NEZNANE PTICE
Za Savo po obroček
Bilo jo lepo le nekoliko hladno apnlsko julro, ko Je Peter Čerrte razpoJ med hipodrom in Savo dve veliki mreji za tovljenj« ptic. Eko-nomskl iflhnik \t Energoinvesta je izrabil rink&j proslih dni med maj-skimi prazniki m se povsem predal svojemu kon|ičku ¦¦ ptidestovju ali ornltoJogiji, kot se imenuje učeno. Peter černe sodi namrei rned tiste zemljane, kl so prapričani, da člo-vek oi srediSče stvarstva in da zivi okoli nas Se veliko bitij, ki so vred-na naše pozornostl m preučevanja. On se je posvetil ptičem. Že nekaj let jth opazuje, lovi in obroCka pa jih dve leti
"Društvo za opazovanje In pro-učevanje piic Slovemje jo bllo usta-novljeno pred osmimi leti.» mi zat-ne pripovtdovati, medtern ko nati-ka tibtočke Ironi pliCham, ki so se mafopre/ ujete v eno Izmed šiirh prekalnih mrez. »Vidiie, lole je slavček." razlaga, njegovi prsti pa se vešCe sprehajajo po perutki. jo pretipajo in izmerijo ter me opozo-rijo na značilno obliko peres. -Tale lu pa je bičja trstnica, ki je pri nas vse bolj ogrozena." je nadaljeval, Prav po rodu Irstnic, latinsko se imenujejo Acrocephalus. so poime-novali slovenski ptičeslovci tudi svoj časopis. Ime ni naključno Kot že rečeno. je druzina Irstnrc v okolt-ci Ljubljane kol tudi v vsej Evropi močno ogrožena Clovek se je na-mrei temeljito zajedel v njeno živ-Ijenjsko okolje z izsuševanjem moCvirij, regulacijo rečnih slrug tn 9 vsesploSnim oaesnaževanjem. Trstnice pa so se le pridru2i1e dol-gemu seznamu ogrozemh ali te povsem izginulih ptic. Med njimi sta v Stovenlji tudi mall slavec in bela Storkija. Mah dezevnlk in biCja Irstnica pa izgmjata z obrežrj Save. kjer sta značilna gnezdilca.
Podatki. ki jih o piicah zbira okoli Sestdeset Ijubileljskih ornitologov sirom po Sloveniji, so zato z» orni-lološki oddelek pri Prirodostovnem muzeju Slovenije neprecenljive vrednosti. Od Stožic do sotočja Ljubljamce \n Save v Zalogu so v lelih od 1972 do 1982 opazili 198 različmh vrsi pllc. Med njimi so ne-
katere. na prlmer črnobeli srakoper <n prepelica. že povsem izginile z obrezij Save. Kar 68 različnih vrsl, tudi taksnih, ki v Sioveniji sploh ne gnezdijo. pa je ujel v svoje mreže Peter Cerne. Ornitologi lovijo spo-mladi \n jeseni, najraje pred dež-jem, ko nizek zračni prilisk pnsili ptice, da ge ustavijo. Spomladi se brez mladifiev ptice selijo hilreje. jeseni \ete potovanje bolj počasi. "Ptiči se ne selijo le med severom in jugom,- je oporekal Peter Cerne sploSni a zgrešeni predstavl Ijudi. V selilev jih prisili pomanjkanje hra-ne. Ko se njena koltiina ob gnez-diSčih zmanjSa na polovico, krene-jo drugam Nekaleri, galebi na pri-mGf, pa se ne sehjo, lemveč le klati-Jo. Selitev plic teče vedno ob rekati. Včaslh letjjo tako visoko, da se Jih s prostim očesom sploh ne vidi- Ta-krat jih Ijubitelji prikiičejo v mreže ludi z magnetofonskimi posnetki ptičjega oglašanja. V zadnjem času ujetim piifiem zmerijo perul, dolo-čijo spol in slarost, če se da. ler zberejo ostale biomelrifine podal-ke. Na podlagi spremtjanja ponov-no ujelih m že prej obročkaniH pti-čev so ugotovili. da mladifii, ki teh-tajo manj Kot 20 gramov. selitve na jug ne preiivijo.
Pri nas obroCkani ptiči so ponesii ime )jub](anske ornitološke poslaje (v Evropi |ili je 51} na vse stram neba. -Sete lani smo izvedeli. kje prezimijo naše kmečke lastovke,-pravi zaneseno Peter Černe. Lani je prižlo z juga Afnke v Slovenijo spo-radilo, da je neka laslovka. ki se je zvalila nekje pod Šmarno goro. prezimila v nekem hlevu u Kongu na 1.500 melrih nadmorske višine 8 900 kilometrov dalefi od rodnega gnezda. To je bila naša prva lastov-ka. ki so jo nažlt južno od ekvaiorja, Sicer pa so -naše« plice ujeli Že v Tuniziji. na Siciliji. Malti, Korztki. Sardiniji in v Španiji. Tudi na Glin-Skovi ploSčadi gnezdi precej ptlc,-pove Peler Cerne, ki je lam doma. Mestne laslovke. zelence, liščke. kose, bele pastirice in Šmamice je ze vtdel in slišal peti z okna svojega dnma Zanitnivo pa |e. da takšna betonska na&elja godijo le pticem, k* sicer zive v polpuSčavi.
Morda ste tudi vi opazill ptička, ki je pritegnil vašo pozomost, pa ni bil ravno vrabček, kos ali golob. Vsi. ki vas ptice zanimajo, lahko sežete po slovitem Petersonovem priročniku za opazovanje in dolo-danje ptic prosto v naravi, kot sve-tuje naš sogovornik. Ce boste svojo -najdbo« sporočili Prirodoslovne-mu muzeju, ne pozabite zapisati. kje In kdaj sie ptico videli.
VIDA PETROVClČ