malenkosten. Letošnjl vlnski pridelek ae plačuje pri kmetu-producentu po 7, 8, 10 in več dlnarjev, kar se ravna po sorti ln kakovostl vina. šmarje prl Jelsah. Vino, Id se je letos pridelalo v naših vinogradih, ae je sedaj v zadnjem času nekam izboljšalo, to se pravi, omillla se je kislina. Vino ae plačuje sedaj po 7, 8, 10 In več dinarjev, odvisno od sorte. Lanskega vina nl skoraj nikjer več dobiti. Dolnja Lendava. LetoSnja huda zima, ki je napravila v naših vimogradih občutno škodo, poletje pa hladno in deževno, je povzročilo, da je naS letošnji vinskl pridelek Izredno nizek. Vino ae plačuje po 8 in 10 dln, sortna vina tudi sorazmerno višje. Bizeljsko. Letošnjl pridelek vina je nmožinsko zelo alab. Kakovost vina se je zadnji čas neprlčakovano popravila. Po letošnjem vlnskem pridelku je veliko povpraševanje. NaSe blzeljsko vlno se sedaj plačuje po 6, 7 do 10 din. Starega vlnskega pridelka ni skoraj nikjer več doblti. Novo mesto. Radi lanake tofie, kl je napravila v naših vlnogradih občutno škodo, je bil letošnjl vinaki pridelek zelo malenkosten. Tudi ni bil kakovostno najboljši, vendar je dosegel v zadnjem času prav zadovoljivo ceno. Suče se namreč okoll7—11 din, kar se seveda ravna po kakovoatl vina. Starega vina akoraj nlkjer ni več dobitl, ker je bil tudi lanskl pridelek množlnsko zelo nlzek. Sk>v. Konjice. Kavfilna, nasa tipi&na aorta, innjen sodrug vranek sta dala v letošnjem letu mno- žlnsko zelo slab pridelek. Po vinu Je sedaj velikopovpraSevanje, a žalibog ga ni ekoraj nlkjer več dobiti. Vino je sedaj doaeglo ceno okoll 8—10 dln. V meseou februarju pa so ga naSl vinogradntkl prodajall še po 4—5 dln največ. Takrat se je vlno prodalo le s težavo, danea pa ae vlno z laJikoto proda po zgoraj omenjeni cenl. Cene goveje živine po sejmih Voll. šmarje pri Jelšah I. 9 dln, n. 8 din, m. 7 din; Brežlce I. 9 dln, II. 8.50 dtn, m. 7.50 dln; Blanca 7.50—8 dln; Litija I. 8—8.50 dln, rt. 7 do 8 din, in. 7—7.50 dtn; Kranj I. 9 din. H. 8 dln,in. 7 dtn; Crnomelj I. 8 din, n. 7—7.50 din, III. 6—6.50 din kg žive teže. Krave. Šmarje pri Jelšah I. 7 dln, n. 6 dln, m. 5.50 din; Brežice I. 7 din, II. 6 din, m. 4 do 5 dln; Blanca 4.50—6 dln; Lltlja I. 7.50 din, n. 6.50 din, III. 5—6 dln; Kranj I. 8 dln, n. 7 din, m. 6 dln: Crnomelj I. 7.25—7.50 dta, H. 6 do 6.75 din, III. 5—6 din kg žive teže. Telice. Smarje prl Jelšah I. 8.50 din, II. 7.50 din, m. 6.50 din; Brežice I. 8 din, n. 7 din, IH. 6.50 dln; Blanca 6—7 din; Litija I. 8.60 dln, II. 7.75 dln, ni. 6.50 dln; Kranj I. 9 din, n. 8 dln, m.7 dln; ernomelj I. 7—7.75 dln. n. 6.50—7 dln kgžive teže. Teleta. šmarje prl JelSah I. 10 dln, n. 8—9 dln; Brežice I. 10—11 dln, H. 9.50—10 dln; Blanca 9—10 dln; Litija I. 11 din, n. 10 dln; Kranj I. 10 din, n. 9 d-ln; Crnomelj I. 10—11.50 dln, H. 9—10 din kg žlve teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov 98—140 dln, 7—9 tednov 145—200 dln, 3—4 mesece 210—390 din, 5—7 mesecev 400—620 dln, 8—10 mesecev 630—880 din, 1 leto stare 890—1150 din komad; 1 kg žlve teže 11—13.25 dln, 1 kg mrtve teže 16.50 do 18.50 din. Blanca mladt pujskl 120—130 din komad, 1 kg žlve teže 10—12 dln. Pršutarjl (proleki). Smarje pri JelSah 14 dln, Brežice 13—14 din, Lltlja 13 dln, Kranj 13—15 din, Crnomelj 9—9.50 dln kg zive teže. Debele svinje (špeharji). šmarje prl JelSah 18 dtn, Utija 18 din, Kranj 17—18 din, Brežlce 16 do 18 din, Crnomelj 11—13 din kg žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Go/veje meso. šmarje pri Jelsah I. 16 din, n. 14 din, HI. 12 din; Brežice I. 16—18 din, H. 14 do 15 din; Litija 16 din; Kranj I. 16—18 din, IL 15—17 din; Črnomelj 14—16 din kg. Telečje mem. Maribor 16—18 din kg. Svlnjsko meso. šmarje prl Jeldah 20 dln, Lltlja 16—20 dtn, KranJ 22—24 din, ernomelj 14 do 16 dln, Maribor 20—22 din kg. Slanina. šmarje pri Jelšah 24 din, Brežice 25 din, Litija 26 din, Kranj 24—26 din, Crnomelj 22 do 24 din, Maribor 23—24 din kg. Svinjska mast (sesekljana zabela). Šmarje prl Jelšah 26.50—28 din, Brežice 28 din, Litija 28 dln, Kranj 26—28.50 din, Crnomelj 26 din kg. Med. šmarje pri Jelšah 26 din, Brežice 24 dta, Kranj 28—32 din kg. Mleko. šmarje pri Jelsah 2—2.50 dln, Brežice S do 2.50 din, Maribor 2.50—3 din, Ptuj 2—2.50 dtn, Litija 2.50 dln, Kranj 2.50—3 din llter. Jajca, Marlbor 1.75—2 din, Utija 1.25—1.75 dto, Kranj 2 din, Brežice 1.75 dln, Crnomelj 1.50 dln komad; šmarje prl Jelšah 25 din kg. Surovo maslo. Maribor 44—50 din, Ptuj 40 din, šmarje pri Jelšah 36—40 din, Litija 36 din, Kranj 48—52 din, Crnomelj 40—42 din kg. Svlnjske kože. šmarje prl Jelšah 8 din, Litlja 6 din, KranJ 10 din, Brežice 10 dln kg. Goveje kože. Smarje prl Jelšah 20—24 dln, Utija 28—30 din, Kranj 28—30 din, Ornomelj 28 do 24 din kg. Telečje kože. šmarje pri Jelšah 26 din, Lltija 28—30 dln, Kranj 26 din, Crnomelj 25—27 din k#. Volna. Kranj neoprana 68—72 din, oprana 84 do 96 din kg. Cene ostalih živil in krmil žlto. Maribor: pšenica 2.75—3 din, rž 3 din, ječmen 3 din, koruza 2.50—3.50 dln, ovea 2 dln, ¦proso 3—3.50 din, ajda 2 din liter; Brežlce: pSenlca 350 din, ječmen 325 din, rž 300 din, oveB 350 dln, koruza 300 din 100 kg. Krompir. Maribor 1.60 din, Ptuj 1.50 din, Smap. je pri JelSah 1.75—2 din, Litija 1.50—1.80 din, Brežice 1.75 dln, Kranj 2 din kg. Fižol. PtuJ 4—6 din, šmarje pri JelSah 8 dln, Brežice 5—6 dln, Kranj 6—10 din kg. Seno. Ptuj 75—110 dln, Smarje pri Jelšah 75 do 125 din, Brežice 100 din, Litlja 100 dln, KranJ 125—130 dln 100 kg. jLucerna. Smarje prl JelSah 150 din, Brežlo« 120 din, Lltlja 125 dln, Kranj 125—150 din 100 kg. Slama. Ptuj 50—60 dln, Smarje prl JelSah 46 do 50 din, Lltija 50 dln, Kranj 75 dln 100 kg. Jabolka. Marlbor 5—12 dln, Ptuj 6—8 din, Bn-' žice I. 10—12 din, II. 10 dln, m. 5—« din kg. Drva Ptuj 130—150 din, Brežice 125 din, Šmarje prt Jelšah 100 din, Litija 110 din, Kranj 140—150 din, Črnomelj 100 din prostorninski meter. Sejmi 2. decembra živinski: Ormož; govejl in konjskit Mur. Sobota; žlvinski In kramarskt: KoraSice — 3. decembra tržni dan: Dol. Lendava; svinjsklt Ormož; goveji in konjski: Ptuj; žlvlnskl in kramarski: Planina, Slov. Konjlce — 4. decembra avinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; žlvinski in kramarski: Mežica, šmarje pri Jelšah — 5. decembra tržni dan: Turnišče; žlvinskl in kramarsklt Beltinci — 6. decembra avinjskl: Maribor; živinski in kramarskl: Dobrna, Sevnlca ob Savt, Sv. Nlkolaj v Polju, Vuzenlca (Miklavževi) — dn« 7. decembra avtnjski: Brežice, Celje, Trbovljei svinjaki: Krlževci (okraj M. Sobota).