Št. 31(1668) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek,
30.	julija 1981
Cena: 10 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
J*********************
fNagrade vstaje |
J—■  -------------------------*
*10 dolenjskih nagrajen-* * cev prejelo plakete }
}—— ★
* Prejšnji teden so na slavnostni } J seji republiškega odbora ZZB *
* NOV podelili 9 nagrad sloven- * J skega naroda, 5 plaket Zveze *
* rezervnih vojaških starešin Jugo- J Jslavije in 87 plaket ZZB NOV ★
* Jugoslavije. Slavnostni govornik * }je bil predsednik RO ZZB NOV*
* Slovenije Janez Vipotnik.
i, Nagrade slovenskega naroda *
* so prejeli: Matej Bor, Aleš Beb- * J ler, Janez Bitenc, France Lubej *
* - Drejče, Milica Ostrovška, * J uredniški odbor in avtorji knjige * •k »Revolucionarna izročila - do- J
* micili v slovenskih občinah”, *
* uredniški odbor in avtoiji pionir- * }skih knjig s tematiko NOB pri*
* ZPMS, Partizanski pevski zbor iz * J Ljubljane in Tržaški partizanski*
* pevski zbor.	* } Med 87 odlikovanci, ki so * J prejeli plakete ZZB NOV Jugo-J } slavije, je 10 nagrajencev i naše- * *ga območja: Jože Boldan iz Ko-} }cevja, Franc Kapš iz Črnomlja,* ir Boris Kostanjšek s Senovega,} } Stane Prijatelj iz Trebnjega, *
* Anton Vranešič iz Črnomlja,}
* Franc Zbačnik iz Ribnice, OK * } ZSMS Novo -mesto, ZB NOV}
* Gradac, ZB NOV Mirna peč in *
* ZB NOV Sromlje.	} ★♦♦■Mr*****-*-*******-****
Več dni odrezani od sveta
V Novem mestu telefoni nemi zaradi menjave ____________kablov_____________
Vse od torka, 21. julga, pa do ponedeljka, 27. julija, je bila večina telefonov v Novem mestu nema. Delal ni noben telefon v novomeškem središču, brez zveze pa je ostalo tudi nekaj naročnikov v Kandiji. Mnogi občani in delovne organizacije, ki imajo sedež v tem delu mesta, so se razburjali in začudeno zmigovali nad mrtvimi telefoni, kajti le malokdo je pravočasno zvedel, kaj se dogaja, obvestila po radjjskih valovih pa tudi ni bilo težko preslišati
Zakaj je prišlo do prekinitve vseh telefonskih in teleprinterskih zvez, zaradi česar je bilo središče Dolenjske nekgj dni v informacijskem smislu skorsg povsem odrezano od sveta? Novomeško PTT podjetje je v teh dneh skupaj z delavci ljubljanskega Tegrada zamenjevalo obstoječi podzemni telefonski kabel od Krke do kandjjskega križišča. Dosedanjega 500-žilnega, ki je bil že močno preobremenjen, so nadomes-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Unija s „katrcami” začasno stoji
Zaradi pomanjkanja delov je 565 delavcev IMV na začasnem dopustu
V ponedeljek, 20. julija, je zbor delavcev IMV — tozd Tovarna avtomobilov razpravljal o pomanjkanju nekaterih sestavnih delov za R-4 in sklenil, da se linja za osebne avtomobile ustavi, delavci pa naj gredo na redni letni dopust, in to od 23. julija do 11. avgusta, kar je 14 delovnih dni Delavci, ki nimajo več rednega dopusta, imajo v tem času neplačan dopust. Na dopustu je 565 delavcev. Kot se je zvedelo, so delavci z razumevanjem in brez negodovanja sprejeli ta ukrep. V času dopusta bodo skušali vodstveni delavci urediti dobavo delov, zaradi katerih se je proizvodnja katrc začasno ustavila.
STARO IN NOVO — Partizanski most čez Kolpo pri Starem trguje znamenje napredka. (Foto: M." Markelj) \
Znamenje napredka in brats
Med Sodevci in Blaževcr ne bo več vozil brod — Cez Kolpo se pri Starem trgu boči nov, ..partizanski most" — Most je odprl član sveta federacije dr. Aleš Bebler
„Tu, v teh krajih, je nastalo prvo slovensko osvobojeno ozemlje, kar je bil eden največjih dogodkov v zgodovini našega naroda. Tu se je pravzaprav začela nova doba, nova Slovenija in nova Jugoslavija,” je prosto pripovedoval dr. Aleš Bebler, član sveta federacije, ko je kot osrednji govornik odpiral partizanski most čez Kolpo pri Starem trgu. „Most je potrdilo, da hočemo mimo in srečno živeti skupaj v spoštovanju drug drugega. Ta most je hkrati spomenic države bratskih narodov.”
Zanosne besede vseh govornikov, ki so govorili pred množico občanov
»To je praznit slovenske in hrvaške dcupnosti, praznit bratstva,” je dejal dr. Aleš Bebler, slavnostni govornic ob otvoritvi mostu.
„Hopsasa, drajsasa...”
Kostanjeviška noč je bila spet vesela
Dopoldansko deževje je v soboto malce okrnilo prprave na 3. kostanjeviSco noč, a kakor da bi zagnanost vrlih še talarjev pregnala neurje - in večerni ..spektakel” je privabil skoraj tritisočglavo množico.
Za nagrade se je tokrat potegovalo 13 lično okrašenih čolnov. Prva nagrada (dva nova tisočaka) je pripadla čolnu z imenom Stabilizacija, druga Cvičku Agrokombinat (1500 din) in tretja Kavbojem s Krke (1000 din). Težko bi rekli, da ni zbudil pozornosti še kakšen drug čoln, denimo tisti, ki je ponazoril, kako umetelno poteka sestanek krajevne skupnosti ob istem času na različnih koncih. „Firbci“ so se nasmejali tudi posadkama Izvoz 81 z dvema pujskoma v kletki in Usmerjenemu izobraževanju.
Po mimohodu „pleh muzike” še talarjev skozi Kostanjevico se je zmračilo, zato je ansambel Vita Mužiniča iz Ljubljane poskrbel za vedro razpoloženje (za največje veseljake do dveh zjutraj). Po defSeju se je „pleh muzika” vkrcala na splav, v zrak so poletele rakete, most se je kar šibil pod težo množice. Po izkrcanju »pleh muzike”, predsednika Prforcenhauza in komornikov na pobudo se je pričela prava zabava s programom „obiran-ja“ oz. „flavzanja”, turistični napotki pa so prikazali slabe izkušnje z gostinci. Zvezda večera je v evergre-enu zapela tudi tole: „Hopsasa, drajsasa, noč bo vesela, vsaka deklica dva fanta bo imela; se letos' od lan’ je vse podražilo, kar je poceni blo, se ni dobilo.”
P.P.
Poljanske doline z obeh bregov Kolpe, so odsevale praznično razpoloženje, ki so ga čutili ljudje teh krajev v soboto, 25. julija. Dolgoletne sanje so se uresničile: dobili šo prepotrebni most, stari brod, ki je doslej vozil ljudi in vozila preko Kolpe, pa je tako upokojen. Na mestu, kjer so med vojno partizanske enote, ranjenci, aktivisti in spremljevalci opreme neštetokrat prešli reko Kolpo, stoji zdaj lesen most, dolg 80 m, na 8 betonskih opornikih. Z&radili so ga vojaki, sredstva pa so prispevali občani vrbovske kočevske, črnomaljske in delniške občine. Tako so JLA z delom in občani z materialom zagotovili polovico potrebnih sredstev za most. Vojaške enote gre še posebej pohvaliti, saj so most zgradile v zelo kratkem času. Od prvih vrtalnih del za pilote do otvoritve mostu sta minila samo dva meseca.
O pomenu novega kolpskega mostu, ki je presekal 82 km dolg brezmostni pas reke, so govorili še: Marko Kobe, predsednik gradbenega
odbora in predsednik sveta KS Stari trg, ter predsednika IS SO Vrbovško in Črnomelj Zvonko Vrbanac in Janko Gladek. V kulturnem programu so nastopili: vrbovska godba na pihala, pionitji osnovnih šol Srpske Moravice in Stari trg ter starotrška folklorna skupina.
Z otvoritvijo mostu so občani štirih obkolpskih občin na primeren način počastili 40-letnico vstaje narodov Jugoslavije. Most je zanje ne samo znamenje napredka, ki prodira v nakdaj zaostale kraje Poljanske doline, temveč tudi znamenje volje živeti v bratski skupnosti narodov, kar je eden temeljev nove Jugoslavije.
MiM
KONČANO Študentsko TABORJENJE
V Črnomlju se je 22. julija končalo tritedensko taboijenje 56 študentov (med njimi je bilo 19 deklet) prvega in drugega letnika, ki na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo študirajo SLO. Studetnje so v Črnomlju in okolici praktično dopolnjevali znanje, pridobljeno med študijem na fakulteti. Na taborjenju so se naučili vojaških veščin in osnov povečevanja.
Spomenik mokronoški četi
Odkrili so ga v Zgornjem Zabukovju pri Trebelnem Blizu tisoč udeležencem govoril F. Komelj
V Zgoij nem Zabukovju pri Trebelnem je bila na dan vstaje osrednja občinska proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve mokronoške čete, OF in vstaje. Mokronoški četi so odkrili spomenik in ji podelili domicil občine Trebnje.
Slavnostni govornik je bil Franta Komelj, ki je kot njen borec orisal pomen in vlogo mokronoške čete. Poudaril je da se v sedanjih težavah premalo opiramo na izkušnje iz NOB, zatem pa je četi odkril
spomenik, ki ga je izdelal udeleženec trebanjskega tabora likovnih samorastnikov Bečir Beganovič iz Ripač pri Bihaču; ta je za to delo prejel posebno priznanje občine Trebnje.
Z namenom, da se ohranijo in krepijo junaške tradicije narodnoosvobodilnega boja, pa je predsednik občine Trebnje Tone Zibert mokronoški četi podelil domicilno listino, ki jo je prevzel komandir mokronoške čete Jože Nose-Span.
V okviru praznovanja je bil tudi orientacijski patruljni pohod od Mokronoga do prireditvenega prostora; pripravili sta ga ZRVS in ZSMS občine Trebnje.
Proslave se je udeležilo okrog tisoč ljudiv Med številnimi gosti so bili tudi vodja slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije Marko Bulc, podpredsednik skupščine Slovenije Ludvik Golob in. general Vlado Kocjan. Kulturni spored so pripravili pevci iz Sentlovrenca, trebanjska godba in recitatorka Vesna Turk z Mirne.
JANEZ PLATIŠE
SPOMENIK BORCEM - Kipar Bečir Beganovič je za spomenik mokronoški četi prejel posebno priznanje občine Trebnje. (Foto: J. P.)
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho, sončno in toplo vreme.
YU ISSN 0416 - 2242
Praznično in zavzeto
Na 6. srečanju delavcev IMV je govoril Boris Gabrič — Opozoril je na zapleteni gospodarski položaj — Pevski zbor, godba in recitatorji razživeli obiskovalce
Pri Miklavžu na Gorjancih je bila 22. julija proslava, ki jo je ob 40-letnici vstaje in ustanovitve OF pripravila konferenca osnovnih organizacij sindikata IMV. Na prireditvi, ki je bila hkrati šesto srečanje delavcev IMV, je govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko Boris Gabrič.
Gabrič je množici udeležencev uvodoma spregovoril o začetkih
Dve zmagi v ČSSR
Velik uspeh I. Zagorca
Te dni so se s treninga in tekem po CSSR vrnili novomeški kolesarji, ki so na svojih nastopih dosegli velike uspehe. Novomeščani so bili med bivanjem v CSSR gostje kolesarskega kluba železarne v Bohumi-nu.
Največ je dosegel Ivan Zagorc, ki je presenetil tamkajšnje strokovnjake, saj je v močni mednarodni konkurenci kolesarjev vzhodnih držav kar dvakrat stopil na zmagovalni oder. Najprej je slavil na kriteriju za pokal ČSSR in ZSSR (v kategorjji mladincev), njegov klubski kolega Papež pa je bil četrti; le
Ivan Zagorc, dvojni zmagovalec v ČSSR
dan zatem je Zagorc ponovil uspeh v dirki po ulicah Bohumina, pri čemer mu je veliko pomagal tudi Bojane. Tretji novomeški zastopnik Papež je bil pri mlajših mladincih drugi.
Za konec so Novomeščani nastopili še na sobotnem tekmovanju za veliko nagrado Bohumina in vsi pripeljali na cilj v vodilnih skupinah.
DENAR ZA POSPEŠEVANJE IZVOZA
V skladu z družbenim dogovorom o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvoza mora črnomaljska občina do konca leta zagotoviti 7,63 milijona dinarjev, in sicer v štirih enakih mesečnih obrokih, ki jih bo začela plačevati 15. septembra.
vstaje na Slovenskem in o pomenu tega dejanja. Dejal je, da so se slovenski vstaji že v samem začetku pridružili tudi dolenjski komunisti, okrog katerih se je začelo nabirati jedro partizanov.
V nadaljevanju je Gabrič opozoril na zdajšnji zapleteni gospodarski po-
RECITACIJE PRITEGNILE -Na slovesnosti pri Midavžu na Gotjancih so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili tudi kulturno-umetniškemu delu prireditve. (Foto: M. Luzar)
ložaj. Vzroki za takšno stanje so po njegovem v nedodelanih sistemskih rešitvah, v nedoslednem uresničevanju planov in v neučinkovitosti sprotne gospodarske politike. Menil je, da bo potrebno tudi na Dolenjskem preiti od ugotavljanja stanja k iskanju odgovornosti, in dejal: „Ce bomo ugotovili, da so za neizpolnjevanje dogovorjene politike ali pa za težave pri njenem uresničevanju krivi ljudje, jih ber pač potrebno zamenjati in na njihova mesta imenovati in izvoliti druge, ki bodo pripravljeni in sposobni izpeljati družbene opredelitve.”
Ko je govoril o IMV, je Boris Gabrič omenil zastoje v proizvodnji in prodaji v tej delovni organizaciji. Rekel je, da je pot iz težav v povezovanju z ostalimi avtomobilskimi tovarnami in v ustreznem samoupravnem organiziranju.
Na praznični prireditvi so udeleženci lahko poslušali tudi kulturno-umetniški program..
M. LUZAR
DRUŽNO Z VOJAKI
$ Na travniku gr ibelj skega športnega društva so občani te* krajevne skupnosti v sredo, 22. julija, počastili dan vstaje sloven-
* skega naroda s krajšim kultur-} nim programom in družabnim
sečanjem. Nastopili so gribeljski } .pionirji, mešani pevski zbor ta™
* pripadniki enote JLA, ki je na } izpolnjevanju svojih nalog. GrF
* beljčani že nekaj let pripravljajo podobna srečanja krajanov in
* vojakov.
* *
VROČINA IN NEVIHTE - Letošnje poletje nas koplje enkrat p znoju, drugič v močnih plohah, kar pa ne odžene turistov od bregov naših rek. Ob Krki, ki se ne more ravno pohvaliti s čistostjo, je za turiste manj priložnosti kot ob Kolpi, ki je topla, čista in še polna rib. Na kopališčih v Metliki, Primostku, Gribljah in še kje so pretekli konec tedna, ki je minil v znamenju ploh in oblačnega neba, turisti v toplo Kolpo raje namakali črve. Najbolj navdušeni ribiči so bili kislega vremena veseli, saj jim plena ni podila od palic množica kopalcev, ki se v prostih dnevih in ob lepem vremenu nabere povsod tam, kjer Belokranjci lahko ponudijo kaj več kot travnik ob vodi (Foto: M. Markelj)
\ j /
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
l
na
V začetku prejšnjega ted-se je v varšavski palači
kulture in znanosti zaključil deveti izredni kongres poljske združene delavske partije, prvi v zgodovini poljskega partijskega življenja, oziroma tudi prvi v deželah tako imenovanega realnega socializma Glede na to, da je bil najvišji forum potiskih komunistov sklican v času hude družbene in gospodar-
Dogodek upov in pričakovanj
ske napetosti, je bilo zanimanje Poljakov zanj izredno. Poljski časniki, radio in televizija, ki so srečanju posvečali veliko pozornost, so kongres upravičeno imenovali „kongres upov in pričakovanja", zavedajoč se dejstva, „da se čez noč ne bo nič spremenilo", ampak da bo potrebno mnogo več časa za „obračun" s krizo.
Čeprav izredni kongres poljskih komunistov ni odgovoril na vsa odprta vprašanja poljske družbe, je treba vendarle reči, da je šlo za prelomni trenutek. Prvič je potiska partija prišla na kongres z večino novih delegatov. Prav tako se je prvič zgodilo, da so s tetinimi volitvami izglasovali nov centralni komite ter politbiro, v obeh osrednjih organih partije pa sedijo v glavnem novi ljudje, med njimi tudi člani neodvisnega sindikata Solidarnost (med 200-čbn-skim je več kot polovica delavcev in kmetov). V politbiroju so ostali samo štirje člani bivšega vodilnega telesa PZDP (poleg Kani e se Jaruzelski, Olszowski in Bar-cikomki). Prav tako se je prvič zgodilo tudi to, da je
bilo več kandidatov za prvega sekretarja, ki ga je s tajnim glasovanjem izvolil kongres Kot vemo, se je večina delegatov odločila, da to mesto zadrži Stanislaw Kania To pa je obenem tudi potrdilo, da večina poljskih komunistov meni, da je rešitev za Poljsko edino pot socialistične obnove, ki jo vneto zagovarja prav prvi sekretar partije in ki je bila sprožena za lanskim šestim plenumom CK PZDP, na katerem je prišlo tudi do menjave v najvišjem vodstvu (odstranitev Edwarda Giere-ka, katerega je izredni kongres skupaj s številnimi njegovimi sodelavci črtal tudi iz članstva PZDP).
S procedurami tako imenovane „volilne demokracije" se je kongres, kot je videti, ukvarjal najtemeljiteje, kar zgovorno priča o zahtevi partijske baze, da z novimi imenovanji obračuna tudi s preteklostjo, z razraščajočo birokracijo, katerih „dejavnost“ je med drugim pripeljala deželo v krizo, in da z na novo zastavljeno dejavnostjo - na demokratični osnovi - ponovno pridobi izgubljeno zaupanje članstva v vodstvo, kot tudi celotne potiske družbe, upoštevajoč njeno raznolikost.
Ob potiskih mednarodnih obveznostih (članstvo v Varšavskem sporazumu in SEV) je bilo vendarle zaznati ..pojjsko pot v socializem". Stanislavv Kania je v zaključnem govoru celo poudaril: „Socializem bo zmagal v vsaki državi, toda poti do tega cilja bodo različne. “
Izredni kongres potiske partije je dokazal, da povratka na staro ni Šele naslednji dogodki bodo potrdili, v kakšni smeri bo ..korakala obnovljena Poljska".
VASO GASAR
Tanker nasedel na obali reke Elbe — Na obrežju reke Elbe v b&feini hamburškega pristanišča je nasedel liberijski tanker, v katerem je 75 tisoč ton nafte. Agencija Reuter, ki povzema sporočilo lokalne policije, je sporočila, da je pri tem večjakoličina nafte stekla v reko. Naftni madež seje doslej razširil že več kilometrov vzdolž Elbe in lokalna radijska postna neprestano opozaija okoliško prebivalstvo, naj blizu obale ne kuri ognjev in ne kadi, da ne bi zaradi malomarnosti prišlo do požara. Na sliki: tankerju so priskočili na pomoč trge vlačilci (telefoto: UPI).
Letošnji odkup - lanske zdrahe
_______Kdo	je	odgovoren	za nepravilnosti pri odkupu pšenice? — Manjši pridelek
Se nekaj dni in žetev bodo končali tudi na naj višjih legah. S tem pa bo tako rekoč končan tudi odkup pšenice, od katerega so si načrtovalci in obljubljeval-ci obetali več, kot bi smeli in kot bi lahko bili upravičeni glede na njihov odnos do setve in do pridelovanja plenice minulo jesen, pa najsi gre za nepravočasno določitev odkupne cene, za nesorazmerno ceno med plenico in koruzo, za razliko med ceno pridelka in cenami reprodukcijskih materialov, za pomanjkanje mineralnih gnojil, za...
Tako se je zgodilo tudi letos, kakor se je dogajalo že minula leta: plenice bio odkupljeno manj, kot so načrtovali. Vsa dosedanja opozorila pridelovalcev in sredstev javnega obveščanja glede zgoraj omenjenih nesorazmerij in napak so ostala — bob ob steno. Na srečo so
frutek
i
v sodelovanju z naravo
SPOŠTOVANI STARSl!
Ker je tovarna FRUCTAL iz Ajdovščine po svojih proizvodih dobro znana, vam je ne bi podrobno predstavljali. (Samo sokov letno izdela okrog 250 mil. enot 0/2 It).
Opozorili bi vas le, da izdeluje tudi sokove za dojenčke. Sok za dojenčke „FRUTEK" je v izjemnem proizvodnem procesu deležen posebne skrbi, saj je namenjen otročičku.
Ta naš sok so preiskusili v zdravstvenih in vzgojno—zdravstvenih ustanovah in izkazal se je odlično. Polnjen je pod sterilnimi pogoji in je obogaten s kalcijem, železom in vitaminom C.
Za sedaj izdelujemo tri vrste tega soka in to: korenčkov in breskov sok, za dojenčke od prvega meseca dalje in rdeči sok, ki je mešanica robid, črnega grozdja in črnega ribeza za otroke od tretjega meseca naprej.
Vsak FRUTEK je popolnoma sterilno spravljen v steklenički, ki drži deciliter in četrt in ima trajnost 7 mesecev, če pa smo FRUTEK že odprli, otrok pa ni vsega popil, ga lahko dobro zaprtega hranimo v hladilniku do 2 dni.
FRUTEK, ki ga lahko dobite skoraj v vseh lekarnah, sedaj lahko kupite tudi v naslednjih trgovinah:
Mercator Preskrba: Nakupovalni center. Blagovnica Krško
Emona Dolenjka: Samopostrežba pod lipo Črnomelj
Emona Dolenjka: Market Drska, Market Ljubljanska, Samopostrežba Glavni trg Novo mesto
Mercator Standard: Potrošniški center Novo mesto
FRUCTAL - MARKETING
587/31-81
bile za jesensko setev vremenske prilike neugodne, zagodla pa jo je tudi dolga zima. Tako je glavne krivce za takšen neuspeh pridelka in odkupa pšenice mogoče skriti za slabe vremenske razmere!
Ko so dokaj pozno določili odkupno ceno za pšenico letošnjega pridelka, ni bilo tceba biti jasnovidec za prerokbo, da načrtovana količina odkupa ne bo dosežena, kajti povišanje ni ustrezalo stvarno naraščajočim stroškom pridelovanja. Črnoglede napovedi je potrjeval že začetni potek odkupa pšenice. Kaj kmalu pa so ga v še bolj nevšečni luči potrjevale vesti o špekulantskih nastopih velikih odkupoval cev pšenice po precej višji ceni, kot je bila določena odkupna cena. Očitno je bilo, da so špekulanti predvsem iz vrst mlevsko—predelovalne industrije. Tem so se hitro pridružili razni zasebni prekupčevalci, brez katerih, kot kaže, v naši družbi sploh ne moremo ničesar urejati. Ni vrag, da tudi pridelovalec ne bi imel pravice ne prodati pšenico po ceni, ki so jo zavrgli že prvi odkupni posli!
Tako se je tudi pri letošnjem odkupu pšenice ponovil lanski polom. Samo s to in takšno ugotovitvijo pa se ne smemo zadovoljiti, kajti tega so razen že omenjenih krivi tudi drugi in drugačni razlogi, torej več ali manj poznani tudi krivci. Jasno je, namreč, da so se veliki špekulanti lahko lotili preplače-vanja le, ker so vedeli, da bo povišana tudi cena moke in kruha. In to spet v nesorazmer-
ODKUP
PŠENICE
SKROMEN
Temeljna organizacija kooperantov brežiške Agrarjje je od spomladi do zdaj sklenila le za 17 ton pšenice odkupnih pogodb. Vse se nanašajo na zamenjavo s koruzo. Pogodbe bi sklenili že jeseni, a ni bilo zanimanja, dokler niso kooperantom zagotovili umetnih gvo-
jil
POPRAVEK
Pesnika A. Guidija je v 18. stoletju zadela kap zato, ker je v knjigi, ki jo je podaril papežu Klementu XI., odkril eno samo samcato tiskarsko napako. Ge bi bili tako občutljivi tudi pri časopisih, potem bi zaradi tiskarskih napak vsak teden pomrlo celotno uredništvo Dolenjskega lista. Na srečo imamo novinarji tršo kožo, a nas vseeno prizadene hujše šarjenje tiskarskega škrata. Zato smo iz zadnje številke Dolenjskega lista dolžni popraviti tele podatke: Jože Knez iz Dolenje vasi, je umrl star 55 in ne 5 let, uvožena os za stroj v krški Celulozi bi staja 200 starih in ne novih milijonov dinarjev, v metliški občini pa je 500 in ne le 5Q članov Zveze komunistov.
UREDNIŠTVO DL
no večjem odstotku kot odkupna cen pšenice, kakor se je v resnici tudi zgodilo.
Pri nas se to lahko dogaja, ker odgovorni nimajo pravilnega odnosa do primarne proizvodnje in ker ne vedo, koliko se po vrednosti lahko izmelje iz enega kilogtittna pšenice. Ne vedo, da jds*-4dlogramu kruha manj kot kjjripam moke in da so v njem »proda, kvas, sol in drugi dodapK Temu primemo ne določajo^ pri mletju ne pri peki družbijiie priznanega povprečnega ijfftška, temveč se igračkajo tijtjf) s premijami, drugič s katopenzacijami. To in povišanje dria moki in kruhu opravičujejo s tem, da je mlevsko-p^Mfelovalna industrija morala djškžie plačati uvoženo pšenico. Kdo bo torej verjel pripovedovanju, da naša pšenica na svetovnem trgu ni konkurenčna, ker je predraga? In kdo iz tega izhajajoči logiki, da je pšenico bolje uvažati ali jo celo krmiti prašičem, kot pa več plačati za domači pridelek?
Visoke cene, ki so jih za pšenico plačevali predelovalci, po eni plati dokazujejo njihove velike možnosti „nategovanja“ predelovalnih stroškov, po dru-pa uspešnost njihovih pritis-:ov za povišanje cen. Takšne možnosti bi preprečili: določitev minimalne odkupne cene za pšenico kot osnovne cene v razmerju do koruze in drugih krmnih rastlin; določitev stalnih cen za različne tipe moke in cen za različne vrste kruha. V tem primeru bi bilo vseeno, koliko več plačuje mlinsko— predelovalna industrija za pšenico, seveda s pogojem, da ji ne bi pokrivali izgub! To bi jih že spametovalo. Sicer pa je ob morali, - kakršno so pokazali letos, zastonj apelirati na moralo pridelovalcev pšenice.
Stefan kuhar
tedenski
mozaik
NANCY REAGAN, SOPROGA ameriškega predsednika, je pred kratkim praznovala rojstni dan. Koliko let je na ta dan dopolnila, pa še naprej ostaja skrivnost Predstavnik Bele hiše je sporočil, da prva dama Amerike od tega dne naprej šteje 58 let. Po podatkih iz matične knjige v New Yorku pa je dve leti starejša. Anne Franccs Ro-bins se je rodila 6. julija 1921, piše v rojstnem listu, torej je stara 60 let.
BRITANSKO POLICIJO je globoko ganil podatek, da se povečuje število prestopkov med kategorijo ljudi, ki sicer ne uživa slabega slovesa: namreč med upokojenci. „The Guardian" poroča, da so v nekaterih mestih Velike Britanije prekrški upokojencev prav neverjetno narasli, na primer v Sheffieldu. Ne gre za težke zločine, v glavnem so to majhne tatvine v trgovinah s hrano.
Večina tatov je na policiji povedala, da s pokojnino ne morejo živeti, ker cene rastejo mnogo hitreje od pokojnin in da je kraja eden od načinov, da preživijo. Nekateri pa so priznali, da kradejo že od nekdaj in da jim dejstvo, da jih doslej še niso zalotili, daje občutek nedotakljivosti.
SODELAVCI VISOKE tehnične šole v Goeteborgu na Švedskem že dlje časa načrtujejo kolo, ki bo v celoti iz plastične snovi. Eden od konstruktorjev, Jan Olson, je izjavil, da bo novo kolo za celih pet kilogramov lažje od običajnega kovinskega kolesa, da bo sestav j eno iz manjšega števila delov in da ga bo laže vzdrževati. Če bodo vsi poskusi uspešni, ga bodo že naslednje leto začeli serijsko izdelovati
DUNA JSKE ZDRAVSTVENE oblasti so zabeležile strah vzbujajoče naraščanje števila narkomanov. Leta 1980 so v zvezi z mamili registrirali 1022 oseb. Četudi ni natančnih podatkov, strokovnjaki menijo, daje bil ta žalostni rekord letos že sredi leta presežen. Iz podatkov je razvidno, da je dvajset odstotkov vseh narkomanov starih od 14 do 18 let. Vse manj uživajo halucinogene, vse večje je povpraševanje po „trdih“ mamilih. Ugotovljeno je bilo, da četrtina tistih, ki jemljejo trda mamila, trpi zaradi poškodb na jetrih. Delež zasvojenih deklet se je dvignil že na triindvajset odstotkov. Rehabilitacija bolnikov je izredno težavna, saj pri več kot tretjini pacientov, ki so se več mesecev zdravili, niso dosegli nobenega uspeha. Triindvajset odstotkov narkomanov vztrajno zavrača kakršnokoli povezavo s centrom in le dvajset odstotkov se je mamila odvadilo in jih lahko štejejo za abstinente.
PO TREH DEŽEVNIH poletjih vlada v Moskvi spet prava poletna vročina. Temperatura je stalno okrog trideset stopinj celzjja in vse to spominja Moskovčane na poletje 1972, ki je zaradi neznosne vročine našla svoje mesto celo v sovjetski literaturi. Takrat je postalo življenje zaradi mnogih gozdnih požarov v moskovski okolici naravnost nemogoče.
KONTROLA NA NAJBOLJ ODPRTI MEJI
$
IZLET
BELOKRANJSKIH
VINOGRADNIKOV
Društvo vinogradnikov Bele krajine pripravlja za svoje člane strokovni izlet na kmetijski sejem v Gornjo Radgono, kjer bo poskušnja vin in bo razstavljalo tudi nekaj Belokranjcev. V dnevu potovanja je nastala sprememba. 25. avgusta bo vinogradniški dan in bodo izletniki iz Črnomlja odpotovali isti dan ob 4. uri, iz Semiča ob 4.15 in Metlike ob 4.30. V Radgoni si bodo najprej ogledali sejem in poslušali predavanje, naslednji dan pa si bodo ogledali usmerjeno kmetijo v okolici Ptuja, vinsko klet v Ptuju in še kaj. Cena dvodnevnega izleta je 1.500 din. Prijave in plačilo vnaprej sprejemajo poverjeniki društva (za Semič Alojz Beze, za Metliko Anton Ra-doš).
Se nikoli toliko vzorcev vin
Za ljubljansko „Vino 81" je komisija ocenjevala .1422 vzorcev vin iz 24 držav - Častno diplomo prejeli tudi dolenjski vinogradniki za cviček in modro frankinjo
Sejmišča
NOVO MESTO: Cene prašičkom ostajajo nespremenjene od zadnjega tedna. Na sejem so v ponedeljek pripeljali 343 prašičkov, prodali so jih 117. Do 12 tednov stare so prodajali po 2.000 do 3.000 din, nad 3 mesece stare pa po 3.100 do 3.900 din.
BREŽICE: Naprodaj je bilo 363 živali: do 3 mesece starosti so jih prodali 209 po okoli 110 din kilogram žive teže, 5 pujskov, starih nad 3 mesece, pa po 65 do 70 din kilogram žive teže.
Za mednarodni vinogradniški in vinarski sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani še nikoli ni bilo prijavljenih toliko vzorcev vina kot za 27. tovrstni sejem „Vino 81“
- 1422.
Na letošnjem tekmovanju najboljših vin iz vsega sveta sodelujejo vzorci iz 24 držav. Izmed 1422 so jih prgavili vinogradniki in vinarji iz Avstrije 325, Italije 128, Portugalske 111, ZR Nemčije 115, Jugoslavije 317, ZDA 69, Švice 53 in Nove Zelandije 52. Manj kot 50 vzorcev pa je bilo prijavljenih iz Alžirije (24), Avstralije (48), Belgije (9), Cileja (3), CSSR (10), NDR (5), Francije (19), Grčije (7), Izraela (4), Japonske (3), Kanade (34), Madžarske (25), Romunije (10), Španije (41), Turčije (7) in ZSSR (3).
Menarodna komisija enologov in degustatorjev je vina ocenjevala v dneh od 13. do 24. julija. Od prijavljenih vzorcev jih 34 ni prispelo v ocenjevanje pravočasno, 5 vzorcev pa je komisija izločila kot neprimerne.
Ob zaključku je komisija 6 vzorcev proglasila za „šampion 81“, in to po 1 vzorec iz Avstrije, Italije, Madžarske, Portugalske, ZR Nemčije in Jugoslavije. Za ostale vzorce pa je podelila 169 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo, 392 velikih častnih diplom z zlato medaljo, 611 velikih častnih diplom s srebrno medaljo, 204 častne diplome in 7 diplom za sodelovanje.
Med 317 jugoslovanskimi vzorci je	poslalo 30 vzorcev tudi 17
zasebnih vinogradnikov (16 slovenskih). Veliko častno diplomo z
Kmetijski
Zamrzovalnik dela čudeže 5
Zamrzovalne skrinje in omare prinašajo pravo revolucijo v gospodinjstvu. Omogočajo jedilnik, ki je bil prej nemogoč ali nedosegljivo drag. Glede zelenjave na primer: pozimi je pet do desetkrat dražja kot poleti, pa niti vedno je ni mogoče dobiti. Zamrzovalnik lahko zalaga kuhinjo z zelenjavo skozi vse leto. Kaj to pomeni, zna ceniti vsaka gospodinja.
Za zamrznitev je primerna skorajda vsa naša zelenjava. Izjema so nekatere sicer okusne sorte visokega fižola s ploščatimi in mesnatimi stroki, ki se jim pri od tajanju in kuhanju preveč zmanjša trdnost. Velja, da je vedno treba zamrzovati le kakovostno in sveže pobrano zelenjavo, vendar ne vse naenkrat.
Da bo kuhinja enakomerno in pravilno oskrbovana z zelenjavo, je treba zamrzniti primerno velike količine. Če namerava gospodinja ponuditi zelenjavo kot prilogo, potrebujemo 150 g na osebo, če pa bo zelenjava glavna jed, potrebuje 200 g. Temu primerne naj bodo zamrznjene ,,porcije". Za štiričlansko družino zadošča 50 do 80 kg zamrznjene zelenjave; količina je seveda zelo odvisna od cele vrste prehrambenih navad in potreb. Toliko zelenajve zapolni približno eno tretjino običajnega zamrzovalnika, preostali dve tretjini ostaneta za meso in sadje.
Pomembno je izbrati tudi pravi čas zamrzovanja. Dokler je dosti sveže zelenjave za sprotno porabo, z zamrzovanjem ni treba hiteti. Ohrovt, gomolje zelene, rdeče zelje, por in še nekatere vrste jušne zelenjave lahko zamrznemo šele novembra ali ob koncu oktobra. Paradižnik in paprika sta na vrsti prej, septembra in oktobra. Grah lahko zamrzujemo dvakrat junija ali julija, pa še jeseni v septembru.
Razumljivo je, da je treba načrtovati pridelovanje zelenjave za zamrzovalnik že vnaprej, saj se kaj rado zgodi, da bo neke vrste preveč, druge pa premalo. Sicer pa ostane na voljo še tržnica
Inž. M. L.
S
I
S
š
s
s
*
s
%
s
s
N
s
s
veliko zlato medaljo sta prejela laški rizling 1980 Milana Lisjaka iz Zalošč in merlot Andreja Rojca iz Zalošč. Velika častna diploma z zlato medaljo je bila podeljena za beli burgundec Marije in Ivana Borka iz Gornje Radgone, vipavsko rebulo Jožeta Vodopivca iz Zalošč, beli burgundec Stanka Čurina iz Koga. Veliko častno diplomo s srebrno medaljo šo podelili za laški rizling Rizman—Kuhar, Svetinje; kabernet I. Mermolje, Selo; renski rizling Marije in Ivana Borka, Gornja Radgona; barbero in merlot Milana Lisjaka iz Zalošč; barbero Andreja Rojca iz Zalošč; laški rizling Jožefa Baše iz Zalošč; modro frankinjo 80 Marije in Janeza Lorencija iz Trebnjega; laški rizling in sauvignon Stanko Čurina iz Koga. Častno diplomo so prejeli: burgundec in sauvignon Mermolje iz Zalošč; laški rizling M. in I. Borka; vipavska rebula Jožeta Vodopivca iz Zalošč; graševina Cvetana iz Jastrebarskcga; renski rizling Franca Lovenjaka iz Polane; cviček Mikliča; cviček Martinčiča; cviček in modra frankinja 79 M. in J. Lorencija; cviček 1. Sevra: laški rizling Ivana Kovača iz G. Radgone in laški rizling I. Verzela iz G. Radgone.
STEFAN KUHAR
Kako iz težav?
Dobrodošla bo pomoč izvršnega sveta občine
Stanje gospodarstva v krški občini se bistveno ne razlikuje od republiškega, toda (t)ozde, ki ne dosegajo fizičnega obsega proizvodnje in imajo izgubo, čaka odgovorna naloga, da kot nosilci planiranja v najkrajšem času pripravijo operativne programe.
V vseh delovnih okoljih z izgubo in težavami bo občinski izvršni svet nemudoma preučil razmere, pomagal pa bo tudi pri odpravljanju motenj na trgu. Na nedavnem zasedanju občinske skupščine so delegati sprejeli pobudo Celuloze, da bi seje prirejali izven delovnega časa.
Delegat Franc Čargo je nadrobno opisal, kako so se v Celulozi,,obrnili k sebi" in ugotovili vrsto pomanjkljivosti, ki odkrivajo, zakaj je proizvodnja v zadnjih letih, zlasti pa letos, manjša. Delavci so opozorili na rast bolniške, slabo izkoriščenost delovnega časa, preštevilne sestanke. „Zclo pa je omajana vera, da lahko resolucije in deklaracije kaj spreme-
nijo, če .nadgradnja' ne pozna težav baze, če se vse nenehno draži,“ je poudaril Čargo.
Delegat Jože Jurman s Krškega polja je menil, da v boju za pšenico včasih po nepotrebnem krivimo kmetovalce. Tem bi morali pomagati s koruzo iz rezerv, da bi jo pokrmili, dokler ne pridelajo svoje.
V Kovinarski se zavzemajo za podaljšanje plačila posojil, ki jih dajejo poslovne banke za izvoz največ za 90 dni, kovinarji pa čakajo na plačilo od 120 do 130 dni. Tako le stežka tudi več kot mesec dni sami kreditirajo kupce dragih asfaltnih baz. Ker se že srečujejo s pomanjkanjem dela, skušajo izpad na bazah nadoknaditi z drugo industrijsko opremo.
P. P.
Traktor še vedno mori
V 63 nesrečah je letos umrlo že 36 ljudi
Letos se je v Sloveniji zgodilo že 63 traktorskih nesreč, v katerih je umrlo 36 ljudi (33 voznikov in 3 sopotniki). Največ nesreč je bilo v juliju, kar 15, ki so terjale življenja šestih traktoristov in treh sopotnikov.
Med traktoristi je bilo največ žrtev na mariborskem območju (8), na celjskem 5, po 3 pa na novomeškem, postonjskem, krškem in soboškem. Po dva traktorista sta umrla na območju UNZ Koper, Ljubljana in Slovenj Gradec. V enakem lanskem obdobju sc je zgodilo 41 traktorskih nesreč, ki so zahtevale življenja 21 traktoristov-in treh sopotnikov.
V teh podatkih so zajete vse nesreče, ki so sc zgodile na cestah, na kolovoznih poteh, njivah, travnikih, v gozdu, torej nesreče pri delu. Skoraj vedno se nesreče pri delu končajo s smrtjo traktorista, kajti sam je največkrat kriv za nesrečo zaradi malomarnosti ali neizkušenosti. Kadar se sopotnik hudo poškoduje ali celo umre tedaj vozniu ne uide ovadba, ker je ogrozil življenje. Postopek pri obravnavi nesreč, ki so se zgodile na cesti, je enak kot za vse udeleženec v prometu.
Vendar o marsikateri traktorski nesreči nikoli ne zvemo, ker je nihče ne prijavi. Seštevek mrtvih je verjetno točen, saj tega ni mogoče zamolčati, zato pa je verjetno bilo več ranjenih.
*
%
*
S
5
*
*
s
*
s
N
I
EN
HRIBČEK
BOM
KURIL..
Vinograd v avgustu
ji Ureja- Tit Doberšek
5
J Stanje vinske trte v drugi polo-J vici julija je zadovoljivo. Po pozebi ^ so si poškodovane trte opomogle J in pognale razmeroma bujne mla-^ dike, a grozdja na teh mladikah ni J ali ga je zelo malo. Mladike kaže-J jo, da je trta neugodne posledice ^ mraza preživela in obeta nadaljno J rast trt ter bodoči pridelek.
^ Nasprotno pa imajo trte, ki niso ■S pozeble, bogat nastavek. Razvoj ^ grozdja je za cele tri tedne pred S razvojem v tem času lani. Zato J lahko pričakujemo boljši pridelek ^ grozdja. Zlasti sta bogato oblože-^ na rumeni plaveč in modra franki-J nja. Tudi modra portugalka ima ^ bogat nastavek. Še žametovka J ima, kljub lanski bogati letini,
^ tam, kjer so jo primemo pognojili % in obrezali tja kratko, bogat nasta-^ vek z velikimi, lepo razvitimi groz-. ^ di. Kdor ima šipon (na primer na ^ Bizeljskem), je prav tako lahko ^ zadovoljen, saj ta sorta letos dob-S ro kaže. Redki manjši nasadi sorte ^ game barvarice, ki jo vpeljujemo, S imajo prav tako bogat nastavek z ^ razmeroma velikimi, zbitimi groz-^ di. Le laškemu rizlingu in kraljevimi ni se vidno pozna spomladanska J pozeba mladik in je nastavek teh ^ dveh sort pod povprečjem. Na-^ sprotno pa je renski rizling lepo ^ obložen.
N Večjih poškodb toča v glavnem ^ še ni povzročila, in bomo zado-^ voljni, če bo pri tem ostalo.
> Škropljenje vinogradov
y Proti peronospori škropljenje v' ^ avgustu ne bo več potrebno. Le ^ tam, kjer je v zadnjih dneh toča ^ poškodovala mladike in grozdje, ^ bo treba še škropiti v začetku * avgusta, saj so po toči ranjene J mladike in grozdne jagode bolj s dovzetne za ponovno okužbo s
*
*
skih urah in ponoči, in če se bo J tako vreme raztegnilo še v avgust, $ lahko pride do gnitja grozdja, ki * ga povzroča razvpita glivica Bo- J trytis cinerea. Tisti, ki so proti l peronospori škropili z mycodifo- J lom, orthofaltanom WP, eupare- t nom ali vitosanom, so poleg pero- J nospore delno omejili tudi razvoj f glivic iz skupine Botrytis cinerea. * Ta sredstva kaže v začetku avgusta J
S * * * * * * * * t * t * * * * * * t * * * t
S
S i
t t *
S
s * * 0
še enkrat uporabiti. Posebna sred stva za zatiranje Botrytisa so ben late, enovit M, novejša pa ronilan in ravral. Ker so pretirano draga, jih uporabljamo le za škropljenje po grozdju v začetku avgusta. Tako bomo porabili manj škropiva pa tudi škropljenje bo učinkovitejše. Ta sredstva imajo navadno rok uporabnosti dve leti, zato jih lahko prihranimo še za škropljenje drugo leto, a to pod pogojem, da jih dobro zavijemo v izvirno embalažo in hranimo v suhem prostoru.
J peronosporo.
^ Razlaga, zakaj v avgustu ne bo ji več potrebno škropiti proti pero-^ nospori, je ta, da imamo kljub H vročini čez dan razmeroma hladne J noči, ki ne ustvarjajo pogojev za ^ razvoj peronosporc. Poletni trosi N peronosporc se razvijajo praviloma J le med 1. in 5. uro ponoči, če je v	-
^ ozračju več kot 80 odst. relgtivne	nim> škropivi,
j vlage in pri toploti vsaj 12 C. Po ^ podatkih meteorologov, ki nam ^ jih vsak večer posreduje televizija,
J pa smo letos imeli večinoma hlad-% ne noči s temperaturo, ki je bila ^ nižja kot 12 C.
Ne pozabimo na oidij
Čeprav letos zaradi hladnih noči niso bili pogoji za razvoj pero-nospore, ne moremo tega trditi tudi za drugo nevarno bolezen, oidij. Za razvoj te bolezni ni potrebna zračna vlaga, razvija se tudi, če ne dežuje in pri • nižji temperaturi kot peronospora, to je temepraturi pod 10 C. Medtem ko se trosi peronospore razvijejo le ponoči med 1. in 5. jiro, prija oidiju toplota 20 do 30 C. Torej st maj o glivice oidija glede vremena letos idealne pogoje za razvoj. . Zato so nekateri vinogradniki, ki ^ škropivu proti peronospori niso £ redno dodajali cosan, krathan ali J bayletori, že našli v vinogradih ^ okužbe s to boleznijo. Zato bomo £ do srede avgusta z navedenimi ^ sredstvi oidij še zatirali, in to v J lepem vremenu, najbolj uspešno z ^ žveplom v prahu, seveda če ima- ^ mo ustrezne žveplalnikc.
Grozdni sukači	£
Drugi zarod grozdnih sukačev, £ ki sc bo pojavil v začetku avgusta, Jj v večini vinogradov ne nastopa v J
taki meri, da bi proti temu 3cod- 'j ljivcu bilo potrebno škropiti s J strupenimi insekticidi (dipterex, ^ basudin). Če pa nam je ta škodlji- J vec napravil večjo škodo že ob J cvetenju grozdja, kaže v začetku * avgusta še enkrat škropiti z ustrez- #
ort
Bati seje £ gnilol
rozdne
>e
Ker smo doslej razmeroma po-^ gosto imeli dež, zlasti v popoldan-
3
DOLENJSKI LIST
OBRTNIKI SO SE IZKAZALI - Dom boštanj-skih gasilcev je že vrsto let pretesen. Odločili so se povečati orodjarno. Zasebni avtoprevoznik Franc Povše in bagerist Jože Udovč sta udarniško izkopala gradbeno jamo. Po dopustih se bodo lahko izkazali tudi drugi. (Foto: A. Železnik)
VivSBS^'-^ -POLETNA OPRAVILA - Zanimivost novomeškega Glavnega trga, vodnjak s Kettejevimi verzi, je doživel preporod. Delavca sta morala kar pošteno pljuniti v roke, da ste odstranila vso umazanijo. Zdaj kaže vodnjak po sem drugačno podobo. Kako dolgo bo tako?
... .	‘	’	»-.j	; ~	.	.	-.r,	-
.	...	V -, : "	~	'
KMALU PO ASFALTU? - Kot je bilo moč izvedeti v Kočevju, gradnja nove ceste med tem mestom ob Rinži in Novim mestom dobro napreduje. Že letos bo menda položen asfalt do Smuke, kako se bodo od tam naprej odrezali Novomeščani, pa še ni znano. (Foto: J. S.)
$4-	*>
* "
KOŠNJA POD GOSPODIČNO - Medtem ko se kmetje v ravninskih predelih že pripravljajo na košnjo otave, so prejšnji teden na goijanskih košenicah letos prvič zarezale kose in kosilnice. Božičevi iz Gabija so hiteli s spravilom v dolino, da jim ne bi mrve namočil dež.
Pogodb o delu res manj?
Konec maja v posavskih občinah 1.767 pogodb o delu Kako bo z zaposlovanjem mladih?
Po podatkih strokovne službe za zaposlovanje v Posavju je bilo do konca maja registriranih 1.767 pogodb o delu. V Brežicah 388, Krškem 476 in Sevnici kar 903.
SEIDLOV MLIN NAPOTI KANALIZACIJI — Delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta so 23. julija zjutraj ponišili zgornji dd Seidlovega mlina ob Krki. Tako so predčasno dokončali večletni proces (samo) razpadanja tega objekta. Odpadajoči kosi ometa in opeke so bili nevarnost za delavce, ki pod mlinom polagajo cevi za kanal S nove kanalizacijske mreže. Od nekdaj mogočne stavbe je tako ostal le še dimnik in meter zidu nad prvo ploščo. Vendar tudi tem bornim ostankom grozi propad, če jih ne bomo pravočasio zaščitili. Druga, preprostejša rešitev pa je dokončno rušenje. (Besedilo in foto: Stojan Pelko)
Več dni...
(Nadaljevanje s 1. strani)
tili z novim in močnejšim. Sedaj bodo že obstoječe zveze boljše, iz povečanih kapacitet pa bodo dobili nove telefonske priključke prebivalci Kandjje, Gotne, Žabje, Smolenje vasi in Malega Slatnika.
Zamenjava kabla ni bila mogoča brez odklopa vseh telefonov na tem območju. Vodja tehničnega oddelka v PTT podjetju Novo mesto Anton Bajec je povedal, da so do podrobnosti pretehtali vse možnosti, da bi bila prekinitev čim krajša. Odločili so se za najbolj ugodno finančno in tehnično rešitev, ki je zahtevala nekajdnevni telefonski molk. Prekinitvam bi še lahko izognili s prekopavanjem po vsem mestu, kar pa bi stalo kar 20 milijonov. Teh sredstev seveda nihče ni mogel zagotoviti. Razmišljali so tudi, da bi delovnim organizacijam za ta čas omogočili vsaj eno linijo, za kar pa bi bile potrebne zračne linije, katerih napeljevanje bi vzelo veliko časa.
Zgolj število pogodbenih delavcev (to niso vedno le upokojenci) ni pravo merilo. Zanimivi bi bili podatki o opravljenih urah, bolj pa o zasluženem denaiju. Kolektivi, čeprav bi to morali, vseh „podjetnikov“ niso niti priglasili skupnosti za zaposlovanje, zdi pa se, da zaposlovanje s pogodbami upada.
Skupnost za zaposlovanje bo tudi vnaprej previdna pri.izdajanju soglasij za takšna zaposlovanja. Če bo le mogoče, se bodo raje pogovarjali o zaposlitvah za določen čas.
Jesenska analiza zaposlovanja bo lahko povedala več o zaposlitvenih možnostih mladine, ki je končala šolanje oziroma študij. Vprašanje je, če bodo vsi dobili kruh. Odveč je preplah, saj stanje doslej nikoli ni bilo zaskrbljujoče. Je pa upoštevanja vredno pri razmisleku za poklicne namere mladine, ki šele stopa na pota usmerjenega izobraževanja.
V Posavju imajo primere, ko zaposlitve ne dobijo medicinske sestre, elektrotehniki in, kajpak, gimnazijski maturanti. A. ŽEI£ZHIK
Premalo informacij o jedrskih
Iz zadnje številke Komunista povzemamo prispevek, ki govori o posameznih nejasnostih okoli jedrske elektrarne v Krškem in poziva strokovnjake, naj javno povedo svoja stališča
Že zdaj je znano, da so se zaradi vpeljave dodatnih varnostnih ukrepov nekatera gradbena dela v jedrski elektrarni Krško zavlekla. Tako v elektrarni načrtujejo, da bi elektrarna začela poskusno obratovati avgusta. To pa po mnenju investitorja ne bi smelo vplivati na začetek redne proizvodnje v elektrarni novembra letos.
V razpravi delegatov zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine je bilo moč slišati kritiko na račun nepopolne informacije o poteku gradnje jedrske elektrarne, ki jo je skupščini predložil v obravnavno republiški izvršni svet. Iz informacije namreč ni razvidno, kako bo jedrska elektrarna vplivala na podtalnico na Krškem polju, pa tudi na pitno vodo, ki jo uporabljajo v Brežicah in v Zagrebu. Informacija tudi ne vsebuje odgovo- * ra na vprašanje, kako bodo odpadki v Savi vplivali na hlajenje reaktorja. Zato je zbor združenega dela predlagal izvršnemu svetu, naj informacijo dopolni in mu jo ponovno predloži v razpravo. Ta zahteva delegatov je nedvomno upravičena. Jedrska elektrarna Krško je kakovostno nov objekt v našem energetskem gospodarstvu. Od tega novega vira energije si v prihodnosti veliko obetamo.
Vendar pa obenem predstavlja mnogo večje tveganje kot gradnja kateregakoli energetskega objekta doslej. Ali smo res storili vse, kar nam omogočajo znanstvena dognanja, da
Poslej vsako leto
V Tribučah je bilo v soboto srečanje domačinov in ..izseljencev" — Bogat kulturni spored
Kaj zmore čvrsta odločenost in dobra volja, prepletena z iskrenim požrtvovanjem celotne vaške skupnosti, se je pokazalo preteklo soboto v Tribučah. Na pobudo vaških žena in krajevnega odbora Socialistične zveze so vneti organizatorji pripravili pravcati praznik, ki je bil veliko več kot le .jsrečanje zdomcev", kot je pozdravljal napis na velikem transparentu pri gasilskem domu.
Tribuče so tokrat povabile domov vse, ki so bili tu nekoč - rojeni, pa so šli za kruhom ali ' zaradi sile razmer pred ali po vojni po svetu. Prišli so številni rojaki, ki se občasno tudi sicer radi vračsgo v domače kraje. Med njimi so bili skoraj vsi še živeči nekdanji učitelji in učiteljice iz Tribuč, pa delavci in strokovnjaki, ki jih je iz Bele krajine zvabil široki svet. Vsakomur izmed gostov so pripeli na prsi nageljček, predsednik KO SZDL Janko Jankovič pa je spregovoril o napredku Tribuč in Bele krajine. Namesto lakote, ki je nekoč gnala ljudi od doma, je zdaj skoraj že na vsakem dvorišču traktor ali avto, vasje
dobila asfalt, zaslužka je dovolj blizu doma.
Sledil je bogat kulturni spored, kakršnega se ne bi bilo treba sramovati tudi večjemu kraju. Ženski pevski zbor Tribučank je zapel, da so se ljudem orosile oči, peli in deklamirali so še otroci, igral je ansambel: vsega je bilo dovolj m vsi so bili srečni. Žene iz vasi so napekle kruha in keksov, po hišah so pekli janj-čke, srečanje je poteklo dostojanstveno in v takem vzdušju, ki ga imajo' ljudje radi
Naj le mimogrede omenimo, da so nato zapeli še ..nekdanji fantje” iz vasi, danes resni in skoraj že sivolasi možje. To so jim vsi prisluhnili, pravtako tudi nekdanjim dekletom. To je bila prava počastitev krajevnega praznika - spomin na avgust 1942, ko je italijanski okupator od tu odgnal zavedne ljudi v taborišče smrti na Rab. Prisrčno gostoljubje, veselo vzdušje in nadvse prijetna družabnost - vse je združilo vaško skupnost v eno samo družino. „Poslej se srečamo vsako leto!” je bil enodušen sklep vseh, ko so bili to soboto v Tribučah.
TONL GOŠNIK
bi družbeno skupnost in slehernega njenega člana v največji meri zaščitili pred možnimi škodljivimi vplivi? O našem jedrskem prvencu govorimo, kot da seje že postavil na lastne noge in položil zrelostni izpit. Ustvarili smo celo vtis, daje preverjanje varnosti balast, ki ovira gradnjo jedrskih elektrarn, oziroma da gre za zadevo, s katero je moč zlahka
opraviti.
Nihče ne trdi, da ni možno zagotoviti potrebne stopnje varnosti v zvezi z obratovanjem JE Krško, oz. da kdo zavestno prikriva nevarnost takšne gradnje, vendar pa mora biti javnost s strokovnimi razpravami v sredstvih obveščanja informirana o dejanskem starju, tj. tudi o vseh pomembnih vprašanjih varnosti in
TUDI KOMUNALNO UREJANJE TECE
Kot so nam povedali v vodstvu krajevne skupnosti Kočevje, ta hip ni čutiti kdo ve kakšne dejavnosti na komunalnem področju. Da pa delo le ni čisto zastalo, lahko pokaže primer urejanja javne razsvetljave v naselju Strelišče in urejanje pločnika proti pokopališču.
tveganja ob začetku obratovanja naše prve nuklearke. Veliko je vprašanj, na katera bo še treba odgovoriti, npr.: kakšna bo reka Sava in življenje v njej, ko bo nuklearka začela obratovati; kako rešiti problem odlaganja radioaktivnih odpadkov in mnogih drugih vplivov, kakršne ima takšen velik objekt na naravo in ljudi na širšem področju, itd. Sava je npr. reka, ob kateri živi okrog 10 milijonov, občanov. Jedrska elektrarna Krško je od pristojnih državnih organov dobila „vizo” samo za prvi korak na poti do rednega obratovanja, to je za poskusno polnjenje z jedrskim gorivom. V javnosti so se pojavile informacije, da so tudi to odločitev sprejeli z zadržki in ob ugotovitvi, da vsi potrebni kriteriji niso do kraja izpolnjeni ter da bo zato nekatere bistvene treba še izpolniti, da bi lahko prešli v naslednjo fazo obratovanja jedrske elektrarne.
Javnost še ni dobila odgovorov na vsa ta vprašanja. Zato je prav zdaj čas, da tisti strokovnjaki, ki trdijo, da je v zvezi z jedrsko elektrarno Krško vse v redu, tudi javno povedo svoja stališča. Javnosti naj posredujejo celovito in objektivno informacijo o gradnji te in drugih jedrskih elektrarn v državi ali s pomočjo novinarjev ali pa z lastnimi javnimi nastopi.	VINKO	BLATNIK
Naglo za vedno odhajajo prizadevni in predani nosilci razvoja zdravstvene službe na Dolenjskem v organizaciji novomeške splošne bolnišnice. Dr. Perko, primarij dr. Smrečnik, primarij dr. Kosec, dr. Zakrajškova in drugi so poleg žive-t čih specialistov strokovno in živ-' Ijenjsko povezani z začetki in razvojem ter napredkom naše zdravstvene službe.
Imenovanim pokojnim zdravnikom se je pred kratkim pridružila še
Hi
primarij dr. Marina Masten, prva kirurginja Slovenije. Tudi ona je bila pomemben člen v maloštevilni zdravniški ekipi, ki je po vojni v težavnih razmerah uspešno zastavila svoje odgovorno delo v skrbi za zdravje človeka na Dolenjskem.
Qr. Mastenova je bila rojena v Kranju, kjer je preživela mladost. Medicino je študirala v Ljubljani in Innsbrucku, tam je leta 1936 promovirala. Zaposlila se je v ljubljanski bolnišnici, kjer se je navdušila za kirurgijo in leta 1942 opravila izpit za kirurginjo. Že leta 1950 je občasno prihajala v novomeško bolnišnico
v pomoč, leta 1951 pa se je za stalno naselila in zaposlila v Novem mestu.
Celih osem let sta bila s prof. dr. Bajcem edina kirurga na oddelku novomeške bolnišnice. Ob vsej obilici dela in odgovornosti je bila na plečih obeh kirurgov še skrb za napredek oddelka in vzgojo kadra. Pri tem delu je bila dr. Mastenova predana in požrtvovalna strokovnjakinja, za napredek je žrtvovala tudi del zasebnega življenja. Celih 25 let je delala na kurirškem oddelku, huda bolezen jo je prisilila, da se je upokojila, vendar je še pet let vodila rehabilitacijski oddelek. Nato je morala kloniti za vedno.
Za svoje strokovno in družbeno priznanje je dr. Mastenova dobila že leta 1966 red dela s srebrnim vencem, leta 1969 pa tudi naslov primarija. Njenih zaslug za napredek zdravstva in zlasti kirurgije v novomeški bolnišnici ni moč oceniti z nekaj besedami. To najbolj vedo njeni sodelavci, učenke in učenci, njeno skrb za vrnitev zdravja ali ohranitev življenja pa številni pacienti. Vsi ti jo bomo ohranili v lepem spominu.
TRŽIŠKI 2. AVGUST
Krajani krajevne skupnosti Tržišče redno počastijo svoj krajevni praznik 2. avgust. Ti kraji so med vojno mnogo pretrpeli. To nedeljo bo ob 9. uri komemoracija pred spominskim obeležjem pri železniški postaji v Tržišču. Uro kasneje bodo položili vence k vsem spomenikom žrtev fašističnega divjanja med vojno na območju krajevne skupnosti. Popoldne bo veselo, tržiški gasilci vabijo ob 15. uri na vrtno veselico na Malkovec.
V
„SOP", SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, DELAVSKI SVET TOZD KLEPAR, KRŠKO, GASILSKA 3
objavlja prosta dela oziroma naloge
ELEKTRIČARJA
Pogoji:
— K električar
— 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo na terenu
— 3—mesečno poskusno delo
Pismene prijave sprejema kadrovska služba „SOP", Krško, CKŽ 141, 15 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa.
581/30-81
Z AOBUUBA MLADIH VOJAKOV - V kasarni Milana Majca so slovesno proslavili dan vstaje slovenskega naroda. Ob tej priložnosti je prisegla nova generacija vojakov, ki so prišli v Novo mesto v začetku julija. O pomenu njihovega dela je mladim branilcem naše svobode spregovoril komandant garnizona Milan Gorjanc, pozdara-vili pa so jih tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine. Vojake so ta dan obiskali starši in brigadirji ZMDA Suha krajina 81. (Besedilo in foto: Stojan Pelko)
KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", n. sub. o., NOVO MESTO TOZD „KRMILA" PO SKLEPU ZBORA DELAVCEV PONOVNO
razpisuje prosta: dela in naloge UPRAVNIKA TOZD „KRMILA' NI POSLOVODNI ORGAN).
(INDIVIDUAL-
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali biotehniške smeri in 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah
— da so moralno-politični neoporečni
— da izpolnjujejo pogoje po 511. členu zakona o združenem delu.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev v zaprti ovojnici s pripisom „Za razpisno komisijo" TOZD Krmila na naslov: KIT KZ „Krka", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10
— splošni sektor.
Razpis velja 30 dni po objavi.
585/31-81
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta
PROSTA DELA IN NALOGE S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
VODJA KADROVSKO SPLOSNEOA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo:
— diplomirani pravnik ali pravnik in pet let delovnih izkušenj na delih in nalogah splošno pravnega značaja,
— družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto,
— sposobnost vodenja in organiziranja ter_drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti,
— družbenopolitična aktivnost,
— splošni pogoji, določeni z za! onom.
Ponovna izbira se bo opravila po 4 letih od pričetka opravljanja navedenih del in nalog.
Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in'dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „RAZPIS ZA VODJO KSS".
O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu ustreznega sklepa delavskega sveta.
Nudimo stanovanje, vseljivo takoj.
586/31-81
r  --------------------------------------------------
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V DELOVNI	SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B
AGRARIA BREŽICE' OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
RAČUNOVODJE DO V DSSS
Pogoji:
najmanj srednja šola ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj v knjigovodskih poslih
Nastop na delo po dogovoru ali najpozneje do 15. 9. 1981. Poseben pogoj za objavljena dela in naloge je 6 mesecev poskusnega dela in ocena, pogojena z izdelavo bilanc TOZD V DO za leto 1981.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja v DSSS Agraria Brežice, Šentlenart 72.
Prijavi je potrebno približati listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
584/31-81
pisma-
in
odmevi
kultura
in
izobra-
ževanje
Uničili so mi smreke
S kosilnico utrta pot skozi smrekov nasad
Spomini na
izgnanstvo
O čem so ljudje pripovedovali dobovskim šolarjem— Bilo je težko
Za nami je praznik vstaje slovenskega naroda. Borci, drugi udeleženci NOB in mlajši rodovi so se spomnili preteklih dni, mnogi so obujali spomine na borbene dneve. Tretješolci iz osnovne šole Dobova so se pogovarjali z nekdanjimi izgnanci v okoliških vaseh. Česa se ti ljudje najbolj spominjajo?
Rozalija Kovačič iz Rigonc je potožila, da jo je mučilo domotožje; v začetku ni v lagerju nič razumela, počasi se je navadila jezika; sedaj je že vse pozabila. Bila je zelo vesela, ko je prišla domov.
Marija Urek iz Loč še pomni, kako so prišli nemški vojaki in jih na kamionih odpeljali v Slezi-jo. V lageiju je bilo v eni sobi osem družin. Po štirih letih so se vrnili v porušen dom.
Vinko Horvatič iz Mihalovca je moral še zelo majhen s starši v izgnanstvo. V taborišču mu je umrla stara mama. Vodja lagetja je bil grob z otroki, in jih je pozimi postrojil na snegu in vetru. Tudi govoriti niso smeli slovensko.
Jože Zupančič iz Dobove je komaj preživel v Sleziji skupaj z ujetniki drugih narodnosti. Žalostno je bilo, ko so v taborišče vozili ruske vojne ujetnike. Bili so sestradani, bosi, s krvavimi nogami. Ujetniki v lagerju so zanje zbirali hrano in so jim jo metali preko žice. Nemci tega niso dovolUi. Nekoč je to nemški stražar opazil in tistega jetnika takoj ustrelil.
Rozalija Račič iz Malega Obreža ima boleče spomine na izgnanstvo. Kupovali so obleko od postreljenih Zidov, ki je bUa včasih še okrvavljena. Vmes so bile všite marke, svUene nogavice in rutice.
Alojzija Urek iz Mihalovca se spominja, da so ležali na golih tleh in stali v Rajhenburgu. 14 dni so se lačni tresli v lageiju Otroci sojo prosili za kruh, toda kje -aj bi ga vzela? Vsak je na dan trobil le tanko rezino. Veliko jih je zbolelo, nekaj pomrlo od gladu. Doma so jim Kočevarji razbili vse pohištvo. Spali so pri sosedu, dokler si niso za silo uredili dom.
Posadil sem smreke, jih negoval in varoval pred divjadjo in z veseljem opazoval, kako lepo rastejo. Pred dnevi pa si je nekdo preko tega nasada do bližnjega travnika z motorno kosilnico naredil pot.
Parcelo gozda, kjer sem posadil te smreke, mi je podaril oče, kije bil
»Dolenjski list« v ysako družino
AVGUSTA BO SREČANJE VINOGRADNIKOV
Letošnje srečanje belokranjskih vinogradnikov (sedmo po vrsti), bo v soboto, 15. avgusta, ob 14. uri v prostorih Vinske kleti KZ v Metliki. Podružnica Metlika bo pripravila strokovne razgovore, nato bo pri gasilskem domu veselica. Srečanje je namenjeno vsem vinogradnikom obeh belokranjskih občin, ne glede na članstvo v društvih.
kot gozdni delavec večkrat pohvaljen. On me je vedno učil gospodariti in ljubezni do dreves in pogozdovanja. Govoril je: „Ko posekaš drevo, posadi drugo, pa ne bo nikoli goličave!"' Zaradi tega sem kasneje ob službi in gradnji nove hiše vedno našel čas, da sem delal v gozdu. Sedaj sem zaradi službe veliko zdoma, toda enkrat na mesec si najdem toliko časa, da pogledam, kako je s smrekami.
Odraščal sem na kmetiji, kije bila precej odvisna od gozda in gospodarja v njem. Zato sem zaradi opisanega dogodka še toliko bolj začuden. Početje ni bilo potrebno, ker do jase vodijo zvožene poti. Sprašujem se, kako si nekateri lahko privoščijo tako neodgovorno dejanje, saj so smreke živa narava in potrebne zaščite.
M. A. Črni potok pri Kočevju
Sonce »požrlo” vozni red
V Krškem ie prava loterija najti pravi avtobus
V Krškem je bita Že večkrat „na tapeti" avtobusna postaja, toda ostalo je pri starem postajališču. To so prestavili pred farno cerkev, pa je promet motil pouk v. bližnjem Šolskem centru. Do prestavitve je prišlo zaradi obnove občinske stavbe; zdaj je postajališče spet pred občino, natančneje med gostilnama Murko in Komočar. Potniki se naslanjajo ob pročelje strnjenih hiš ob pločniku, seveda brez strehe nad glavo. Noge si lahko odpočijejo le na dveh klopcah v bližnjem parku.
Prava loterija je najti pravi avtobus. Za to je potrebno že kar nekaj atletske sposobnosti, saj je treba tekati od avtobusa do avtobusa, da
Novo mesto ni brez hib
Divja parkirišča, bližnjice, neurejene fasade
Zanimiva je dolenjska metropola, ki sc širi, posodablja. Toda za motorna vozila še ni poskrbljeno. Na več krajih nastajajo neurejena ali divja parkirišča, ki so ob cestah, celo v blatu, ko je slabo vreme. Tako parkirišče je na Drski (pred samopostrežno trgovino), ob potoku Težka voda, v Žabji vasi in pri bolnišnici v Kandiji, kjer se nabere največ avtomobilov.
Nekateri vozniki uporabljajo ,.bližnjice", ko morajo obvoziti mesto in nadaljevati vožnjo po novem mostu. Njihova krajšpjica pelje po travniku in na cesto pridejo z umazanimi kolesi.
Tudi prebeljene fasade hiš niso urejene. Posamezni hišni svet in krajevne skupnosti hi morali izvajati ..olepševalna dela" po ulicah in trgih. Bi morali posedovati holti-kulturno in turistično društvo. da bi imelo mesto lepo zunar\jo podobo, posebno v turistični sezoni?
S. SKOČIR
bi ugledali tablo z napisom proge. Pravzaprav je še dobro, če za odhod zveš, ko vozilo odpelje, seveda, če si prisopihal na pravi avtobus. Ves problem tiči v voznem redu, ki tega ime ne zasluži, saj je napisan kar z zbledelim flomastrom in je za« v izložbi poslovalnice Izletnika nečitljiv. Sonce je pač opravilo svoje, stari vozni red pa je, žal, končal v dveh kosih na bližnjem drogu.
Gotovo bi lažje poskrbeli za primeren vozni red, kot pa za novo avtobusno postajo, ki naj bi jo zgradili pri železniški postaji. Če že večletno dogovaijanje za novo avtobusno postajo ne obrodi sadov, čeprav bi bili veseli številni potniki in tudi stanovalci Ceste krških žrtev, ki se dušimo v onesnaženem zraku, bi lahko Izletnik, SAP in Gorjanci spravili skupaj vsaj en pošten vozni red.
ALFRED ISTENIČ Krško
Poslovodkinja poz« m uro
Odgovor na vest, objavljeno na trebanjski strani letošnje 29. številke Dolenjskega lista
Poskrvodkipja pozna na uro. Tako je treba povedati tistemu, ki se je skril za hrbte Sentruperčanov in v pjihovem imenu poizkuša blatiti tuje delo, ki ga prav ne pozna. Moti me predvsem to, da piaec omenja prezgodnje zapiranje bifeja, kar sploh ni res.
Pozablja na delo, ki ga je potrebno opraviti po enaindvajseti uri, ko se vrata bifeja zapro, namreč na čiščenje, administrativno delo itd. Vse to je potrebno opraviti izven delovnega časa. Zdi se, da se pisec tega ne zaveda, ne vidi zgledne prijaznosti in urejenosti poslovodki-nje, čistoče v bifeju in tega, da so mize velikokrat okrašene s cvetjem. Kot pogosten gost v bifeju vse to opažam in se čutim dolžnega, da prispevam k temu, da laž ne blati resnice.
Piscu, ki je svojo zlonamreno vest posredoval uredništvu Dolenjskega lista, dobronamerno odsvetujem, da še kdaj tako neodgovorno in v imenu vseh Sentruperčanov in okoličanov izraža svoje vprašljive občutke.
SENTRUPERČAN
Babica tisočim vnukom
Razgovor s sestro bratov Ribarjev, ki se je v Brežicah udeležila večanja predstavnikov šol, ki nosga ime po hrabrih partizanih_______________________
Pisana množica pred šolo v Brežicah hoče objeti smehljajočo, sivolaso ženo Miro Vučkovič, ki je še ed^a živa članica družine Ribarjev, 'ribližam se ji, se predstavim in prisluhnem ženi iz partizanske družine. Ne pripoveduje o sebi, spominja se s ponosom in bolečino bratov Lole in Juriče.
..Lola je bil zelo pameten in resen fant, Juriča zelo živahen. Lola je bil čustven, prepričevalen in dober organizator. Juriča je bil podoben materi. Zgodaj je začel slikati in svoja dela razstavljal. Lola je sodeloval pri Študentu in Mladosti, Jurka je urejal Mlado kulturo."
Kako ste doživeli napad na Beograd in prve vojne dni?
„Prav tisti dan naj bi slavili zaroko Lole in S lobode Hiša je bila zadeta in zgorelo je mnogo Juričinih slik, le skrite so ostale. Danes jih nekaj krasi moj dom, nekaj jih je v muzeju. Lola in Juriča sta z akcijami začela že v Beogradu. Septembra 1941
sem rodila sina Vlada. Presenečeni Juriča je to novico sporočil Loli, ki ga že ni bik) več v Beogradu, takoj zatem je odšel v partizane tudi Juriča.
Kdaj ste izvedeli, da ste izgubili oba brata?
„V listu Vreme sem zasledila, da je Lola padel na Glomočkem polju, Juriča pri Kolašinu. Toda verjela nisem. Sele, ko mi je v Osvobojenem Beogradu kot kruto vest potrdil tovariš Tito, sem se sprijaznila z usodo."
Kakšno je bilo vaše srečanje z dr. Ivanom Ribarjem po osvoboditvi?
„Bilo je hudo. Objela sva se in jokala. Oče je skozi solze rekel: ,Ni vredno jokati. Ce se jim želimo oddolžiti, moramo po njihovi poti.‘“
Veliko bi hotela Mira še povedati, toda morala je na razstavo.
S pogledom sem spremljala ženi-čko, ki se mi je zdela kot draga babica s tisoči in tisoči vnukov po vsej Jugoslaviji
MIRJANA KRISfARlC^
NENEHNA RAST - V teh poletnih dneh obiskovalci brežiške knjižnice najpogosteje posegajo po poljudnem, lahkotnejšemčtivu, sposodijo pa si tudi precej leposlovnih del. Odkar se je knjižnica preselila v sodobne, lične prostore ob Domu učencev, seje število obislovalcev bistveno povečalo. Po grobi oceni so si bralci izposodili v letošnjem prvem polletju za okoli 2.000 knjig več bot lani ta čas, pridobili pa so tudi čez 200 novih članov. (Foto: P. Perc)
»Spoštovanje” do lesa
AVGUSTA SPET MOTOKROS V ČRMOŠNJICAH
Priprave na motokros, ki ga na progi Brezje pri Cnnošrjjicah skupaj organizirata Avto moto klub Dolenjska iz Dolenjskih Toplic in AMD Bela krajina, sc bližajo koncu. Za dirko, ki velja za republiško prvenstvo, se je prijavilo že 106 tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov, od tega do 50 ccm 27 tekmovalcev, do 12 ccm 34 tekmovalcev in do 250 ccm 42 tekmovalcev. Hkrati s prijavami in pripravo proge za dirko, ki bo 9. avgusta, so prizadevni organizatorji uredili tudi vse ostalo. Obiskovalcem bodo poleg športnih užitkov na voljo še domača vina in dobrote z ražnja, za oboje pa bodo poskrbeli gostinci Zdravilišča Dolenjske Toplice in Viatorja iz Črnomlja. Uradni trening se bo začel ob 9. uri dopoldne, start dirke pa bo ob 14. uri.
Oče je bil suhorobar, sin rezlja kipe - Delo in pogoji v ribniški likovni koloniji odlični — Enkratno
„Vedno sem ustvarjal samo v lesu“, mije rekel Lojze Čampa med tem, ko je obdeloval hrastovo deblo na letošnjem srečanju likovnikov v ribniški občini. „Do njega namreč gojim poseben odnos, ki sem si ga pridobil ob očetu, suhorobarju in krošnjarju. Ta odnos bi lahko najbolje opisal z besedo spoštovanje. To pa izvira iz dolgoletne tradicije naših krajev okoli Zapotoka, kjer je bila ta obrt doma.“
Sicer je nekdanji Zapoto-čan zaposlen v Iskri v Ljubljani, kjer je dolga leta delal v razvoju kot elektro-inženir, pa se je potem zaradi obujanja spominov na rodne kraje lotil obdelave lesa. V lesu namreč lahko ustvarja, saj se mu zdi, da tam nastaja nekaj živega, da se tam pretaka neki fluid, da v njem zmeraj ostane nekaj njega. In to razdajanje ga prav nič ne moti, celo več, pri ukvarjanju s fotografijp ga je celo pogrešal. Fotografija je namreč preveč tehnično naravnana, v njej je vse premalo možnosti za ustvarjalno izražanje. Sicer pa je nemogoče z besedami izreči tisto, kar se potem preliva v les.
In kako mu je všeč ustvarjanje v likovni koloniji?
„Še nikoli nisem imel takih pogojev za ustvarjalce, saj je tu enkratno okolje, polno duhovitosti, prave ustvarjalne atmosfere. In šele v takem okolju se res lahko do kraja posvetim ustvarjanju, zato bi lahko rekel, da v tako dobrih razmerah še nisem delal,“ je pohvalil ribniška likovna srečanja Čampa.
Lojze Čampa
Sicer pa so mu šli na roke tudi v Iskri, kjer je za udeležbo dobil plačan dopust tako, kot so ga dostikrat doslej dobili tudi športniki. In za Čampo lahko rečemo, da si je tak odnos zaslužil, saj je že uveljavljen amaterski ustvarjalec, ki je doslej priredil sedem razstav, od Kočevja do Kranja, Tržiča in Kostanjevice.
J
»Izgnanci” tudi na filmu
Dokumentarni televizijski film o tragediji Slovencev iz Posavja in Obsotelja
Ekipa ljubljanske televizije je pred kratkim končala snemanje televizijskega dokumentarnega filma „Izgnanci“, kateremu kot osnova služijo motivi iz istoimenske knjige Franca Šetinca. Scenarij in režijo je opravil Milan Ljubič, snemalec slike je bil Žaro Tušar, snemalec zvoka Jože Trtnik, dramaturg pa Dušan Voglar.
Pred filmsko kamero se je zvrstilo več kot 20 nekdanjih izgnancev v Šležijo iz Krškega, Dobove, Velike Doline, Mihalovca, Sel, Artič in drugih krajev Posavja in Obsotelja, odkoder je okupator oktobra in novembra izseljeval Slovence. V oddaji nastopa tudi avtor knjige „Izganci“ Franc Šetinc.
Ob razgovorih in obujanju spominov bo film prikazal še obsežno dokumentarno gradivo. Nekaj fotografij so ljubeznivo prispevali nekateri izgnanci, večji del gradiva pa so filmski delavci posneli v Muzeju slovenskih izgnancev v Brestanici ter v Inštitutu za raziskovanje delavskega gibanja v Ljubljani.
IMAJO SVOJO GALERIJO
Krška likovna skupina, kjer deluje okoli 20 ljubiteljskih likovnikov, je v obnovljenem brestaniškem gradu dobila velik prostor, v katerem bodo prirejali razstave svojih članov in razstave likovnikov, s katerimi Krčani sodelujejo. Vrzeli med posameznimi razstavami bodo zapolnili s stalno razstavo.
Novomeški kulturni,,bolnik”
Dom kulture iz leta 1930 je potreben nujnih vzdrževalnih del - Ali bodo ljubitelji gledališča in koncertov to sezono čepeli doma? - Do zdaj poprečno 250 obiskovalcev
na dan	~
tem
Stavbe umirajo počasi, ji prav tako zanesljivo kot ljudje; pri te se ne menijo za objektivne okoliščine. NovomeSti Dom kulture x je znašel na smrtni postegi prav v času, ki je zdravljenju neproizvodnih zgradb zelo nenaklonjen. Vendar ta objektivna okoliščina nič ne spremeni. Če se ne bomo lotili sanacije že preko petdeset let stare stavbe, bo dolenjska metropola brez kulturnega doma, kar pomeni, da se bo število kinopredstav zmanjšalo za več kot polovico, da ne bo gledališčih predstav, da bodo morali odpovedati koncertni abonma, konference, šolske in drage proslave
V minuli kulturni sezoni si je 23 gledaliških predstav ogledalo 10.000 ljudi. To je impozantna številka, s katero bi se radi pohvalili tudi v drugih reggskih središčih, kjer pa takšnim namenom ne služijo tako ostarele in neustrezne stavbe. V poprečju sta v novomeškem Domu kulture vsak dan dve prireditvi in pol, obiskovalcev na preko 250. To dokazuje potrebnost tega kulturnega prostora.
Žalostno diagnozo so zadnji dan junija postavili gradbeni, energetski, sanitarni, požarni in inšpektor dela, ko so si na pobudo odgovornih v ZKO ogledali prostore in naprave v Domu kulture. Iz zapisnika je razvidno, daje dom hudo bolan in potreben nujnega zdravljenja. Objekt je potreben večjih vzdrževalnih del, ker so posamezni elementi že delno dotrajani, poškodovana je streha, kletne prostore zamaka voda, pločnik je krepko načet in lahk bi se pod večjo težo udrl, stropna konstrukcija nad dvorano je v sredini močno povešena, fasada ponekod razpada in od-
pada, vidne so razpoke, elektro-initalacije so potrebne nujne prenove, doma nima zasilne razsvetljave (se pravi, da ob izpadu omrežne napetosti obiskovalce čaka tema, ki pa lahko Jutro zaneti iskro panike) itd,, itd. Omenimo še, da častitljiva kotlarna centralnega ogrevanja iz leta 1930 ni zdržala kritičnega ogleda: inšpekega je ugotovila, daje neuporabna.
Logičen nasledek ugotovitev na komisijskem ogledu sta odločbi, ki sta ta mesec prišli na ZKO. Odločbi zahtevata odpravo ugotovljenih nepravilnosti do 30. septembra letos.
„Leta smo opozarjali, v kakšnem stanju je Dom kulture v Novem mestu," je povedal vodja delovne skupnosti ZKO Boris Savnik. „Zdaj je stanje takšno, da zahteva takojšnjo rešitev, vendar ZKO s svojimi sredstvi niti novomeška kulturna skupnost ne bosta zmogli izpeljati sanacijskega načrta, katerega predračunska vrednost znaša več kot 10 milijonov. Potrebna bo širša družbena pomoč!"
Zaenkrat ima ZKO še od predlanskega leta 2,57 milijona dinarjev za ureditev kotlarne in ogrevanje dvorane. Brez tega bo dom pozimi sameval zaprt. Treba je le dobiti gradbeno dovoljenje. Seveda pa je ureditev ogrevanja le prvi od mnogih prepotrebnih korakov, ki vodijo k zdravju častitljive novomeške kulturne hišt, o katere pomenu in vlogi najbrž nihče ne dvomi.
M. MARKELJ
„MANJ STRASNA NOČ“
Po treh mesecih dela je ekipa ljubljanske televizije, v kateri je bdo preko 40 igralcev in statistov, zaključila snemanje televizijske nadaljevanke „Manj strašna noč". Snemali so na Travni gori, v Jelenovem žlebu in pri partizanski bolnišnici Ogenjca. Zadnje kadre so posneli v Dolenjskih Toplicah. Nadaljevanka je nastala na osnovi avtobiografske knjige „Ogenj-ca“. ki jo je napisal znani partizanski zdravnik Peter Gala, pripoveduje pa o enkratni tragediji v naši NOB. Zaradi izdajstva je bila jama, kamor so se ranjenci skrili, odkrita, vendar pa je bolničarka Mimica po dogovoru s tovariši raje postrelila ranjence, na koncu pa še sebe, kakor da bi živi prišli v okupatorjeve roke.
M. GLAVONJIČ
  5
(TELEVIZIJSKI SPORED
31.	VII.
petek
17.30	POROČILA
17.35	BESEDE IN GLASBA: TRIO
CODONA
V ljubljanskem Cankarjevem domu so zadnji četrtek v maju nastopili trije glasbeniki, ki veliko pomenijo v svetu t. i. improvizirane glasbe. Collin Walcott, Don Cherry in Nana Vasconcelos so znani tudi po tem, da izvrstno igrajo na celo vrsto starih ljudskih glasbil, denimo, na sitar, tablo, sanzo, timpane, leseno flavto, govoreči boben, konge in berimhau. Kajpak tudi pojejo.
18.05 OBZORNIK
18.15 ŽIVLJENJSKE POSTAJE MARXA IN ENGELSA
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, zadnji del dokumentarne nanizanke
21.05 V ZNAMENJU
21.20	NOČNI KINO: NA VRAT NA NOS
Eilm, ki ga je 1976 posnel ameriški režiser Tom Gries, bo prikazal zloglasnega Charlesa Mansona in njegove pajdaše, ki so si vest obremenili s številnimi umori, dokler jih ni po poboju igralke Sharon Tate in njenih prijateljev dosegla roka pravice.
Film na dokaj uoKumentaren način kaže krvave prizore in orgije Manso-novih neuravnovešenih podanikov, konča pa se s sojenjem kolovodji in nekaterim drugim pripadnikom tolpe. Igrajo George di Cenzo, Steve Railsback, Nancy VVolfe, Sandra Bla-ke in drugi.
17.00	Jugoslovansko prvenstvo v plavanju (prenos iz Splita) - 18 30 Rock koncert - 19.00 Znanost -
19.30	Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.30 Poročila - 20.40 Naš čas - 21.25 Predstavljamo vam Portugalsko
1.	VIII.
sobota
1
17.00 POROČILA
17.05	ROBINOVO GNEZDO
17.30	G LASBENA ODDAJA
18.00 OO SKOK V PRETEKLOST, angleški mladinski film
Prosto po znanstvenofantastičnem romanu H. G. Wellsa o časovnem stroju, ki omogoča človeku skok v preteklost ali prihodnost, so angleški filmarji posneli film, ki ie
popestren z zabavnimi vložki, da bi bolj pritegnil mlade.
18.55 NAŠ KRAJ: GORNJI GRAD
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	BITKA ZA ANGLIJO, angleški film
Dogajanje je postavljeno v leto -1940, ko se Nemci odločijo za zračni napad na Anglijo, otočani pa jih pričakajo dobro pripravljeni. Bitke se kar vrstijo, spopad terja veliko žrtev na eni in drugi strani, vrste nemških letalcev pa se končno tako razredčijo, da morajo nacisti skrbno pripravljeno invazijo na Anglijo pre-
ložiti, zgodovina pa pove, da do nje nikoli ni prišlo. Eilm je 1969 zrežiral Guy Hamilton, glavne vloge pa igrajo Laurence Olivier, Robert Shaw, Michael Caine, Christopher Plummer, Kenneth More, Susannah York itd.
16.55	Otroška predstava - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar - 18.J5 Mladinski ekran - 18.45 Poezija -
19.30	Dnevnik — 20.00 Jesen brez cesarja (japonski film) - 21.45 Dnevnik - 22.00 Za konec tedna
2.	VIII.
nedelja
1
9.10 POROČILA
9.15 SEZAMOVA ULICA
10.15 ŠOFERJA
11.10 TV KAŽIPOT
11.30	NARODNA GLASBA: SREČANJE KOROŠKIH VIŽARJEV
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.45	ŽIVLJENJE Z OČETOM, ameriški film
Na začetku zdajšnjega stoletja si oče poprečne ameriške družine domišlja, da je ne nadomestljiv j edini, katerega beseda kaj velja. Zena je kajpak potrpežljiva, otroci pa kakor
vsi otroci, sprva ubogljivi, a pride čas, ko se hočejo osamosvojiti. O razmerah v taki družini bo pripovedoval film, ki ga je 1947 zrežiral Michael Curtiz, v tej izvrstni komediji pa igrajo VVilliam Pawell, Irene Dunne, Edmund Gvvenn, ZasuPitts, Elisabeth Taylor in drugi.
17.40	POROČILA
17.45 JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, prenos iz Splita
18.45 GRADITELJI, dokurtentarna oddaja
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	HUMORISTIČNI ODDAJI Naslednjih pet nedeljskih večerov bosta na sporedu vsakokrat po dve humoristični oddaji novosadskih in beograjskih televizijcev. Tokrat si
bomo najprej ogledali zgodbo Bilo je, pa je minilo, ki jo je po scenariju Milenka Vučetiča zrežiral Jovan Ristič. Naslov druge zgodbe je Naše zgodbe, scenarist je bil spet M. Vučetič, režiserske posle pa je opravil Aleksandar Mandič.
21.05	PORTRET DRUŽINE RIVA-LICO, dokumentarna oddaja
21.35	V ZNAMENJU
21.50	CRVENA ZVEZDA: DINAMO, repqrtaža o'nogometni tekmi
22.20	ŠPORTNI PREGLED
16.00	Nedeljsko popoldne — 17.30 Ubiti mojega dragega (ameriški film)
- 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Čas jazza - 21.05 Poročila
- 21.15 Prva sobota
3.	VIII.
ponedeljek
17.35 POROČILA
17.40	VRTEC NA OBISKU: NAŠA GALERIJA
17.55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: PESEM VESLA, ameriški film
18.35 OBZORNIK
18.45	POP GODBA:	ŠARLO
AKROBATA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	M. Kmecl: FRIDERIK Z VERONIKO
Slovenski literarni zgodovinar in teoretik Matjaž Kmecl se vse bolj uveljavlja tudi kot izvrsten dramski pisec. Tudi na malih zaslonih smo si že lahko ogledali več tipr izoritev njegovih del, tokratno, ki posega v čas celjskih grofov, so pred dvema letoma z uspehom igrali v Mestnem gledališču ljubljanskem in od tam bomo videli televizijsko priredbo. Celjskih grofov se je Kmecl lotil s povsem novega zornega kota, parodira glavne junake in v igri oblasti, ljubezni in smrti kaže Friderika kot požeruha in pohotneža, Veronika pa je po moški sili hlepeča deklina, ki se tedaj, ko je ne potešuje-Friderik, predaja tudi drugim. Igrajo Dare Ulaga, Zlatko Šugman, Jožica
Avbelj in drugi, dramo pa je zrežiral Žarko Petan.
21.30	KULTURNE DIAGONALE
22.10	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madžarščini —
18.00	Dnevnik - 18.15 A. Senoa: Zlatarjevo zlato (lutkovna nadaljevanka) - 18.30 Pripovedi o vstaji -
18.45	Glasbena medigra - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Znanost - 20.50 Poročila
- 21.00 Srečno, tujka - 21.50 Goce Delčev (dokumentarna oddaja)
4.	VIII.
torek
18.00	POROČILA
18.05	BELI DELFIN, francoska risanka
18.20	JUGOSLOVANSKI NARODNI V PESMI IN PLESU: VEČNA HlSA
18.35	OBZORNIK
18.45	MOSTOVI - HIDAK, oddaja
za madžarsko narodnostno skupnost
1*00 KNJIGA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ODPRTO ZA USTVARJALNOST
Na znanstvenem področju se dandanašnji svet ne povezuje le med sosednjimi državami, temveč sega tako sodelovanje na vse celine. Pri nas pa je drugače, šele na začetku ' smo pri povezovanju znanosti med republikami in pokrajinami. Zakaj je tako in kakšni so izgledi, da bi bilo i kmalu bolje, o tem bo govorila drevišnja oddaja, v kateri bodo o možnostih sodelovanja na področju znanosti razglabljali sekretarji raziskovalnih skupnosti posameznih republik in pokrajin.
20.50	Colette: CLAUDINE -Na sporedu bo uvodna oddaja francoske nadaljevanke, kije nastala po štirih romanih francoske pisa-
teljice Gabrielle Colette, vsi pa govorijo o dekletu, ki se po svoje bori za prostor pod soncem. Igrajo Marie-Helene Breillat, Georges Marchal, Jean Desailly, Catherine Samie in drugi, nadaljevanko pa je posnel Edouard Molinaro.
22.10	V ZNAMENJU 22 35 ZA LAHKO NOČ Z RADIJSKIM PIHALNIM KVINTETOM
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 Pionirski studio - 18.45 Narodna glasba —
19.30	Dnevnik - 20.00 Bloodm Sweat and Tears (zabavnoglasbena oddaja) - 20.50 Legende danes
21.10	Poročila — 21.20 Kolumbijska dokumentarna filma
5 VIII
sreda'
17.45 POROČILA
17.50	RDEČA ZORA
18.20	OKROGLI SVET
18.30	OBZORNIK
18.45 NASI PREDSTAVNIKI, oddaja s festivala mladinskih pevskih zborov v Celju
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: MARJANA MOJE MLADOSTI
Mlad fant je pod neznanskim vplivom matere, zato poskuša marsikaj, da bi se osamosvojil. Biva v internatu ob nekem bavarskem jezeru. Na drugi strani jezera je grad, v njem pa živi mlada, lepa Marjana, do katere fant ni ravnodušen. Njegova želja po ženski je prikazana na freudovski način, film, ki ga je po istonaslovem romanu Petra de Mendelssohna 1954 posnel francoski re-
žiser J ulien Duvivier, pa je zasnovan dokai mistično
21.45	MINIATURE: DUNAJSKI
BIDERMAJER
22.10	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madžarščini —
18.00	Dnevnik - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Prijatelji glasbe -
19.30	Dnevnik - 20.00 Kaimija (predstava LG iz Tuzle) — 21.45 Poročila - 21.50 Šoferja - 22.50 Odprta knjiga
6.	VIII.
četrtek
18.00	POROČILA
18.05	DIVJA LETA Danes bodo začeli ljubljanski televizijci predvajati beograjsko nani-
zanko 13 zgodb, ki se odvijajo v banatski vasi Balanište, v središču dogajanja pa so otroci, in sicer od konca vojne do jeseni 1946. Govor bo o njihovem siromaštvu, ljubezni, strah, prijateljstvu in drugem.
18.35	OBZORNIK
18.45	NA SEDMI STEZI, oddaja o
športu
19.IS	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	STUDIO 2, oddaja o kulturi
21.25	V ZNAMENJU
21.40	NASILJE V DRUŽINI, zadnja oddaja angleške dokumentarne nanizanke
RenauJt4GTL
kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri.
Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje.
RENAULT 4 GTL! — Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 crn^ (1,108 I) — minimalna poraba goriva — 4,8 I/80 km/h
— velik prtljažni prostor — 1185 dm^ (1185 I)
— Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
— design za danes in jutri VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
Renault 4GTL- »mali velikan«
RENAULT«
• - ■ . : . :
Posebno ugodni pogoji za nakup RENAULT 4 TLS: — 60.000 din v gotovini in 18 mesečnih obrokov po 4.994,45 din. Pri vplačilu z dinarji deviznegaporekla 19 % ceneje! VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICAH IMV NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IN OSTALI PRODAJNI MREZl:
Ct avtotehna
LJUBLJANA, TITOVA C. 36, TELEFON: (061) 317-044
ovtomerkur
TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5, TELEFON: (063) 24-200
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1668) 30. julija 1981
Ob ime za bori tisočak
V Kmetijstvu Adlešiči ob popisu »spregledali" 250 kg sladkorja ter nekaj olja in.margarine
Senat novomeške enote Temeljnega sodišča Novo mesto jel obsodilo Kmetijsko zadrugo Črnomelj—TOK Kmetijstvo Adlešiči I na 30.000 din denarne kazni, Marijo Pezdirc, podovodkinjo trgovske prodajalne, in Franca Kureta, vodjo splošnega sektorja] Kmetij sive zadruge Črnomelj, pa na po 2300 din denarne kazni. Sodba je b<la izrečena, ker so
dežurni v	»
poročaj	0
VLOMIL V KLUB - Neznanec je. 22. julija zjutraj ali dopoldne vlomil v metliški mladinski klub. Odnesel je ročno blagajno, v kateri je bilo 700 dinarjev.
ČUDEN IZPAD - Alojz Miljkovič (38 let) s Hrasta je pred dnevi v domači vasi pil in se pogovarjal s še dvema domačinoma. Ko je mimo prišel Jože Sladič, je začel Miljkovič preklinjati nekakšnega partizanskega in komunističnega boga. S Sladičem, ki je borec od 1941, se je Miljkovič tudi prerival. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
PRETEPAL OČETA - Marjan Matko je 22. julija ves dan delal pri hiši, ki jo gradi poleg očetove. Opil se je, doma zvečer razgrajal, razbijal inventar in končno pretepel očeta, ki gaje miril. Žalil je tudi miličnike, ki so prišli ponj.
RAZNESLO SOD - Emil Roglič je v soboto delal pri hiši, ki jo gradi v Podturnu. Pomagala sta mu tudi Srečko Strnad iz Novega mesta in očim Anton Impl. Slednji je z rezil-ko rezal prazen kovinski sod. Nenadoma je počilo, pokrov soda je odneslo v Strnada in mu zlomilo nogo, laže jo je skupil tudi Roglič, Impla pa je opeklo po roki. Sod ie razneslo, ker je bil prej v njem lak. V zaprtem sodu so se nabrali plini, ki jih je iskra izpod rezilke vžgala.
SMRT ZARADI MALICE
V ponedeljek popoldne je 43—letni Vinko Sanjkovič iz Ragovega peljal s kombijem od Novega mesta proti Stopičam. Med vožnjo po blagem klancu navzgor pri Črmošnjicah je jedel kruh in salamo. Ko je tako preganjal lakoto, je z avtomobilom zapeljal v levo. Takrat je nasproti na motorju pripeljal 18-letni Anton Stangelj iz Gotne vasi. Avtomobilist se je umikal, vendar prepozno, motorist je silovito treščil v steklo kombija in bil takoj mrtev. Štangelj ni imel vozniškega izpita. Vinko Sanjkovič je bil ranjen.
SAM PRED SABO SKRIL PRIHRANKE
Pred dnevi je Alojz Jakofčič Belčjega vrha javil, da mu je iz omare v nezakljeni stanovanjski hiši izginilo nekaj več kot 50.000 din, nekaj ameriških in kanadskih dolarjev ter 470 mark. V soboto pa je lastnik prišel miličnikom povedat, daje denar našel v drvarnici, kamor ga je skril, in nato pozabil nanj.
KZ Črnomelj ter Marija Pezdirc in Franc Kure kršili zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem proriietu ter tudi sistem ukrepov, kLpreprečujejo spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga. - j
KZ Črnomeljjjjgjll. septem-"' ^ Pezdirc in
bra lani preko Franca Kureta v v Adlešičih opui
i prodajalni popis 250
romska
zdrahe
Stari prepiri med Brajdiči — Nož v ženskih rokah
V soboto, 18. julija zvečer je v Škocjanu izbruhnil pretep zaradi starih sporov med družinama Valentina Brajdiča in Jožeta Brajdiča.
Med prepirom je 28-letni Jože Brajdič z razbito pivsko steklenico napadel 45-letnega Valentina Brajdiča-Deč ka in ga porezal pč vratu.
Nato se je lotil še 25-letnega Miša Kovača, ki je hotel braniti Valentina. Kovača je Jože Brajdič porezal po trebuhu in desni roki. Vsi trije Romi so iz Dobruške vasi. Kovača in Valentina Brajdiča so odpeljali v bolnišnico.
Popoldne 20. julija pa sta v IGM Strešnik v Dobruški vasi 23-letna Nuška Jurkovič in 14-letna Nevenka Hudo-rovac napadli 20-letno Marinko Brajdič, ki naj bi hodila z možem Jurkovičeve.
Marinka je potegnila žepni nož in ljubosumno Jurkovičevo ranila po roki, tako da je morala k zdravniku.
V PIJANEGA PEŠCA
V petek zvečer je Anton Matkovič iz Goleka pri Vinici v Malem Nerajcu z osebnim avtom zadel v 24-letnega Huseina Pajazetoviča iz Kanižarice. Pajazctovič je pijan zaspal na cesti, nekaj manj kot dva metra od roba. Avto mu je zlomil desno nogo.
ŠKODE NE MOREJO UGOTOVITI
Pred dnevi je neznan tat na silo odprl prodajno okence kioska Dela v Metliki S čim si je postregel, zaenkrat ne morejo ugotoviti, ker je prodajalka na dopustu.
PADEL Z MOTORČKOM - Sead Sirovica iz Trebnjega je 21. julija popoldne Pod gradom padel z motorčkom. Nesreča seje zgodila zaradi prevelike hitrosti. Sirovico so odpeljali v novomeško bolnišnico.
SEDEM RANJENIH - Marjan Smrtnik iz Šmartnega je v nedeljo zjutraj peljal s tovornjakom iz Zagreba proti Ljubljani. V Ribnici je začel v blagem ovinku na pretrgani črti prehitevati neki tovornjak. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal turški zdomec Ceiel Baybostan. Turek je zaviral, tako da je Smrtnik lahko prehitel tovornjak. Zaradi naglega zaviranja je nato Bay-bostana zaneslo v levo na 5 metrov visok nasip, od kodet se je avto prevalil na njivo. Ranjeni so bili Baybostan in šest sopotnikov v njegovem-avtu. Odpeljali so jih v novomeško bolnišnico. Smrtnik je po nesreči ustavil na bližnjem parkirišču.
VERIŽNO TRČENJE - V soboto zjutraj je grški zdomec v ZRN vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Benečiji je dohitel kolono in zaviral, vendar ga je
zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste zaneslo v osebni avto turškega zdomca iz Švice. Grka je odneslo s ceste, zadeti Turek pa je obstal na levi polovici. Takrat so iz nasprotne smeri drug za drugim pripeljali turški zdomec v ZR Nemčiji ter jugoslovanska zdomca (eden deia v ZRN, drugi pa v Avstriji). Prvi avtomobilist je zadel v na cesti stoječi avto, druga dva nista mogla ustaviti in nastalo je verižno trčenje. Nihče ni bil huje ranjen, škoda pa je precejšnja.
KDO JE ODNESEL BOGCEIN KNJIGE?
Pred dnevi je bilo vlomljeno v staro zapuščeno hišo v Dobrniču. Hiša je last l-raneiškc. Lazar z Lokev. Nepridiprav a prišel noter skozi razbito okno. Odnesel je nekaj -nabožnih kipcev, večmka, kovinski križ, nekaj starih skodelic ter 14 več kot 100 let starih njip avtorjev Barage in Pirca. Vrednost imajo predvsem knjige.
kg kristalnega sladkorja, 14 steklenic po liter rafiniranega jedilnega olja in 3 kilograme margarine z namenom, da si pridobi premoženjsko korist v višini 938,66 dinarja. Kot je znano, se je 10. septrembra lani z odlokom ZIS sladkor podražil za 3,30 din pri kg, olje za 7,09 pri litru in margarina za 4,80 pri kilogramu. Zastopnik KZ Črnomelj, Marija Pezdirc in Franc Kure so se zagovarjali, da ob popisu pač niso bili dovolj pazljivi in da so tako spregledali popisati 250 kg sladkoija, 15 litrov olja in 3 kg margarine. Sodišče pa je menilo, da sladkorja, olja in margarine ob popisu ni bilo mogoče zgrešiti, razen če so vse skupaj nameravali zgrešiti. To pa seje zgodilo očitno le z enim samim name- j nom: pridobiti si premoženjsko I korist.
Pri odmeri kazni je sodišče pri vseh obdolžencih upošteva- j lo, da gre za kršitev pomembne-1 ga zakona, ki mu je potrebno glede na stabilizacijo posvečati posebno pozornost. Obdolženci j so hoteli na škodo družbene skupnosti ustvariti čim boljši ] položaj zase. KZ Črnomelj je bila poleg tega že tovrstno kaznovana. Kot olajševalno okoliščino pa je sodišče štelo razmeroma majhen predmet špekulacije, saj so si šli mazat roke in predvsem ugled za borih | 938 din in 66 par.
Sodba še ni pravnomočna.
PUNKERJI TUDI V ČRNOMLJU?
V noči na 20. julij so neznanci (ali neznanec) napisali na ograjo pri železniškem nadvozu v Črnomlju parolo PUNK (A), na betonsko ograjo pri Glažarjevi hiši pa SIOKS (A). Napisa, ki so ju prepleskali, sta bila visoka pol metra.
POLJAKA Z URAMI
V nedeljo sta po trebanjski občini hodila mlajša Poljaka in prodajala ročne ure na baterije. Taka trgovina ni dovoljena, trgovcema so zasegli 17 ur, nekaj plinskih vžigalnikov in 130 baterij.
KDO JE NAMERAVAL ZAZGATI SKEDENJ?
V noči na petek je nekdo poskušal zažgati skedenj Jožefe Pavlin iz Gor. Vrhpolja pri Sentjer- ] neju. Preiskovalci so ugotovili, daje požigalec prišel do zadnje strani skednja, izpulil iz strehe šop slame, jo prižgal in porinil skozi lino v skedenj. Na srečo je goreča slama padla na kup pšeničnih zrn, ogenj se ni razvenel, tlele so le deske. Pavlinova je zjutraj opazila dim, tleči les so pogasili sosedje.
DRAGO KOPANJE
V petek popoldne sc je šel 37-letni Karel Jevšek iz Kanade kopat v Šmarješke Toplice. Avto je pustil nezakljenjcn kakšnih 50 metrov od kopališča. Na zadnjem sedežu so bile hlače, v njih pa 400 mark, 200 dolarjev, 1000 šilingov, 2.000 din in dokumenti. Vse je izginilo neznano kam.
PRETEPAL OTROKA
Na vaški kolovozni cesti pri Žvabovem je 29-letni Jože Vene 17. julija pretepal 13-letnega Martina Selka, menda zato, ker mu je večkrat nagajal. Martina so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, pretepanje pa bo seveda obravnaval sodnik.
NI JIM BILO POMOČI
V novomeški bolnišnici je umrla grška državljanka Dcspina Panteli-don, ki je bila hudo ranjena v prometni nesreči 13. julija pri Biču. V nesreči sta bila takoj mrtva njen mož in hči.
Za posledicami prometne nesreče je umrl tudi Marin Dolinar iz Novega mesta. Ponesrečil sc je 8. julija v Vel. Cerovcu.
NI PREVISOKIH CILJEV - Rokometaši Krškega so sredi julija pričeli priprave za tekmovanje v 1. SRL. Ker nimajo bolestnih, previsokih ciljev, se kaj lahko pripeti, da bodo s trdim treningom dosegli celo kaj več, kot pa le obstanek v ligi. (Foto: P. P.)
Boj za obstanek bo hud
Rokometaši Krškega pred tekmovanjem v I. SRL
Rokometaši Krškega, novi člani I. SRL, se od 13. julija pripravljajo na tekmovanje v tej sezoni. Člani in mladinci se zbero vsak dan v dvorani OS „Milke Kerin" v Leskovcu, saj kot kaže, denarja za sicer sila koristne in učinkovite višinske priprave ne bo moč zvrtati. Do pričetka-tekmovanja 4. septembra pa bi bili radi povsem pripravljeni za trd boj za obstanek v ligi ali morda celo za uvrstitev tik pod zlato sredino.
Krčani se sicer zaenkrat ne ubadajo s pretiranim proučevanjem svojih možnosti v 1. SRL, toda radi bi upravičili zaupanje vse večjega števila svojih privržencev. Zanimiv primer za druge klube je morebiti ta, da so pri RK Krško uskladili načrte za delo v tej sezoni soglasno z občinsko ZTKO in TTKS. Osnovna in zelo pomembna je usmeritev, da ne bodo krepili članske vrste z novimi igralci za vsako ceno, pač pa bo vsa pozornost namenjena sedanji ekipi. Klub je sicer odprt vsakemu igralcu iz bližnje okolice, ki bi želel prispevati delež k uspešnim nastopom, vendar naj bodo to igralci iz okolice. Med pomembne okrepitve sodi bivši Slovanov rokometaš Longo. Poleg njega so še Šebalj, povratnika Pereč in Rakar ter Malgaj, ki je sodeloval v slovenski mladinski reprezentanci, imena od katerih pričakujejo več kot od drugih.
Trjje Sevničank Svažič, Možic in Špan, so bili vedno za zgled drugim, pridni in disciplinirani
V
na treningih in borbeni na tekmah. Na vrata prvega moštva pa že trkajo mladinci Grilc, Taborin, Božič, Pajič in Starc. Če ob teh omenimo še hrbtenico ekipe: čaplja, kapetana Bizjaka, Kekiča, Pirca in Znoja ter prizadevnega vratarja Jožeta-Arha, potem je na dlani, da bodo Krčani za marsikoga trd oreh. Trener Dušan Kokalj ima na voljo kar širok izbor igralcev, kmalu pa bodo vzniknili na površje novi talenti izmed mli(j-ših pionirjev,, ki jih vadi Zvone Sebalj, ter kadetov in starejših pionirjev, o katerih pripoveduje Oskar Kovač samo najlepše: „Od petnajstih rokometašev jih je deset iz kmečkih družin. Pozna se, da so vajeni res trdega dela. Pričakovali bi več razumevanja staršev. Ti kaznujejo otroke najprej s prepovedjo igranja rokometa, namesto da bi odsvetovali divjanje in disko. Imeli smo obetajočega igralca, pa smo ga izgubili, ko so mu starši kupili motor." Izjemna marljivost starejših’ pionirjev in kadetov (to so fantje sedmih in osmih razredov), ki poleti vadijo kar dvakrat na dan, bodo skušali zadržati. Uglašeno moštvo bo za nagrado letovalo v koloniji na Lošinju. „Čez tri leta morajo biti trge v prvi ekipi," je prepričan pred sednik RK Krško Branko Pirc in nadaljuje: „Smo eden izmed klubov, ki mu ne more nihče očitati, da ne deluje vzgojno. Stike imamo s šolami in rokome-taši-odličnjaki pomagajo slabšim." "	P.	PERC
m *hš I I I I I I
Množičnost kotle redko kje
Zgledno delo TVD Partizan Leskovec — Leta 1982 — jubilej
TVD Partizan Leskovec, društvo za šport in rekreacijo, ki bo prihodnje leto praznovalo srebrni jubilej, je lahko vzor marsikakšnemu podobnemu društvu iz večjega kraja, kot je Leskovec. Značilno za vse dejavnosti Leskovčanov je, da je odziv vedno množičen.
Da bi sc čim več ljudi ukvarjalo s telesno kulturo, čeprav le kot trimčkarji, je cilj mnogih organizacij, zlasti pa društev TVD Partizan. Podpredsednika Tomaža Žnideršiča in predsednika nadzornega odbora Jožeta Arha, ki sta oba že predsedovala uspešnemu društvu iz Leskovca, smo izbrali za sobesednika, čeprav bi prav toliko vedel gotovo tudi predsednik tega 350-članskega društva Branko Janc.
„Lela 1979 smo obnovili razpadajoči zadružni dom s prostovoljnim delom, največ pa nam je pomagal SOP. Uredili smo 6-s.tezno avtomatsko strelišče. Lani je po nogometnem turniiju, kjer je sodelovalo -38 ekip, z zračno pu3co streljalo kar 378 ljudi, vsega pa je prišlo na vrsto več kot 600 obiskovalcev in udeležencev," ponosno pripoveduje Arh, Žnideršič pa ga dopolnjuje, saj je ob tako razvejeni dejavnosti lahko kaj pozabiti „Trim kolesarjenja se redno udeležuje preko sto ljudi Povezujemo športno in družabno-kulturno življenje. Imamo ligo v malem nogometu z desetimi ekipami, rekreacijska moštva pa združujejo člane, starejše od '35 let. .Tudi zimska rokometna liga v krajevni skupnosti šteje 10 ekip. Potem je tu še zimska liga v namiznem tenisu, šahovska in atletska sekcija."
Tedenske rekreacjjske vadbe bi bile nedvomno še uspešnejše, če bi bilo več vodnikov. Manjka torej strokovnjakov, saj za stalno dobre organizacije prireditev poskrbijo še Avgust Danko, Karel Blatnik in Stanko Salmič.
P. P.
MOZELJ: NOGOMETNI TURNIR
V počastitev dneva vstaje je KSD C iril Dekval iz Mozlja minulo sredo pripravilo nogometni turnir, na katerem so poleg domačinov nastopile še ekipe Mlake, Staleerjev in Kajuhovega naselja iz Kočevja. Slednji so bili tudi zmagovalci turnirja, druga je bila Mlaka, tretji Mozelj in četrti Štalcerji. Najboljši strelec je bil Rajšelj, najboljši vratar pa Mihelčič.
M. KUZMA
VISOKA ZMAGA PARME
V Kočevju je 5 dni gostoval šahovski velemojster Bruno Parma in odigral simultanko na 34 ploščah. Zmagal je z rezulatom 25,5:5,5 točke.
Uspehi zasenčili slabosti
Ob Rinži zadovoljni z dosežki v minuli sezoni
Čas poletnega športnega mrtvila ponavadi izkoristimo za pregled minulih dosežkov, pri čemer v Kočevju ugotavljajo, da je za njimi še ena plodna športna sezona. Pri tem imamo v mislih predvsem uspešne nastope košaikatjev, atletov, rokometašev in še koga.
Največ so v minuli sezoni nedvomno dosegli košarkarji, ki so povsem nenadejano osvojili 1. mesto v II. republiški ligi in si tako priborili status člana enotne slovenske lige. Od atlejov velja na prvem
■mmm
mestu omeniti Jožeta Koleto, skakalca ob palici, ki je na nedavno končanem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto, z malo več sreče pa bi bil lahko še višje. Tudi namizni tenis dobiva v mestu ob Rinži vse več privržencev, saj mladi, predvsem po zaslugi bratov Pogorelcev, dosegajo vidne rezultate.
Sc beseda, dve o rokometu in nogometu! Navzlic težavam je rokometašicam uspelo, da so ostale v republiški ligi, kar velja tudi za nogometaše. Slednje jc marsikdo po slabem startu in prepričljivem zadnjem ' mestu skozi domala celo prvenstvo že povsem odpisal, vendar so zadnja kola dokazala, da gre tudi tej priljubljeni igri z žogo v Kočevju
na boljše.
M. GLAVONJIČ
PLEZALNI TABOR
V dneh od 1. do 4. julija so imeli novome3ci alpinisti tabor pod severozahodnim ostenjem Velikega Špičja. Delo v taboru je nekolikanj motila krušljivost kamenin, sicer pa jc bil delovni program v celoti izpolnjen.
ŠTEVILNI VZPONI
V zadnjem času je bilo opravljenih nekaj zanimivih plezalnih vzponov, od katerih omenimo navezo Rogelj Mokotar, ki je v Kleku preplezala Brankovo smer, in navezo Golob Mokotar, ki jc v Julijskih alpah preplezala Zajedo v Sitovi Glavi, zatem pa še centralno smer v Velikem Spičju. (IV +.450 m, 4h).
..PRIJATELJSKA SMER ‘
V času plezalnega tabora pod Velikim Špičjem' sta Alojz Rogelj in Stane Mokotar preplezala prvenstveno smer in jo imenovala ..Prijateljska smer". Odlikuje so po čvrsti skali v zgornjem delu Se ocena smeri: V,450 m, 5h.
Istočasno pa sta Dane Brezovar in Majda Rajer preplezala novo vstopno varianto 1 umovc smeri. Ocenila sta jo z II do III, 350 m in 2,5 h.
DELOVNA AKCIJA
Zaradi skromnih finančnih sredstev in vse dražje opreme so se alpinisti odločili, da s čiščenjem zunanjega dela Dolenjskega zdravstvenega centra zaslužijo potreben denar za nabavo opreme. in izvedbo raznih akcij. Kot je videti,'jim je šlo delo dobro od rok.
S. MOKOTAR
USTANOVI U NOGOMETNI KLUB
Na pobudo krajevne organizacije ZSMS so mladi iz Šentruperta že pred časom ustanovili nogometni klub, ki bo v kratkem registriran. Zanimivo, da večji del stroškov, ki jih prinaši brcanje, krijejo jgralci sami, saj vsak član prispeva mesečno v klubsko, blagajno 100 din- Nekaj jim je v začetku dala le šentruperska organizacija ZSMS, trebanjska TTKS pa je primaknila denar za kritje sodniških stroškov.
J. PLATIŠE
FRANC RACMAN - Član zabukovške lovske družine Franc Racman (na sliki v sredini) odlični drugi pri streljanju na glinaste golobe za svinjsko glavo.
DOLENJSKI LIST
ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE
razpisujeta
za prodajo stanovanjskih hiš
Javna dražba bo v krajih, kjer se nahajajo stanovanjske hiše, po naslednjem razporedu:
Dne 13. 8. 1981 ob 7.30:
v Stari cerkvi hiša št. 2: izklicna cena 150.000 din zemljišče 708 m2 29.028 din ob 9. uri:
v Starem logu hiša št. 2: izklicna cena 135.000 din zemljišče cca 800 m2 22/m2 ob 11. uri:
na Smuki, hiša št. 7: izklicna cena 60.000 din zemljišče 638 m2 12.760 din
Dne 14. 8. 1981
ob 8. uri:
v Grčaricah, hiša št. 7: izklicna cena 150.000 din zemljišče 748 m2 10.472 din ob 10.30:
v Srednji vasi, gospodarsko poslopje — senik pri hiši št. 16, izklicna cena 19.006 din zemljišče 27.193 din
Dne 17. 8. 1981 ob 7. uri:
na Mlaki hiša št. 5: izklicna cena 165.000 din zemljišče cca 800 m2 a 35din/m2 ob 8.30:
v Polomu hiša št. 14: izklicna cena 42.000 din zemljišče cca 800 m2 18 din/m2 ob 11. uri:
na Oneku hiša št. 5: izklicna cena 180.000 din zemljišče cca 700 m2 a 22 din /m2 ob 13. uri:
V Nemški Loki:
— hiša št. 6: izklicna cena 50.000 din, zemljišče 370 m2 5.180 din
— hiša št 7: izklicna cena 28.000 din, zemljišče 228 m2 3.192 din
Javne dražbe se lahko udeležijo kupci, ki pred pričetkom javne dražbe vplačajo 10—odst. kavcijo od izklicne cene. Kavcija se všteje v kupnino, če ponudnik uspe, v nasprotnem primeru se kavcija vrne.
Kupec mora plačati najmanj 30 odst. izlicitirane cene za hišp in celotno odškodnino za zemljišče v 30 dneh po javni dražbi oziroma ob sklenitvi kupne pogodbe.
Ostanek največ 70—odst. kupnine od izlicitirane cene s 5—odst. obrestmi mora kupec plačati najkasneje“v treh letih, mesečna anuiteta pa ne sme biti nižja od mesečne stanarine. Kupec plača stroške cenitve in prodaje, stroške izmere zemljišča, davek od prometa nepremičnin, sodne ter druge takse v zvezi s prodajo in prepisom.
Nosilci imajo prednostno pravico nakupa stan. hiše za izlicitirano ceno.
Hiše, ki so predmet prodaje, so obremenjene s stanovanjsko pravico (naseljene), razen hiše na Smuki št. 7 in Polomu št.
14.	Prodajalec prodaja stanovanjske hiše brez obveznosti do kupcev glede reševanja nadomestnih stanovanj, za stanovalce, ki stanujejo v hišah.
Za nekatere hiše (tudi senik) so poteg kupnine še regresni zahtevki za povrnitev vloženih sredstev, ki so jih vložili stanovalci in v izklicni ceni (cenitvi) niso upoštevani. Zahtevki bodo sporočeni na javni dražbi.
Interesenti dobijo dodatna pojasnila pri delovni skupnosti skupnih služb — pravno premoženjski službi v Kočevju, Kolodvorska št. 25, ali po telefonu št. 851—611.
TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV KMETIJSTVA KOČEVJE
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo tovorne prikolice znamke ITAS, nosilnost 18 t, leto izdelave 1965, izklicna cena 20.000 din
Javna dražba bo dne 17. 8. 1981 ob 10. uri na dvorišču AGROSERVISA v Kočevju, Ljubljanska cesta.
Javne dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom položijo 10—odst. kavcijo od izklicne cene.
V izklicni ceni prikolice ni vključen prometni davek. Prometni davek plača kupec.
Dodatne informacije dobite pri TOi kmetijstva, Kočevje, Kolodvorska 23, ali po telefonu št. 851—292.
579/31-81
\_____________________________________________J
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO Novo mesto. Sokolska 1
objavlja prosta dela in naloge
1. ZA OBRAČUN DELOVNIH NALOGOV IN OPRAVLJANJE DEL EKONOMATA
2. ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoji: pod 1
Dokončana srednja ekonomska šola ali gimnazija. Zaželene so delovne izkušnje na opravljanju enakih ali podobnih delih ter znanje strojepisja, pod 2
Osemletka ali vsaj šest razredov osemletke.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge v 15 dneh od objave. Vloga naj vsebuje opis dosedanjih del in opravil. Poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
590/31-81
h ro/l
OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO DALMATINOVA 1
ZADRUŽNI SVET OBRTNE ZADRUGE „HRAST" NOVO MESTO, DALMATINOVA 1, OZIROMA RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje
DELA IN NALOGE DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev je za direktorja lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Novo mesto, izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. Da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, gradbene, ekonomske ali lesne stroke
2. Da ima najmanj 4 leta oziroma 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.
3. Da je organizacijsko in moralno—politično sposoben organizirati in voditi poslovanje zadruge.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo na zgoraj navedeni naslov v 30 dneh po objavi razpisa.
Izbranega kandidata bomo imenovali za štiri leta.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
589/31-81 ,
  —.—-—:  '
,SKUPŠClNA OBČINE SEVNICA RAZPISNA KOMISIJA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV
Razpisuje prosta dela in naloge:
VODJE IN MATIČARJA KRAJEVNEGA URADA TRŽIŠČE.
Pogoji za sprejem:
— srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
— moralno politične vrline, ki zagotavljajo primeren odnos do občanov in delovnih ljudi.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo razpisni komisiji v 20 dneh od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh od dneva poteka razpisa."
,_____________________________________________ 588/31-81
r'
raONIIR
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR, NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
razpisuje proste delovne naloge in opravila
SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA SOCIALNO DEJAVNOST v oddelku za obračun OD
Pogoji za sprejem:
končana višja pravna šola in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP PIONIR, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po zaklj ičku oglasa.
582/31-81
.______________________________________________________J
FASADNI OMET
mm
OHRANJA TOPLOTO VASE HIŠE
Fasadni omet TERMON — P trajno varuje vašo hišo pred mrazom in vlago pozimi, ko z njim PRIVARČUJETE PREKO 40 % GORIVA, poleti pa ščiti vaše bivališče pred premočno pripeko.
Uporaben je na zidovih iz opeke, betona, betonskih blokov, kamna in podobno.
Iz prostorov prepušča vodne pare, medtem ko atmosferske vlage ne vpija in fasada ostaja vedno suha.
TERMON — P je izdelan na osnovi surovin mineralnega porekla brez plastičnih dodatkov in ima velike prednosti — FASADA JE TRAJNA IN NEGORLJIVA.
TERMON — P je suha mešanica pakirana v plastične vreče, ki med drugim VSEBUJE TUDI CEMENT, zato je na gradbišču masi potrebno dodati le vodo.
Izdelano fasado s TERMON — P ali z drugimi fasadnimi ometi lahko finalizirate z oplemenitenimi mineralnimi vodoodpornimi fasadnimi ometi MINERALFAS v različnih barvah in strukturah:	grobo	rustikalna,
brizgana ali bavarska.
PROIZVAJA:
PRODAJA IN STROKOVNI NASVETI:
355OPEKARNA ZALOG P. o.
TELEFON (068) 21 403, 22 291 ‘ POŠTNI PREDAL 10
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO Na podlagi določil Zakona o ptt storitvah (Ur. list SFRJ 24/74), splošnih pogojev za opravljanje ptt storitev (Ur. list SFRJ 51/76) in na podlagi določb Pravilnika o urejanju telefonskega naročniškega razmerja (Skupščinski Dolenjski list št. 18/81) je delavski svet Podjetja za ptt promet Novo mesto na svoji seji dne 29. 7. 1981 sprejel naslednjo
SPREMEMBO
Pravilnika o urejanju telefonskega naročniškega razmerja
1. člen
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
Cena za vključitev novega telefonskega priključka znaša 12.480,00	din, ki velja od	19. 6. 1981, ko	jo je potrdila
Republiška skupnost za cene, in	obsega	stroške vseh
pripravljalnih del, stroške same zgraditve od kabelskega razvodišča do hišnega uvoda, in sicer za razdaljo 200 m od kabelskega	razvodišča do	hišnega	uvoda	ter stroške
zaključnih	del. Za razdaljo	nad 200	m pa naročnik plača
dejanske stroške.
Kadar gre za preselitev glavnega naročniškega telefona, se s pogodbo določi, da je naročnik dolžan plačati stroške vključitve, ki so naslednji:
1. porabljeni material s stroški skladiščenja in manipulacije;
2. porabljeni delovni čas v višini vsakokratne cene delovne ure, in sicer:
— dejansko opravljene delovne ure na zunanji in notranji instalaciji,
— 4 delovne ure za vsa pripravljalna dela,
— 3 delovne ure za vsa zaključna dela,
— 1 delovna ura za ranžiranje v kabelskem razdelilniku;
3. stroški prevozov z motornimi vozili po dejansko opravljenih kilometrih.
Kadar pa gre za dodelitev že zgrajenega naročniškega telefona, stroški vključitve obsegajo stroške iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka ter 4 delovne ure za vsa administrativna in tehnična dela.
2. člen
Spremembo pravilnika je sprejel DS Podjetja za ptt promet Novo mesto na svoji seji 29. 7. 1981 in začne veljati v 8 dneh po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik DS Stane Šmajdek, I. r. 583/31-81
8
DOLENJSKI LIST
Št. 31 (1668) 30. juliia 1981
Rešitev iz prejšnje številke
•V-- m-				.«	—					"JL	35		
					V	R	A	G	75-	L	6	T	-
				sr	R	A	T	O		i	M	A	
				sr	A	M	A	L	6	K	l	T	1
					r	A	1	• -	R.	1	T	e	K
		fcehfc ■		>1	A	h	R.	A	N	J	£		
••	--		b	0	K	A		S	c	A	N	S	A
t	S	P	0	.7		A/	e	s	S	S« wr	r	A	T
|K.	r_ t	0 AA	P U	0_	L A	*..« P*	M	1	T	O		b	A
						P	1	s	SP.	T	R	1	M
3?	z	1	s	BJ.	B	A	L	1	S	T	1	K	A
-	A	K	T	S:	A	N	(.	--	K	A	K	A	N)
Kar zaljubljencem rečejo ženske, je kot pisanje v vihar.
KATUL
Najoeznatnejši trenutek živ ljenja je močnejši od smrti.
A.	GIDE
Veruj življenju; ono, prijatelj, uči bolje od knjig in besed.
J. VV. GOETHE
... g «j *4> '■ r r tH**				kalij	hladno orožje	nena- vadnost	p odmor xožje T	veznik	cčenje solza	pobirate smeti	it. reka	met je /sebir>e	zadnje predivo
			1	>			i-	1			]		
■ifflMVllK ■ . P*# f i			. 4. d	e nik			j i - i		1	1	i	i 		
				teho- stovaSk; republ.		jhrošč pname-: sonca				1 i . i J			
| / • j • • / . •				rfedopci .-očened	nmmati ►bogcv jesto fr. revolut	‘	i		st.gr. mesto	j 1:.			
				>					površ. mere			.	glasilo it kp
d l	značaj		varstvo				i		POŠkgd-					
		izte^ci- ara	S* /siri/						tkanina				
*az- ličnost							■			barva pri kartah	Svetozar evo jajčece		
rodilni organi							značil- nost ribiška mreža						
az. nomadi						um.sncn ADSn=SI nar.loga ritem							1
čistilo				pritisk					dodelite imena	'			1
ivan tavčar			d 1	1					d 1	soss			
Kako duševna razpoloženja vplivajo na izboljšani in slabšanje bolezni - Biofeedback, meditacija .. .
Krvoskrunstvo ni redko
Tančica skrivnosti nič več ne zakriva najbolj gnusne spolne zlorabe - Incest v vsaki stoti družini?
Med poslednjimi tabuji, s ka-teremi je počistila spolna revolucija, je padel incest. Tudi o tem vprašanju so strokovnjaki začeli odkrito govoriti ter ga ob pomoči ljudi pravilno osvetljevati. Krvoskrunstvo namreč ni tako strahotno redek pojav, kot se je družba hinavsko tolažila. Stvar je le v tem, da zaradi vsesplošne obsodbe,kije zadela tako skrunitelja, kot njegovo žrtev, večine incestnih dejanj niso nikoli odkrili. Američani, ki se sploh radi spopadajo z družbenimi analizami, so se incesta lotili kolikor se da odkrito, raziskave pa so dale takšne izsledke, da so mnogi strokovnjaki osupnili.
Še pred desetimi leti so menili, da pride do incesta v eni na milijon družin, danes pa so nekateri seksologi in kriminologi prepričani, da se krvoskrunstvo pripeti v poprečno vsaki stoti družini. Preskok je strahotno velik, vendar ne pomeni, da se je tovrstno spolno prestopništvo tako razmahnilo, le družba se z njim sooča bolj odkrito.
Zanimive so ugotovitve sociologov, da je doživetje krvoskrunstva tesno povezano s kasnejšimi odkloni mladih. 75 odst. najstniških prostitutk je doživelo krvoskrunsko dejanje in 70 odst. najstniških uživa! cev mamil naj bi prav tako bilo žrtev družinskega spolnega nasilja. Najbolj pogost vzorec krvoskrunstva je, da je žrtev
hči, storilec dejanja pa oče ali očim. Le 10 odst. vseh prijavljenih primerov v ZDA odstopa od tega temeljnega vzorca.
r	>
Jezikovna top lestvica
V nemškem Fischerjevem letnem almanahu so za letošnje leto objavili lestvico petdesetih najbolj razširjenih evropskih jezikov. Jezikovno lestvico naredijo po proučitvi številnih virov in meril
Na prvem mestu jezikovne lestvice evropskih jezikov je ruščina, ki jo kot pogovorni jezik uporablja 101 milijona ljudi v evropskem delu Sovjetske zveze. Na drugo mesto se je uvrstila nemščina; 92 milijonom je pogovorni jezik, uporabljajo pa jo po Fischerju v 16 državah, med njimi je tudi Jugoslavija. Sele na tretje mesto se je uvrstila angleščina, ki sicer obvladuje svet kot svetovni jezik številka ena. Fischerjeva lestvica upošteva, da angleščino govorijo le v dveh državah kot pogovorni jezik.
Zanimivo je, da je italijanšči na prehitela francoščino in je na 4. mestu, medtem ko je diplo matski jezik zdrknil na peto. Sledijo ukrajinščina, poljščina, španščina, romunščina itd. Srbohrvaščina se je uvrstila na 11. mesto, slovenščina pa na 29. Naš jezik govori 2 milijona ljudi v štirih državah; v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Madžarski.
Sodobni človek-ptica z reaktivnim motoijem na hrbtu.
Bučna ptica
Reaktivni »nahrbtnik"
Mitični grški junak Ikar je s svojim očetom Dedalom poletel ob pomoči z voskom zlepljenih ptičjih kril, sodobni ikari bodo leteli z reaktivnim motorjem na hrbtu. Tako obljublja konstruktor Igor Dmitrovsky iz New Yorka, ki je izdelal nekakšen krilat nahrbtnik z zvenečim imenom Homo Avis, čemu bi po naše rekli lahko tudi človek-ptica.
V dobi nadzvočnih potniških letal se človekova želja, da bi čim bolj svobodno letal, ni nič zmanjšala. Naprava Dmitrovske-ga ponuja ta enkratni užitek. V kratkem jo bodo začeli izdelovati serijsko, čeprav poletanje z njo še ni dovoljeno.
Naprava je sestavljena iz reaktivnega motorja, majhnega računalniškega navigacijskega sistema ter iz kril. Vse skupaj je narejeno tako, da si je mogoče napravo privezati na hrbet. S poprečno hitrostjo preko 100 km/h se da s Homo Avisom poleteti 180 kilometrov daleč.
Če z njo običajni državljani ne bodo smeli letati, potem za vojsko ta prepoved najbrž ne bo držala. In tako je newyorški inženir ustvaril še eno orožje več.
Za modrokrvne
Da so se časi od začetka 19. stoletja do danes zares spremenili, so morali priznati tudi najbolj zakrknjeni branilci plemeni-taškega bontona. Pred kratkim je evropsko plemstvo, z njim pa vsi tisti, ki to želijo vsaj na zunaj biti, dobilo novo knjigo, ki jih uči pravilnega lepega vedenja in plemiških navad. Debrettova „Etiquette“ se je posodobila, kar pomeni, daje mnogo tistega, kar je leta 1802 zapisala kot nedopustno, zdaj le dopustila.
Po novem je ljudem modre krvi dovoljeno izpljuniti požirek juhe, če je le-ta prevroča, medtem ko je moral prej pravi gen-tleman poparek z nasmehom pogoltniti, četudi se je opekel. Prav tako je lahko1' pogovor svobodnejši; riič več ni prepovedano pri kosilu govoriti o spolnosti, politiki, boleznih in služabnikih, zdaj spada med lepe manire le to, da se pri jedi ne govori o pornografiji in o zlobnih govoricah. Plemenito zadržanje pri jedi nič več ne zahteva strašne spretnosti nositi grah v usta s hrbtno stranjo vilic, brez pomoči noža. Kaže, da se s sodobnim aristokratom umetnija zamerila, pa je zdaj dovoljeno s pomočjo noža grahek nabirati tudi na notranjo stran vilic.
Na 400 straneh novega Debretta je še veliko takšnih nadvse „koristnih“ navodil, dovoljenih in nedovoljenih početij. Za zabavo se lahko poskusite tudi doma. In če bo koga zamikalo, da se plemenitaško obnaša, mu povejmo, da ne bo izjema. Srednji sloj evropskih dežel je navdušen nad aristokratskimi navadami in menda zvesteje bero Debretta kot pravi aristokrati.
V zgodovini medicine bodo sedemdeseta leta ostala zapisana kot čas, ko se je oblikovala psihosoma-tika, ki proučuje povezavo med duševnostjo in telesnimi procesi. Izraz sam nakazuje to osnovno usmerjenost; psiha - duša, soma - telo. Novi način premišljanja o človekovem telesu in zdravju si je težko priboril prostor pod soncem, saj je bila medicina preveč zaverovana v čudovite tehnične izume, ki so ji leto za letom širili obzorja in povečevali učinkovitost. Toda ko so raziskovalci odkrili, da možgani proizvajajo endorfine, nekakšne naravne pomirjevalce bolečine, nekajkrat močnejše kot morfij, so se z zanimanjem obrnili k procesom, ki potekajo v možganih, se pravi k človeški duši.
Ključni kamen raziskav je postal placebo. Znanost nikakor ni mogla razložiti, kako lahko včasih navadna tabletka sladkorja povzroči prave medicinske čudeže, če le bolnik verjame, da je namesto placeba dobil močno in učinkovito zdravilo. Jasno je bilo, daje duševno razpoloženje bolnika vplivalo na izboljšanje bolezni, saj tabletka sladkorja sama po sebi nima nikakršnih zdravilnih moči.
Okoli leta 1978 je razsikovalni skupini na kalifornijski univerzi uspelo odkriti drobec skrivnosti, v katero je bil ves čas zavit placebo. Delali so poskuse na prostovoljcih, katerim je bilo potrebno izdreti zob. Nekaterim so dali pravo injekcijo za omrtvičenje, drugim pa placebo. In vendar je tretjina tistih, ki so dobili neučinkovito snov, povedala, da je injekcija „prijcla” in da pri dretju zoba niso čutili nobenih bolečin. Pri naslednjih poskusih so tej skupini dali snov, ki zavira učinkovanje endorfinov v možganih. Posledica j e bila presenetljiva: občutili so bolečino. Tem poskusom je sledila zelo važna ugotovitev: placebo učinkuje na osnovi fizioloških procesov v možganih, ki jim drugače rečemo tudi čustva, mišljenje, zavest, razpoloženje, skratka, duševno življenje.
Endorfini so le eden od členov verige, ki povezuje telo z duševnostjo. Raziskovalci so iskali še druge, saj so že stari medicinci ugotovili, kako važno je duševno razpoloženje za zdravljenje in sploh za telesno usposobljenost. Pozornost so posvetili sistemu žlez z notranjim izločanjem, kateremu .komandirajo” možgani. Spoznali so prenekatero skrivnost hormonov in njihovega učinkovanja na telo. Nikakor pa jim ni uspelo takoj prodreti v skrivnostno uganko, ki jih je še najbolj privlačevala: imunološki sistem. Obrambne sposobnosti organizma, ki nas varujejo pred infekcijami, so dolgo imeli za nekaj povsem samostojnega v telesu, izkazalo pa seje, daje tudi ta čudoviti splet, ki nas varuje pred prehladom pa tudi pred smrtno nevarnimi boleznimi, odvisen od možganov, se pravi od duševnih procesov.
' Raziskovalci so z analizami in študijami odkrili zanesljive povezave med boleznimi in depresijami, jezo, tesnobami, malodušjem itd. Zelo prepričljive so bile raziskave o zagonetnem delovanju virusa herpes sim-plex, kateremu medicina ni kos.
Ugotovili so, da premaga ta viru samoobrambni telesni mehanizem T obdobjih, ko je človek v duševni! krizah ali kako dmgače potrt. Viru čaka tudi desetletje dolgo v telesu preden razvije neprijetne izpuščaji na telesu. Zdravila zanj ni, razen tako vsaj kaže, dobrega razploženj. in duševne pomirjenosti.
„Vsenaokoli nas so klice in virus, ves čas,“ pravi dr. Marvin Stein. ..Običajno nam ne škodijo Tod., negativna čustva, tako kaže, o logo čijo, da se začnejo zdravstvene teža ve.”
Če je vloga negativnih ■' uste~ tako rekoč dokazana, potem naj b veljalo, da pozitivna čustva pra’ tako vplivajo na človekovo z< avje Ljubezen, upanje, veselje, v a it Volja do življenja so lahko pr. takt. močna zdravila kot najbolj lavn pripravki moderne farmacev' e in dustrije. Ta čustvena stanja raz: položenja so naš vedno prip- ljen domači zdravnik, ki zmore edit prava čuda.
V skladu s temi spoznanji v-' je rt zahodu razvila t. i. „obnašanjsk medicina", ki temelji na dog anjil: psihosomatikc. Med njenimi j bol. poznanimi načini je biološka ovra na sprega - biofeedback, rt sn strokovno uporablja anglešk -zraz Gre za postopek, pri kate	n s.
ljudje s pomočjo naprav na	; ob
vladovati telo. Postopek se j	bne
sel posebno pri ljudeh, ki	k a.
naprej napeti. Ne gre le za C rvn«. počutje, marveč za resnični	:alnc
napetost mišic. Naprava za	ofee*
d back opozarja človeka, da je ipet nakar bolnik poskuša mišice ostri ti. Uspeh sproti spremlja na . - ravr Tako mu razmeroma hitro uspt, obvladati sicer težko obvladi e na petosti.
S pomočjo biološke pc ratar sprege - danes jo uporabi: ijo v mnogih deželah - ne dose;:.jo fe ozdravljenje migren, kroničniu bole čin, delnih paraliz, ki so posledic nesreč in kapi, marveč pomagajc denimo, tudi astmatičnim obokom da se hitro nauče pravilnega dihanjč
V novejšem času ,so priv;žene. obnašanjske medicine razvili se ne kaj postopkov zdravljenja,, kjer pridom uporabljajo povezanost du. ševnosti s telesnimi procesi. Medni-spada meditacija in vmišljanji Prv postopek je star že tisočletja in » ga do popolnosti razvili jogiji u mistiki, dandanašnji pa sluz. bo -praktičnim namenom. Drugi poste pek pa je zaenkrat še vprašljiv Zagovorniki vmišljanja .celo :rdijc da se je mogoče z njim borili proe tako težki bolezni, kot je rak. Ti te metodi gre za to, da si olnih. zamišlja bolezen z živimi pod bam in poskuša z njo doseči pom rjenj in ,,prijateljstvo". Slišati je sice. smešno in neverjetno, a kaj ema kaj vemo, kaj bo pokazal čas.
Ljudje nikoli sami ne edo kaj bi radi
J. STEIN' ECU
Dežela je polna vsakršn i so cialistov, ki bi radi malo elal in dosti zaslužili.
B.ZUPA1 ČIČ
MARJAN
BREGAR
11
'
,JPridi ob prazniku! Pridi odmevalo v
Vračal se je v kovačnic vznemirjen. V sladko misel n-vrivala misel na keltskega senca je rasla nad obzoi; obsijanem svetlimi upi. Ko« cilj v vodi. je zadelo nežno k. Grožnja na ednjega udarca j> zavrla nežno rast.
prazniku!”.je
omamljen in o se je surovo niča. Njegova , pravkar še ki je zgrešilo iade ljubezni, stala nad n,o
Trše je stisnil v pest kladivo Ken. Moč, ki jo je čutil v mišicah, mu je vlivala vedrejše misli. Stekel bo pred Gradišče, je zasanjaril, razbil vrata s tem kladivom, objel Anesto injo zaščitil pred vsem neprijaznim!
Razigrana pomlad, ki je z vsakim dnem silneje budila deželo, mu je pregnala poslednjo sivino z duše.
Njemu — in vsem ostalim pod Gorovjem. V deželi so praznovali!
Rogovi so oznanili veliki ljudski zbor. O^asili so se bobni in druga glasbila. Kriki veselja so napolnili pokrajino.
Na trati pod Gradiščem je vrvelo kot v panju. Nemima množica je z vseh vetrov vrela na ta kraj. Ljudje, srečni, da so drug ob dragem, so zaneseno zrli v tribuno, kjer je v cvetju sedel njihov vladar. Knez Keltov — pa tudi gospod starih prebivalcev dežele, Ilirov. Kdo bi jih še ločim med seboj!
Ob knezu - tega ni nihče spregledal - je sedela Anesta. In prav ob njej — tudi to ni ušlo pogledom - je stal knezov naslednik, postavni Udurik.
Kena seveda ni: e ni opazil. Stal je dal č v ozadju sam s svojini mislimi. Otrok molčečih gora in tihih šum	bil vajen hrupa mn dce.
Tuje in utrujajoč. fe nanj delovalo vali uue tisočev in Anesta	.egove sanje, se mu j< da
ta hip dlje kot kd li. Nedosegljiva.
ČETRTKOV INTERVJU
kV*«
____________________________________i
s Važno je izpolniti plans
f
v '
Kljub letnim dopustom proizvodnja v Krkinem tozdu Zdravila teče nemoteno — Dobro planiranje
Težki položaj jugoslovanskega gospodarstva zahteva, da vsi zastavimo vse svoje moči za uresničitev nalog gospodarske stabilizacije. Med številne ukrepe sodijo tudi prizadevanja, da proizvodnja v poletnih dopustniških mesecih ne bi zaspala, ker časi prav gotovo niso taki, da bi si lahko privoščili prekinitve. Da bi videli, kako se priporočila uresničujejo v praksi, smo prosili za pogovor Ivanko Morosini, direktorico največje Krkine proizvodne temeljne organizacije Zdravila.
J
Ivanka Morosini: „Z maksimalno proizvodnjo v prvi polovici leta smo naredili tudi zaloge zdravil in ni potrebe, da bi prekinjali dopuste ..
„v Zdravilih si vsako leto maksimalno prizadevamo, da temeljna organizacija izpolni svoj letni gospodarski plan, še posebno, ker proizvajamo zdravila, s katerimi moramo trg redno oskrbovati. Na osnovi ocene potreb trga in gospodarskega plana določimo tudi pogoje za njegovo uresničitev, kjer so seveda zajeti tudi kadri. Vemo pa, da delavci morajo imeti dopust. Potrebni so oddiha, da si naberejo novih moči in obnovijo svoje delovne sposobnosti. Največ jih hoče imeti dopust v juliju, avgustu ali septembru, ker so med počitnicami lahko vsaj nekaj časa s svojimi otroki. Poleg tega se zaradi visokih temperatur poleti delovni pogoji
Zaradi tega je treba v okviru gospodarskega plana načrtovati tudi dopuste delavcev in tako organizacijo proizvodnje, da lahko zagotovimo nemoteno oskrbo trga in uresničevanje plana. Pri nas vsak obrat že v začetku leta izdela letni plan dopustov, ki ga usmeijajo tako, da v določenih mesecih ne bi bil prevelik osip. V največjem obratu za proizvodnjo tablet in dražejev pa imamo že nekaj let kolektivni dopust za najmanj en delovni teden. Takrat izvršimo vsa potrebna vzdrževalna dela, čiščenje strojev in prezračevalnih naprav, vse prepleskamo. Ta dela moramo opraviti in najbolj racionalno je, da imajo delavci takrat kolektivni dopust."
- Kako rešujete zagate zaradi izpada delovne sile, ki je v poletnih mesecih na dopustu? Teče proizvodnja nemoteno?
„Ker smo to planirali, smo v prvih šestih mesecih, predvsem pa v juniju’maksimalno proizvajali, tako da imam6 zalogo za nemoteno preskrbo domačega trga z zdravili, letošnji gospodarski plan pa smo že uresničili več kot 50-odstotno. Poleg tega je v juniju 610 režijskih delavcev delalo po 8 ur v proizvodnji. Pomagamo si tudi s srednješolci, . ki opravljajo obvezno proizvodno prakso, nam pa zmanjšujejo izpad proizvodnje. Ker smo se kljub težavam pravočasno oskrbeli z repromaterialom, smo letos lahko vzeli na delo vse, ki so za to prosili. Zaradi različne dinamike proizvodnje in povečane prodaje na domačem trgu smo julija zaposliti tudi 60 delavcev za določen čas.
Ob pripravi planov za julij in avgust smo za vse visoko proizvodne linije predvideli uvedbo nadurnega dela, da bi naredili dovolj vseh najbolj iskanih proizvodov do dogovorjenih rokov. Da pa bi prekinjali dopuste, mislim, ni potrebe, še posebno ne, ker delavcem vendarle moramo omogočiti oddih. Sicer pa se velika proizvodnja ne da voditi, če ni vse temeljito planirano in tako tudi dopusti delavcev."
Z. L.-D.
zelo pdslabšajo.
■#///#/####/#####/##/##/#######//##///#//■
I
E kot eleganca
Odprt je prvi butik na Dolenjskem
24. julija so se prvič odprla vrata novega E-butika v Novem mestu. V majhnem lepo urejenem prostoru na Glavnem trgu 19 (nasproti Šolskega centra za gostinstvo) je moč kupiti številna modna oblačila za mlajše in starejše. Raznovrstna ponudba obsega obleke, krila, hlače in srajce ter različne modne dodatke. Mnoga oblačila so unikati, prav vsa pa so kreacije lastnice Marije Mirt, ki pravi: „Imeli smo precej težav, da smo sploh dobili ta prostor. Po treh mesecih prenavljanja (zamenjati je bilo treba vso napeljavo in tla) smo le lahko začeli z delom. Treba bo sicer še počakati nekaj časa, da ljudje zvedo za butik, a vseeno je bil že prvi dan otaisk precejšen."
S. PELKO
V PRIČAKOVANJU KUPCEV — V novem novomeškem E—butiku se je že prvi dan zvrstilo veliko kupcev. Lastnica Marija Mirt pa pravi naval šele pričakuje. Izvirne kreacije, kakovostni materiali in dostopne cene bodo veijetno privabile mnoge, posebno sedaj, ko se Trst vse bolj oddaljuje. {Foto Stojan Pelko)
Obetavna turistična sezona
V Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah razprodane vse zmogljivosti za julij, avgust in
september — Zadovoljni tudi gostje — Na Otočcu precej pod pričakovanji
Mimo je polovica glavne turistične sezone in je že povsem jasno, da se dokaj optimistične napovedi naših predvsem obmorskih turističnih delavcev ne bodo uresničile. Dolenjci se z morjem sicer ne moremo ponašati, kar pa še ne pomeni, da nimamo možnosti za turizem. Kako jih izkoriščamo v novomeški občini?
V zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice so z letošnjo sezono zelo zadovoljni. Oboji imajo ves julij vse kapacitete polno zasedene, enako pa se obeta tudi za avgust in september. V Šmarjeških Toplicah so zasedene tudi vse zasebne sobe, kolikor jih je na voljo. V Dolenjskih Toplicah imajo v glavnem domače goste, v Šmarjeških pa tudi precej tujih iz Avstrije, Nemčije, Belgije in Francjje. Brez posebnih prizadevanj bi lahko pridobili še veliko več tujih gostov, če bi le imeli več prostora (zaradi gradnje novega hotela imajo letos precej manj kapacitet). Med gosti je okrog 70 odstotkov pacientov na zdravljenju, drugo pa so samoplačniki in turisti, ki prav tako ne zamudijo možnosti izrabiti številne prednosti zdravniškega turizma (v Šmarjeških Toplicah npr. zeliščne kopeli, masaže, (akupunkturo itd.).
V Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah se trudjjo, da bi se njihovi gostje kar najbolje počutili in se še vračali, pa ne samo kot pacienti. Kaj jim poleg osnovne zdraviliške oskrbe še nudijo? Poleg sobotnega plesa oboji enkrat na teden organizirajo za svoje goste piknik na prostem, v Šmarjeških Toplicah pa še izlet na Trško goro v Krkino zidanico, kjer je
vedno zelo veselo. V Dolenjskih Toplicah imajo tudi organizirane izlete z vodiči po bližnji in malo bolj oddaljeni okolici. Gostje si ogledajo Kostanjevico, Pleterje, Novo mesto, Bazo 20 itd. V Šmarjeških Toplicah pravijo, da zaradi visokih cen za take izlete ni večjega zanimanja, omogočijo pa jim ga v lastni režiji. Gostje so navudšeni nad lepo okolico in v Šmarjeških Toplicah se niti nad ropotom zaradi gradnje hotela (zaradi tega imajo 10 odst. nižje cene) ne pritožujejo.
Na Otočcu pa imajo letos v vseh svojih objektih precej slabšo sezono,
BRIGADIRJI
USPEŠNI
Na zvezni mladinski delovni akciji Suha krajina brigadirji še naprej dosegajo lepe uspehe. V prvi dekadi je tretja izmena presegala normo za 42 odstotkov, na uarni dan pa celo za 70 odstotkov. Brigadirji so izkopali 1.580 kubičnih metrov materiala, zasipali 2.351 m3 materiala, položili 1.100 metrov cevi, posekali pa so tudi veliko grmovja in uredili veliko površin.
Nič več prepuščeni sami sebi
Na grmski osnovni Soli so letos prvič organizirali počitniško varstvo
Predvsem v mestih, kjer sta večinoma zaposlena oba starša, so mnogi šolski otroci v času počitnic brez varstva, prepuščeni sami sebi, ulici in svoji iznajdljivosti, kako bodo preživeli prosti čas. Da bi starše razbremenili skrbi, kug je z njihovim otrokom, ko so v službi, so na osnovni šoli Grm že dlje časa premišljali, kako bi to uredili. Ker je bil tudi med starši velik interes za organizirano obliko varstva med počitnicami, so se odločili, da letos poskusijo z organiziranim počitniškim varstvom v juliju (avgusta pa morajo šolske prostore urediti in očistiti).
O tem so razpravljali na svetu st šev in na roditeljskih sestankih in nnogi so pobudo z navdušenjem pc .zdravili. Zato so se odločili idejo spraviti v življenje. Starši so za to varstvo prijavili 34 otrok, predvsem manjših iz prvega in drugega razreda. Za začetek je to kar lep uspeh.
Poleg tega pa v kakšno posebno širino niso mogli tudi zaradi sredstev, saj šola denarja za to nima. Za varovanje so pridobili dva študenta iz pedagoške akademije in VŠTK.
Dogovorili so sc, da mora biti program varstva kreativen, vzgojen in seveda zabaven, primeren počitni-
kosilo. Za vse skupaj prispevajo starši 40 dinarjev na dan. Ker sredstev za kritje stroškov niso imeli, so jim priskočili na pomoč občinska skupnost socialnega skrbstva, RK in Zavarovalnica Tfiglava. Poskus grmske šole je vsekakor dobro prestal „spre-jemni izpit" in njegovim organizatorjem gre vsa pohvala.
ŠE PROSTOR NA DEBELEM RTIČU
Organizacija Rdečega križa organizira v času od 29. avgusta do 12. septembra letovanje predšolskih otrok na Debelem rtiču. Ker imajo še nekaj prostora, vabjjo starše, da vključijo svoje malčke v to letovanje. Vse informacije o letovanju lahko dobite pri občinskem odboru RK Novo mesto (tel. 21-430) in pri OO RK Črnomelj, Metlika in Trebnje. Prijave za letovanje sprejemajo do 15. avgusta.
škemu času. Otroci so v varstvu od 9. do 14. ure in v tem času imajo vsega po malem. Obiskali so muzej NOB, galerijo, hodijo na sprehode, peljali so se z avtobusom na Otočec, na igrišču ob šoli se gredo različne igrice (za to so kupili tudi mnoge nove potrebščine), lahko pa tudi berejo, gledajo diapozitive itd. Program je tako pester, da je za vsakega nekaj, in ni čudno, če malčki radi hodijo v varstvo, zadovoljni pa so tudi starši. Zaradi tega nameravajo v prihodnjih letih počitniško varstvo še razširiti.
Otroci imajo v šoli tudi zajtrk in
Razčiščeni nesporazumi
Komunala bo čistila ceste in pločnike v Bršljinu — Krajane jezi, da ne gre brez posebnih opozoril
I
PF EKO 30 SOLARJEV V POČITNIŠKEM VARSTVU - Letos so na grmski osnovni šoli prvič organizirali počitniško varstvo za na mlajše šolaije. Starši so prijavili preko 30 otrok in so s pr-gramom varstva zelo zadovoljni. Imajo vsega po malem, ne pozabljajo pa, da so to le počitnice. Na sliki: malčki v igri z žogo na šolskem igrišču, saj si prizadevajo, da bi bili otroci kar največ na sv* tem zraku in da bi se gibali.
Še od zime neočiščeni pločniki v Bršljinu in cesti od zapornic do vojašnice ter do Pioniija do Male Bučne vasi, ki sta prav tako v izredno slabem stanju, povzročajo pri prebivalcih te novomeške krajevne skupnosti in pri drugih, ki ju uporabljajo, veliko slabe volje. Problemi na tem področju so tudi botrovali sestanku med predstavniki krajevne skupnosti, Cestnega podjetja, novomeške komunalne skupnosti in Komunale pretekli torek na pobudo sveta krajevne skupnosti Bršljin.
Temeljni problem, ki so ga na tem skupnem sestanku vendarle razčistili, je torej vzdrževanje in čiščenje omenjenih cest in pločnikov v Bršljinu, ki so zares v slabem stanju Pokazalo se je, da je poleg že kroničnega pomanjkanja sredstev za tako stanje kriv tudi nesporazum med odgovornimi. Po sprejetih dogovorih ima vzdrževanje cestišč na teh odsekih na skrbi Cestno podjetje, čiščenje cestišč in pločnikov pa je naloga komunalne skupnosti in Komunale kot izvajalca.
Ugotovljeno je bilo, da je imela
kot so pričakovali glede na prejšnja leta. Zasedenost kapacitet se precej spreminja, saj imajo večinoma občasne goste, ki se na Otočcu ustavijo za krajši čas, nekaj pa je tudi stalnih. Še največ je zanimanja za bungalove, ki so tudi najbolj zasedeni. V kampu se največ ustavljajo tujci, ki pa jih je precej manj kot prejšnja leta. Na Otočcu pravijo, da se pozna padanje standarda in omejevanje potovanj v tujino v mnogih evropskih državah. Turisti imajo na Otočcu možnost ribolova, čolnarjenja, jahanja, kopanja v bazen in plesa, posebnih prireditev pa ne organizirajo.
Z. L. - D.
Zagotovljena
socialna
varnost
Zaradi neugodnih gospodarskih gibanj realni osebni dohodki še naprej padajo in izvršni svet novomeške občinske skupščine je že v aprilu sprejel ukrepe za zaščito socialno-ekonomske varnosti delavcev in občanov. Uresničile naj bi jih občinski skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva. Za zvišanje družbenih denarnih pomoči je bilo predvidenih skupaj 3 milijone dinarjev, za subvencioniranje dela oskrbnin v vrtcih pa 1,86 milijona. Ta sredstva naj bi skupnosti zagotovili iz lanskoletnih presežkov.
Po usklajevanju programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti je izvršni svet izdelal predlog dopolnil programov in financiranja teh skupnosti, s katerimi se sredstva za zagotavljanje socialne varnosti znižujejo. Ker lanski presežki skupnosti socialnega skrbstva ne zadoščajo za zagotavljanje socialne varno-
Prijetno okolje
Kopalci v Šmarjeških Toplicah zadovoljni
Poletje je in veliko ljudi se želi namakati v topli vodi, ki sega čez kolena. Nekateri počnejo to na morju, drugim je prijetneje čofotati v bazenih, nad katerimi piha domača sapica. Na Dolenjskem je bazenov celo z naravno ogrevano vodo kar nekaj. Kaže, da jih je narava prav razporedila in da ljudje niso določili pretiranih cen, kajti kopalcev v toplicah na Dolenjskem je precej. Mogoče ob ustrežljivosti narave in prizadevnosti kopaliških uslužbencev obiskovalcem kopališč kaj greni veselje? O tem sem kramljal s kopalci v Šmarjeških Toplicah in so povedali tole:
IVAN BOŽIC, šofer iz Novega mesta: „Zmeraj hodim v Šmarješke Toplice. Voda je v redu, okolica je urejena. Moti me to, da se nekateri, v vodi žogajo in da mečejo plastične diske."
VILMA PINTER, zobozdravstvena asistentska iz Zagreba: „ Že pet let prihajam na dopust v Šmarješke Toplice. Okolica je prijetna. Voda je ravno pravšnja, v Čateških Toplicah je zame pretopla. Ljudje so v Šmarjeških Toplicah prijazni. Tu je zelo dobro. Dokler bom živa, bom hodila sem."
JARO HOČEVAR, delavcec iz Novega mesta: „V Šmarješke Toplice hodim, ker so mi najbližje. Okolica je prijetna. Ob bazenu je dovolj prostora na primer za igranje badmintona, nedaleč stran je TRIM. Voda je prav topla. Mislim, da ni prav, da kopalci mečejo diske, ker bi lahko koga poškodovali. Prav bi bilp, da bi ljudje s travnika ob bazenu odnašali nazaj prazne steklenice."
JASNA PRIMOŽIČ, uslužbenka iz Ljubljane: „Voda mi ugaja, okolica mi je tudi zelo všeč. Šmarješke Toplice so blizu Novega mesta in najbrž je zato toliko obiskovalcev. Lahko se samo namakaš, ne moreš plavati. Škoda, da ni še enega bazena."
MARTIN LUZAR
sti, naj bi skupnosti zagotovili dodatnih 611 tisoč dinarjev, ki se bodo poračunala v prispevni stopnji od 1. avgusta dalje.
IZSILJEVAL
PREDNOST
V ponedeljek nekaj po drugi je 62—letni Jože Jerman iz Novega mesta na Brodu z avtomobilom izsilil prednost pred 24-letnim motoristom Stankom Škedljem iz Gornjega Mraševa. Motorist, ki je vozil po predpisih, je trčil v avto, padel in se hudo poškodoval. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Novomeška kronika
komunalna skupnost in tudi Komunala na seznamu svojih zadolžitev v Bršljinu premalo cestnih metrov, tako da ..spornih" odsekov od Pionirja do Cestnega podjetja v Mali Bučni vasi in ceste od mostička do vojašnice ni redno Čistil nihče. Poleg tega je bila cesta proti Karteljevemu do nedavnega tako uničena, da čiščenje sploh ni bilo možno. Na sestanku so se dogovorili, da bo v prihodnje drugače.
Problem svoje vrste je tudi bršljinski most, ki pa bo zaradi pomanjkanja denarja ostal tak, kot je. V jeseni bodo na njem le še razširili pločnike in popravili ograjo. Bršljinčane pa jezi še vrsta problemov, npr. slabo vzdrževana prometna signalizacija, umazane skupne površine itd., kar ostaja vsekakor odprto. Našli so vsaj rešitev za vprašanje vzdrževanja cest in pločnikov.
Vse lepo in prav. Vendar krajane, predvsem pa vodstvo krajevne skupnosti, jezi, da se interesne skupnosti ne morejo ali ne znajo same dogovoriti z izvajalci za izvedbo takih del in da niti ne poznajo svojih nalog, tako da jih mora krajevna skupnost [ se-bej opozarjati na dolžnosti, ki so same po sebi umevne
TRGOVINA ZAPRTA - Lepo in prav, da lahko sadje in zelenjavo kupijo tudi v Bršljinu, da ljudem ni treba po nakupih na tržnico v središče mesta. Vendar prodaja v kiosku ob cesti marsikoga bode v oči, saj niso zagotovljeni niti osnovni higienski pogoji. V bližini namreč ni tekoče vode, ne sanitarij itd., kar bi moralo biti pogoj za dovoljenje za prodajo. Pri vsem tem pa je trgovina s sadjem in zelenjavo pri mostu zaprta.
POSLUH ZA GOSTE - V prejšnji številki je bilo v tej rubriki zapisano, da stalne, predvsem starejše obiskovalce novomeške pizzarije na Glavnem trgu in osebje tega lokala bolijo ušesa od hrupnih zvokov iz glasbenega avtomata. Nič več. Z očitnim posluhom za dobro počutje svojih gostov so jukc box že odstranili iz lokala. >
CENEJŠA OBUTEV - Medtem ko so v trgovini Borovo razprodali že skoraj vso obutev, ki so jo pocenili v začetki} meseca, se je v soboto začela razprodaja tudi v drugih novomeških trgovinah s čevlji. Najrazličnejša obutev je tudi do 40 odstotkov cenejša, nižje cene pa očitno precej vlečejo, saj, je pri policah s cenejšo obutvijo dokajšna gneča.
ŽE NIŽJE CENE Nadaljuje se dokaj dobri} založenost novomeške tržnice z najraznovrstnejšim sadjem in zelenjavo. Nekatere cene pa so se v primerjavi s prejšnjim tednom že znižale. Tako je krompir po 15,
paradižnik po 20 dinarjev, z nakupom paprike za vlaganje pa bodo gospodinje veijetno še počakale, sai stane sedaj kilogram paprike kar 40 dinarjev. Čebula je po 20, rdeča pesa po 30, ohrovt po 40, kumare po 20 dinarjev, za kilogram zelene solate pa je treba odšteti 40 dinarjev. Dobijo sc lepe breskve in bele slive po 30, domače hruške pa po 50 dinarjev. Velika je tudi ponudba grozdja in lubenic.
Ena gospa je rekla, da bo množica otrok iz novega naselja ob Cesti herojev najbrž prej prerasla otroške igre, kot pa se bodo odgovorni zavzeli in na piano postavili številna igrala, ki zdaj samevajo v enem od bodočih lokalov pod stanovanji.
lisjak lis jaku
Kljub težavam razvoj po načrtih | Z otroškim varstvom še težave
Gospodarjenje v brežiški občini se izboljšuje — Pomembne naložbe za razvoj___________________
Vzpon občine z 52. mesta po družbenem proizvodu na 46. v sebna komisija da bi ugotovili kako Sloveniji in številni objekti pričajo, da se brežiška občina razvija v Je s tem m poslovanjem nasploh.^ ^ načrtovani smeri.
Čeprav je uspešnost gospodarjenja v prvem trimesečju slabša kot v ostalih dveh posavskih občinah (ponavadi je bil položaj obraten), se slika poslovanja za prvih pet mesecev letos vendarle izboljšuje. Računajo, da bodo tudi ob koncu leta med izgubarji le IMV (tozd TAP), Emona hoteli (tozd Terme Čatež) in Posavski veterinarski zavod, medtem ko je bik) še v prvem trimesečju letos tem ozdom oz. tozdom pridruženo še 6 organizacij.
Od tridesetih naložb v občini jih je „odprtih“ le še nekaj. Ker nekateri investicij ne odjavljajo, četudi so dokončane, jih SDK mora kljub ■ temu zadržati v evidenci. Takih po-
vsem dokončanih naložb je kar 20. Po podatkih, zbral jih je komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, bodo letos pričeli z naložbami, ki so v skladu z resolucijo in usmeritvami občine. Tako bodo v ospredju izgradnja žitnih silosov, izgradnja kovinskopredelovalnega obrata SGT Ljubljana, izvajanje sanacijskega programa Opekarne, pričeli pa naj bi še z drugo razvojno fazo v tozdu za vzdrževanje voz v Dobovi in naložbe v Agrarii.
V vseh okoljih bodo morali kaj storiti za boljšo organizacijo dela in dvig storilnosti. Konec avgusta bo obiskala vse delovne kolektive po-
ČAKAJO NA IZVOZ - Na brežiški železniški postaji so v petek (in že prejšnje dni) delavci pripravljali prikolice iz tozda IMV Tovarna avtomobilskih prikolic za transport. Nanje čakajo kupci v Avstriji in Nemčiji. (Foto: P. P.)
Kmet naj ima varnost doma
----------------------------------------7---5T77---
Jože Banič z Broda previdno snuje razvoj kmetije
Prvič smo ga srečali na zasedanju občinske skupščine v Krškem, kjer je 51-Ietni delegat Jože Banič, z Broda nekoliko zadržano, a jasno opozoril na probleme vaščanov.
Kooperant krškega Agrokombinata je že okoli šest let. ,JCo sem imel vole, sem oddajal preko Agrokombinata, a brez pogodbe, par letno. Sedaj imam pogodbi za kumarice in pitanje živine. V hlevu so štiri krave, bikec, konj in plemenski svinji. Na leto oddam okoli 5.000 litrov mleka.** Na vprašanje, zakaj se loteva vsega po malem, odvrne: „Premalo imam odločnosti za izvedbo /evolucije* na tej skromni kmetiji, ki meri 8 ha, od tega je 5 ha obdelovalne zemlje.** In zakaj kumarice? „Vsake stvari se moraš lotiti. Prvo leto smo bili razočarani, ker je bila slaba letina. Začeli smo pri osmih arih, zdaj smo že pri petnajstih. Nagovoril pa me je pospeševalec Agrokombinata Alojz Bizjak. Na leto pridelamo
KRŠKE NOVICE
NAGRAJENI FOTOAMATERJI — Foto sekcija KD bratov Godler je ob Dnevu vstaje pripravila razstavo fotografij desetih avtorjev v domačem kraju. Dolenjevaščani so v utesnjenih prostorih gasilskega doma občudovali dela nagrajencev z nedavne razstave „Mladina Posavja'*. Alenke Knez, Branka Turnška ter Veronike in Zvonke Lapuh. Nekaj svojih del je razstavil tudi slikar Pavle Predanič iz Starega Grada, ki sočasno gostuje s svojimi risbami, akvareli in olji tudi na Primorskem. To je že peta kulturna prireditev v Dolenji vasi letos, po desetletnem mrtvilu od tedaj, ko so ukinili šok).
DOM MLADIH ZDRUŽUJE LJUBITELJE GLASBE - Čeprav je bila glašbena sekcija ustanovljena šele marca letos, so mladi pripravili že vrsto tematskih večerov, denimo o folk glasbi, reggae in celo o odnosu mladih do klasične glasbe. Dobro so bili obiskani tudi koncerti popularnih slovenskih Kantavtorjev Breclja in Volariča, Kovačiča in Pengova. Prizadevni člani sekcije pa sodelujejo na vseh večjih kulturnih prireditvah, kjer pripravijo sporede mladi.
KRŠKI
TEDNIK
J"
okoli 6000 kg kumaric. S temi in z mlekom se bolj ukvarja žena Mimi."
Razdrobljenost proizvodnje pa je moč še bolje pojasniti. „Na petih hektarjih se ne da rediti 30 krav. Strokovnjaki pa potrjujejo, da ni donosno, če nimaš vsaj 20 krav. Najemanje zemljišč pa tudi ni najbolj zanesljivo. Tako se kar dobro preživljamo.'*
Baničevi so pred tremi leti postavili novo gospodarsko poslopje. Čeprav gospodar zatrjuje, da se boji posojil in da se ne namerava spuščati v. velike naložbe, ga seveda mika napredek. Želja je, da bi prišli do hleva s pralnimi stenami, kakršne sem videl po Gorenjskem. Marsikaj koristnega pa mi je pokazal moj brat veterinar."
Kako pa bi lahko uresničil take želje? „Eden bi moral biti zaposlen. Za kmetijstvo je sicer to velika škoda. Ali ne bi bik) bolje, ko bi lahko kmet na zemlji zaslužil za obnovo hiše in podobno, namesto da gre v tovarno in zanemari kmetijo. Kdaj bomo prišli do tega, da ne bo le ,šilit' rešitev? Če bomo hoteli, da bo kmetijstvo na nogah, ne bi smel biti kmet v službi. Doma bi moral imeti občutek varnosti."
P. P.
V občini Trebnje za otroke manj denarja? - Razen v Trebnjem v občini v vrtcih dovolj
prostora - Varstvene družine
V občini Trebnje bi v letu 1981 potrebovali za denarno pomoč I otrokom 13.169.740 dinarjev, vendar se bo z dogovorjeno I prispevno stopnjo 1,60 od bruto OD v občinski skupnosti otroškega varstva zbralo le 10.475.000 dinarjev. V vzgojn-I ovarstvenih ustanovah v občini je del zmogljivosti neizkoriščen, j izjema je samo Trebnje, kjer čaka na prostor v vrtcih 134 otrok.
Po nekaterih podatkih je letos	pomoči za posamezne kategorije
v občini Trebnje od 1.630 otrok	otrok bo naslednja: otroci iz družin,
upravičenih do denarne pomoči 784	kjer znaša dohodek na družinskega
prosilcev. Višina mesečne denarne	člana do 2.200 din, bodo prejemali
GA BO- DOVOLJ ŠE PRED ZIMO? — V petek so delavci brežiškega Gozdnega gospodarstva z vagonov razlagali velenjski lignit in senovski premog, katerima seveda ni bilo treba iskati kupca. Visokokaloričnega iz Šlezije (po 4.290 dinaijev za tono briketov) so prodali že okoli 450 ton, dobili pa ga bodo še največ 150 ton. (Foto: P. P.)
NOVO V BREŽICAH
EMANUELA ZA VABO - Brežiški kino je prejšnji konec tedna vrtet toliko razvpito Emanuelo. Za film je bilo zanimanje, kakršnega ne pomnijo, saj so številne rezervacije prodali že do četrtka. Organizatorjem kulturnih in drugih prireditev s slabim obiskom torej predlagamo preprost, a po dolgih vrstah pred blagajno brežiškega kina očitno učinkovit recept — za predfilm in „poobedek“ naj najavijo Emanuelo. Gotovo se bo trlo ljudi, zakaj, je menda jasno!
RAZSTAVA ZA DAN VSTAJE -7- V Domu JLA so ob minulem prazniku pripravili razstavo „Pionirji Jugoslavije v vojni in revoluciji 1941-1945“. Predvsem so bile na ogled številne fotografije.
bre2i$ke vesti
KRŠKI
TEDNIK
NA NJIVI KUMARIC - Baničevi so družno poprijeli za delo, saj imajo kumarice najboljšo ceno, ko so še mlade. V petek so jih obirali vsi, vendar letošnji pridelek ne bo takšen kot lani. (Foto: Pavel Perc)
DOLENJSKI LIST
Petnajst vrst kruha iz nove pekarne
21. julija so v Trebnjem odprli novo pekarno, kjer bo, ko bo obratovala z vso zmogljivostjo, osem ljudi speklo okrog 900 kilogramov kruha na uro. Stroje in opremo so kupili na domačem tržišču. Gradnjo, kije veljala okoli tri stare milijarde, je kreditirala Beograjska banka.
Novo pekarno je slavnostno odprl inž. Bogo Kralj, direktor tozda pekarna in slaščičarna ,,Dolenjska”, kamor spada tudi obrat pekarne v Trebnjem. Inž. Kralj je povedal, da bo delo v novem obratu močno racionalizirano in da bodo stroški z režijo minimalni. Zaposlenih bo predvidoma osem ljudi, administrativne posle bodo opravljali v
Novem mestu.
Opremo in stroje za trabanj-sko pekarno je večinoma izdelal Gostol iz Nove Gorice. Sodobne naprave bodo omogočale, da bo iz peči ob polni zmogljivosti prihajalo okrog 900 kilogramov kruha na uro.
Obrata, ki bo s petnajstimi vrstami kruha in peciva oskrboval širši trebanjski okoliš, vodi Stevo Radakovič. Od začetnega enoizmenskega dela bodo v pekarni prešli na več izmen. Ob praznikih in ob sobotah bodo spekli dvakrat več kot običajno. S polno paro bodo v novi trebanjski pekarni začeli delati predvidoma v sredini avgusta.
M. LUZAR
900 din pomoči; otroci iz družin z 2.200 do 2.800 din dohodka bodo dobivali 500 din; družinam, kjer se giblje dohodek med 2.800 in 3.900 din, bodo nakazovali za otroka 320 din; prav toliko bodo dobivali otroci kmečkih družin; denarna pomoč za duševno in telesno prizadete otroke oziroma za otroke edinih hranilcev bo znašala 320 oziroma 150 din. V občini Trebnje bo denarna pomoč otrokom po posameznih kategorijah za 80 do 200 din skromenjša kot v večini slovenskih občin. Občinska skupnost otroškega varstva z dogovorjeno prispevno stopnjo od bruto osebnega dohodka namreč ne more zbrati dovolj sredstev.
Poleg denarne pomoči obsega skrb za otroke še malo šolo, ki zajema letos 288 predšolskih otrok, vzgojo in varstvo v vrtcih ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V vzgojnovarstvenih ustanovah v občini so v glavnem še prosta mesta, le v Trebnjem so zmogljivosti premajhne in za 134 otrok ni prostora. Problem nameravajo ublažiti z zagotovitvijo dodatnih prostorov v stanovanjskem bloku in z organiziranjem varstva za dojenčke v t. i. varstvenih družinah.
M. LUZAR
PRED NOVO PEKARNO - Inž. Bogo Kralj, direktor tozda Pekarna in slaščičarna „Dolenjska“, je novi obrat predstavil s številkami, Tone Žibert, predsednik skupščine občine Trebnje, pa je govoril o pomenu pekarne za občane, ki doslej niso bili zadovoljni s preskrbo s kruhom. (Foto: M. Luzar)
LORENCI NAGRAJEN V LJUBLJANI
Znani trebanjski vinogradnik Janez Lorenci in njegova žena sta na pravkar končanem ocenjevanju vin za med rrodni vinogradniški in vina ki sejem v Ljubljani spet dobila nagradi. Nagrajen je bil njegov pridelek modre frankinje, letnik 1979 in letnik 1980, ter cviček. Omenjeni nagradi nista edini, ki jih je Lorenci dobil na vinskih sejmih v Ljubljani, saj je doslej dobil že več nagrad.
POKRITA NALOŽBA - Občinska izobraževalna skupnost bo poderbela, da gradnja osnovne šole v Podbočju, ki je bila med nepokritimi naložbami predvsem zaradi podražitev za 27 milijonov dinaijev, ne bo zastala. (Foto: P. Perc)
Berite »Dolenjski list«
KMALU SKLENJENO OMREŽJE
Daljnovod za Mirensko dolino bo ta del Dolenjske rešil negotovega napajanja z električnim tokom. Mirenski delegati so vsa leta opozaijali na ta problem. Sevni&i električarji so doslej na tem območju marsikje obnovili t. i. nizkonapetostno mrežo. Z obnovljenim daljnovodom pa še ne bo sklenjen prstan napajanja, kot to imenujejo električarji. Da bo doseženo to, je predvidena izgradnja RTP v Mokronogu, a obnova daljnovoda je pomemben korak k temu cilju.
SEVNIŠKI PABERKI
KINO NA DOPUSTU? - Sredi julija so se lahko obrisali pod nosom za fantastični .film redki gledalci in vojaki, ki dobijo karte za nagrado v sevniškem kinu. Že prav, kaj pa tiščijo v soboto in nedeljo zvečer v kino! Človek, ki je imel na skrbi rezervno varovalko za ta kino, je namreč odšel na dopust. Ostali pa kajpak niso hoteli tvegati vrtenja filma, ko bi edina varovalka skoraj zanesljivo crknila, karte pa bi zatem hotelo nazaj verjetno več gledalcev, kot jih je prišlo. Ce so zatem vrteli „Kako ukrasti milijon dolarjev" in celo ..Marmornatega človeka", nismo hodili več gledat. Kaj bi vrteli, ko pa ima s tem kino samo izgubo!
VOZNIKI ČOLNOV Bolj razgibano bo verjetno v nedeljo zjutraj, ko bo Zavod za kulturo času primerno poslal po suhem spet nekaj nadebudnih morjeplovcev na izpite v Sisak. Kaj si o prelepljanju svoje vitrine in uspehov s takimi obvestili mislijo karateisti, ne vemo.
ŠE JE CAS - Sevniški avto-moto klub je opozoril članstvo, naj obnovi članarino. Ce se jim že ne da v društvene prostore, to lahko storijo z navadno položnico. Članski material bodo dobili po pošti. Ob sedanjih cenah vleke avta iz kakšnega letovišča ali oddaljenega jarka je kar vredno imeti knjižico AMD, kjer je zastonj ena vleka in še kaj zraven.
Prenavljajo daljnovod
Sevniški „desovci" bodo omogočili brezhibno napajanje Mirenske doline z električnim tokom — Ro jno delo
Marljivi kolektiv sevniškega Elektra (ali „deso kot jih imenujejo ljudje) izvaja pomembno naložbo, popolno obnova 20—kilovoltnega daljnovoda proti Mirenski dolini. Stari spada med pionirske objekte te vrste, saj je večidel še tak, kot je bil zgrajen leta 1937.
Najdražja je energija, kije ni. To predobro vedo v industriji od
Akcija še ni končana
Sevničani se trudijo na vodovodu izpod Lisce — Dovolj dela za stroje
V soboto Šmarčanom, v nedeljo pa Sevničanom iz Naselja heroja Maroka, Prvomajske, Kidričeve, Kajuhove, Ob gozdu in Taborniško vreme ni nič kaj služilo pri udarniškem delu na vodovodu izpod Lisce.
Sevniški komunalci so nekaterim celo odsvetovali odhod na delovišče. Vseeno se je na strminah v bližii kmetije Imperlovih v soboto zbralo 15 Šmarčanov, v nedeljo pa 12 ostalih. Inženirci so na dveh krajih prekopali cesto, udarniki pa so zasipavali debele salonitne cevi in manjše plastične, ki tečejo vzporedno. Komunalci, ki opravljajo strokovni del posla, so bili zadovoljni z opravljenim delom.
To soboto naj bi prišli na delo krajani Trga svobode, Griča, Prešernove, Ceste na Dobravo, Cankarjeve, Trubarjeve in Kladniko-ve, v nedeljo pa še starega dela mesta. S tem naj bi bil 11. julija začeti program udarniških sobot in nedelj na tem velikem vodovodu zaključen. To seveda ne pomeni, da ne bo dela tudi poslej, a prenekateri meter glavnega cevovoda bo moč zagrniti strojno.
A. ŽELEZNIK
Krmelja do Mokron ga, vključno >: Mirno. Brezhibno n: tajanje tega ir dustrijskega bazena i ob tako starem daljnovodu bi šc dosti boli vprašljivo, če nad r .m ne bi bdel vestni vzdrževalci. žko je bilo ot slabem vremenu, bodisi poleti ah pozimi.
Daljnovod obnavl o postopomt. Delo je težko, prec cm zaradi hribovitega sveta. Sevniški monterji so doslej prišli do Okiča, vse pa imajo že pripravljeno za prenovo do Lepega doba. Letos bodo zanesljivo spo jili z novimi žicafni še krmeljski transformator, prihodnje leto pa prideta na vrsto Mokro >g in Mirna.
„Naši delavci vi noma ročno, drugo, če izvzamemo redke izjeme, zaradi težavnega ter na ne pride v poštev, nameščajo k e drogove na betonskih stojiščih, ečejo žice ir vse, kar spada zrav pohvali d> lavce tega kolekth i vodja Franc Pavkovič. Lani so za vse napore pr elektrifikaciji prejeli srebrni znat
OF. Družba speve k.
torej ti njihov pri A. ŽELEZNIK
„ V krškem i skontu pro dajajo dišeče mi. i vrečkah : ~ imenom Lisce. “.
„Štednja pač. Je pa to vse eno lepše kot takrat, ko nekje p njene modre vrečke zavijali smeti!"
SEVNIŠKI VESTA'
Št 31 (1668) 30. julija 1981
DOLENJSKI LIST
Vranovičih
namera*
seiianjih
nU, v katerih bo »vm precej večji konkurenčni na Zato je jasno, če
- Po čem sklepaš, da se boj za stolčke kljub zaostrenim razmeram v gospodarstvu še vedno nadaljuje?
- Ker je imel LIK v prvem tromesečju letos manj zalog stolov kot v istem obdobju lani.
KOČEVSKE
USPEŠNI
ČRNOMALJSKI
BRIGADIRJI
Pred kratkim se je iz Petrovcev , pri Murski Soboti vrnila v Črnomel; _igada Milka Sobar-Nataša, v kateri je 41 brigadirk in brigadirjev delalo na MDA Goričko 81. Črnomaljski brigadirji se res lahko pohvalijo s svojim delom na cesti Sarovci — Markovci in Petrovci - Križevci.
V prvi dekadi je bila njihova povprečna norma 121 odstotkov, na udarni dan pa celo več kot 150 odst. v drugi dekadi pa so še povečali delovno uspešnost, saj so za 30 odstotkov presegli normo, na udarni dan pa kar za 66 odstotkov. Prav tako uspešni so bili na področju interesnih dejavnosti, za kar so dobili vsa možna priznanja, največje pa je gotovo „trak akcije".
PRAZNIK KS PETROVA VAS '
Prejšnjo nedeljo so prebivalci krajevne skupnosti Petrova vas praznovali svoj praznik, ki so si ga izbrali v spomin na dan, ko je bil Franc Rozman-Stane imenovan za komandanta slovenske partizanske vojske. Praznika sta se udeležili tudi delegaciji krajevnih skupnosti iz Ljubtjane-Šiške in Beograda, ki nosita ime komandanta Staneta. Vsi so se zavzeli, naj Lokve, kjer stoji spomenik komandantu Stanetu, vključijo v spominsko območje partizanskega Roga. Hkrati s krajevno j skupnostjo je visok jubilej proslavilo tamkajšnje gasilsko društvo; gasilci so ob tej priložnosti dobili nov glasilski kombi. Po kulturnem programu so podelili krajevna priznanja Osvobodilne fronte.
ČRNOMALJSKI DROBIR
KOPALNI AVTOBUS - Mladina, ki preživlja počitnice v domačem kraju, predlaga, da bi urnik tako imenovanega kopalnega avtobusa obrnili: medtem ko sedaj ta avtobus na progi Črnomelj - Podzemelj vozi samo ob nedeljah - seveda če je lepo vreme, kar pa kot nalašč ni pogosto - naj bi poslej vozil ob delavnikih, ob nedeljah pa počival. Ker iz te moke gotovo ne bo kruha, bo še naprej do najbližjega kopališča na Kolpi treba priti ali z rednim avtobusom, kolesom, z avtostopom. Tudi malo daljši sprehod ni škodljiv.
R*SWISK ZOB0TREBC
REŠETO
metliški tednik
LENJ5KI-
Napredek ni prišel sam od sebe
Borci se ne izmikajo
črnomaljski borci zbrali 220.000 dinarjev za spomenik na G. Lazah in za predviden spomenik v Črnomlju
Nadure jim požro veliko denarja
V kočevskem zdravstvenem domu 4,5 milijona dinarjev izgub
Čeprav so se gospodarska gibanja v drugi tretjini leta v kočevski občini nekoliko popravila, še posebej v primetjavi s prvo tretjino, t j stanje, v celoti vzeto, v kočevski občini ni prav rožnato. Resje,
> a so se mnoge delovne organizacije popravile, res pa je tudi, da i noge še naprej izkazujejo izgubo.
V Liku sta izgubarja tozda Iveral ii Tovarna pohištva, kjer znaša izgu-b 1 milijon oziroma 10 milijonov d larjev. Medtem ko bi bila lahko iz tuba v Iveralu posledica slabe o ganizacije dela in drugih vzrokov, k, pa so prisotni tudi v drugih d lovnih okoljih, je za Tovarno poli tva prišel udarec od zunaj: z z. .anjšanjem investicij, ki so posle-
Marsikje v kočevski občini je v teh poletnih dneh opaziti tradicio-ni lno poletno mrtvilo. To pa seveda ni vejja za kočevske mladince, ki so tudi to poletje pridno zavihali roka-
Kot je povedal sekretar OK ZSMS Dušan Zamida, so se mladi udeležili vrste mladinskih delovnih akcij P° delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Organizirali so tudi tri večje lokalne akcije, med njimi kopanje vodovoda od Brige do Bapja-loke v skupni dolžini 1300 metrov. Na tej akciji so organizirali več
dica že znanih stabilizacijskih omejitev, se je namreč zmanjšala tudi poraba pohištva. Podobne vzroke za težave poznajo tudi v kočevskem Zidarju, kjer imajo i2gube 1 milijon dinarjev, le da je težko verjeti, da bi take omejite vplivale tudi na strojni obrat.
Posebno poglavje bi lahko posvetili i2gubam v kočevskem zdravstve-
dodatnih dejavnosti, kot so kulturne prireditve, športna tekmovanja in srečanja z borcema Jožetom Bolda-nom - Silnim in Andrejem Cetin-skim - Levom.
Da ne bi ostalo samo pri akcjji Kostel 81, so se kočevski brigadirji odpravili tudi na Goričko, Iger je njihova brigada »Kočevski zbor" pobrala vsa možna priznanja. Sicer pa ta hip v občinski konferenci zbirajo podatke, koliko lokalnih akejj je bilo opravljenih, koliko de-lovnih ur so mladinci namenili za napredek kočevske občine.
— Vzrok: preveč nadur
nem domu, kjer znašajo 4,5 milijona dinarjev. Medtem ko v zdravstvenem domu pogrešajo več denarja za svoje delovanje, pa je po drugi strani znano, da poslujejo precej neekonomično, kot je bilo mogoče izvedeti v kočevskem izvršnem svetu. Pesti jih namreč slaba organizacija dela, vse preveč del, opravljenih v nadurah, vse preveč dežurstev.
DROBNE IZ KOČEVJA
TEŽAVE REJCEV KOKOSI -Težave za nakup kave, nekaj časa pa tudi za pralni prašek so bile nekako še razumljive, da pa so še večje težave za nakup ovsa, si človek težko pojasni.
KONČNO NEKAJ ZA PEŽCE -Pločnik proti Rudniku so pričeli končno popravljati, oziroma dokon-čavati že začeta dela. Upati je, da bo v zadovoljstvo pešcev kmalu končano, če ne bo prišlo zopet kaj nepredvidenega vmes.
PREGLED DIABETIKOV - V sredo je bil v zdravstvenem domu v Kočevju že tretji pregled sladkorno bolnih (diabetikov). Na pregled so bili vabljeni bolniki iz območja občin Ribnich in Kočevja. Sedaj je v teku izpopolnjevanje nove kartoteke podatkov bolnikov in to malo zavleče delo. Ko bodo kartoteke izpolnjene, bo šlo vse veliko lažje in hitreje.
Mladinci zavihali rokave
Prihodnost jim ne sivi las
V rekonstruirani Inlesovi tovarni v Sodražici bodo povečali proizvodnjo vrat — Manj eksotičnega lesa iz uvoza, zato pa večji izvoz na evropski trg — Surovine se dražijo iz
dneva v dan
Mestna organizacija ZZB NOV v Črnomlju šteje 710 članov, že peto leto pa je njen predsednik prizadevni družbenopolitični delavec, predvojni komunist in prvoborec Milan Ši-mec.
„Vsako drugo leto imamo borci v Črnomlju občni zbor, vmes pa redno konferenco. Lahko rečem, da čutijo naši člani zelo veliko odgovornost do teh sestankov; na občni zbor jih pride tudi 400, če so na tak ali drugačen način zadržani, se v naprej opravičijo. Naša organizacija sodeluje v številnih akejjah v krajevni skupnosti in v okviru občine," je povedal Simec. Borci se nikoli ne izmikajo, če je treba sprejeti številne obiske, od upokojencev do pionirjev, in jim pripovedujejo o pomembnih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja; samo Simec je letos ob raznih priložnostih govoril že 2.100 ljudem. ..Črnomajjki borci smo zbrali okoM 220 tisočakov za spomenik na Gornjih Lazah in za spomenik, ki bi ga radi postavili 150 Črnomaljcem, ki so dali svoje življenje za svobodo."
Pred leti, ko se je do takrat enotna krajevna skupnost Črnomelj razdelila na tri, so se borci na občnem zboru odločili, da bodo še naprej v enotni mestni organizaciji „0 tem je tekla beseda tudi na konferenci naslednje leto in spet je bila polna
Čeprav wt je rekonstrukcija Ink so ve tovarne vhodni) in garažnih vrat v Sodražici začela v precej neugodnem času, pa je
saj od nje pričakujejo večjo ! učinke, kar je v tem času, I
Janez ko ugotav-
odst. zmapj-da bodo do
Zato Novak ne lja, da
konca leta: nadoknadil vse zamujeno, hkrati'jpfppu 5skujejo velike učinke, ko ba taČela tovarna naslednji leto obratovati z novo tehnologijo Predvsem naj bi se zaradi lame liži me konstrukcije vrat zmanjšal uv >x eksotičnega lesa, kar bo pomenilo precejšna devizni prihranek, s
delavcev
10 odst pa vrat od
pa je slišati,
na
če
si v tej tovarni žele, da bi bila gradnja v resnici končana do konca leta, kakor stoji v načrtih, in da bi se že s prvim januarjem začela poizkusna proizvodnja. Sele tedaj Bodo namreč lahko dokazali, da je
DELAVCI IZ ZASEBNEGA SEKTORJA STOPILI V SINDIKAT
Pred kratkim so tudi v ribniški občini ustanovili osnovno organizacijo sindikata delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Zdaj je v to organizacijo vključenih 80 delavcev, izvoljen je tudi že izvršni odbor. Kot je bilo mogoče slišati v Ribnici, bodo tudi s pomočjo osnovne organizacije sindikata pomagali uresničevati načela kolektivne pogodbe, hkrati pa skrbeli še za druge potrebe delavcev, kot so šport, oddih in izobraževanje.
VA TOVARNA KMALU POD STREHO - Kot računajo v so vem tozdu v Sodražici bodo novo tovarno spravili pod streho <lo jeseni. Proizvodnja pa naj bi se začela v začetku drugega leta. lovimi stroji in prostori bodo v tem tozdu precej povečali iz vod njo, hkrati pa bodo lahko več svojat proizvodov izvažali.
m mm—mm
naložba 40 milijonov, kolikor bodo stali novi stroji in nova tovarna, upravičena.
Tudi sicer v tej tovarni, ki zelo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo Sodražica, nimajo težav. Z dobavo materialov so zadovoljni, doslej namreč niso imeli težav ne z nabavo lesa ne ostalih surovin. Nekolik anj jih seveda moti, ker so surovine vsak dan bolj drage, zlasti lepila, vendar ne toliko, da ne bi vsak dan vlagali vseh naporov za doseganje planov, kakršne so si za letos in naslednja leta zastavili. Zavedajo se namreč, da sami stroji in naložbe še ne zagotavljajo tudi večje produktivnosti
J. S.
RIBNIČANI BREZ MALICE? -Mercatorjeva restavracija v Ribnici je še do nedavnega kuhala malice za vrle Ribničane, potem pa je bilo tega nenadoma konec. Zakaj po starih cenah ni bilo mogoče kuhati, pa so m v Mercatorju spomnilida bi malice podražili. Seveda so se pri tem vedli čisto po jugoslovansko in m nameravali malico podražiti od 35,00 dinarjev kar na 60,00 dinarjev! Seveda tak predlog ni šel skozi pri skupnosti za cene, dobili so soglage le za podražitev do 47,00 dinarjev. Takšne podražitve pa v Mercatorju niso sprejeli in so sklenili, da za Ribničane ne bodo več kuhali malic. Vprašanje pa je, če m? kruleči želodci Ribničanov zadosten odgovor na takšno obnašanje omenjene restavracije.
ZELENJAVA IZ DALJNEGA TETOVA - V Sodražici lahko krajani kupujejo zelenjavo iz dajjnega Tetova, tako bi človek sodil po registraciji na avtomobilu. Nihče pa ob tem ne pomisli.da bi sepodobni podvigi s pridelovanjem zelenjave splačali tudi kakšnemu domačinu. Žal!
Drugim krajem je KS Dobravice približala cesta — Ljudje so delali sami, prispevali so tudi preče; denarja — Plačujejo poseben samoprispevek za asfaltiranje - Ne odhajajo več
dvorana kulturnega doma za eno organizacijo. Potem smo slišali očitke, češ da bi morala vsaka od treh mestnih krajevnih skupnosti imeti svojo borčevsko
Milan Simec: »Borci so ae demokratično odločili za eno mestno organizacijo."
organizacijo, vendar so te za staro organiziranost na najbo^ demokratičen način odločili borci sami," pravi Simec. »Vendar so v našem upravnem odboru člani iz vseh treh črnomaljskih krajevnih skupnosti; prav tako smo vsem trem KS, KO SZDL in mladinskim organizacijam poslali seznam članov našega upravnega odbora iz njihove in ostalih dveh krajevnih skupnosti, tako da z nami res ni težko dobiti stika."
A.B.
_____________________________________S
KOČEVSKA NAMA SE ŠIRI - Kočevska Nama, ki je sleherni tri iutek dneva polna kupcev, zlasti zdaj poleti, ko vanjo zaide piecej kupcev, se bo razširila. Pospešeno namreč grade nove ddadiščne in prodajne prostore, ki bodo dokončani do oktobra, veljali pa bodo 40 milijonov dinaijev.
TAM SO ČRNI DIMI — Novo črnomaljsko smetišče pri ni nič bolj urejeno kot staro. Razlika je v glavnem le v tem, da je prej smrdeč dim s smetišča dušil občinsko središče, sedaj pa se s to nadlogo otepajo v glavnem vaščani Vranovičev. Sicer pa vse ostane v isti krajevni deupnosti...
mmnmr:anmmmanmmmHMmmmMmnmnn
Seveda napredek ni prišel v te kraje sam od sebe, maivcč so ljudje krepko poprijeli za delo in prispevali precej denarja. Vsa ročna dela so sami opravili, že peto leto pa plačujejo poseben samoprispevek za asfaltiranje. Vsak zaposleni prispeva na leto tisočaka, prav toliko upokojenci, kmetje pa po 100 dinarjev od hektara zemlje. »Ljudje sem pa tja kaj pogodngajo; smo pač taki, da bi vse imeli radi čim prej. Jaz pa jim vedno dopovedujem, da nc bomo družbni nikoli vrnili tistega, kar nam je dala. Na glas je treba povedati, da so občina in družbenopolitične organizacije imele za nas veliko razumevanja in smo jim za to hvaležni. Brez tega razumevanja bi bili naši kraji še vedno stranski rokav; kajti kraj, kamor nc moreš po spodobni cesti, je dandanes malo vreden. Iz naših krajev pa ljudje ne odhaj^o več, marveč si tu obnavljajo stare in gradijo nove hiše.
A. BARTELJ
SPRENOB Pl METLIKI
NASPROTI BIFEJA JE LEP KIOSK, v katerem prodajajo južno sadje in zelenjavo. Tam ljudje radi kupujejo, ker je postrežba hitra, solidna, a tudi izbira je velika. Ce vemo, da je blizu še avtobuaia postaja, so tržni pogoji več kot odlični.
NEKDANJA CAROVA GOSTILNA blizu železniške postaje je imela še do pred kratkim ime Pri grozdu. Z zamenjavo lastnika seje spremenilo tudi ime. Zdaj piše na tabli, daje to gostilna Pod mirnim krovom. Preveč slovensko res nc zveni.
ZANIMIVO, DA JE METLIKA živahna predvsem dopoldne, ko so ceste in trgovine polne ljudi, tudi takšnih, ki uradno še niso nastopili dopusta. Popoldne mesto zamre. Ljudje se umaknejo k reki, popoldne odprti lokali so prazni, trgovine tudi. Zaposleni počivajo, da lahko drugi dan ponovno poprimejo za delo.
Še ne doigo tega je bila krajevna dtupnost Dobravice nekakšen stranski rokav ob prometni reki med Metliko in Črnomljem. V zadnjih letih pa se je ta podoba močno spremenila, tako da so danes Kriv ogla vice, Gonje in Dolnje Dobravice ter Geriiči bolj oaza miru in prijetne spokojnosti kot pa soznačje za odmaknje-
nost, zaostalost.
»Nas je približala drugim krajem, zlasti Metliki, in druge kraje nam -ceste. S cesto je k nam prišlo novo življenje in novi obeti," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Dobravice, ene najmanjših v metliški občini, Lojze Stefanič. Pred petimi leti so najprej asfaltirali cesto od Primostka do Krivoglavic v dolžini 1.700 m, lani pa so dobili asfaltno prevleko še na dobrih 2.200 m do Dol. Dobra vic. Z druge strani magistralne ceste med Metliko in Črnomljem pa je asfaltiran predel od Grma do mostu čez Lahinjo pri Geršičih. Ta kilometer in poš ceste, ped tem tako rekoč ozke gozdne poti, pa w ob lanskih velikih delih krepko razširili in pripravili za asfaltiranje. »Seveda si krajani želimo, da bi čimprcj dobili asfalt še na tem delu in tako sklenili obvoznico od Primostka do Grma “je dejal Stefanič.
Lojze Slefanič: .Nikoli ne bomo mogli vrniti dražbi, kar nam je dala.”
NE MORF SE SEGRETI - Če je pravo poletje, je Kolpa vsaj tako topla kot morje. Letos pa se nkakor ne more segreti, kajti nekajdnevni hudi vročini sledijo deževni in mrzli dnevi. Zato je tudi na najbolj urejenem kopališču na Primostku vedno več ljudi na bregu kot v vodi, ki očitno še najbolj privlači otroke.
Šolski center krško
obvešča interesente za vpis na FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO, LJUBLJANA -PRVA STOPNJA, STUDU OB DELU V STUDIJSKEM SREDlSCU V KRŠKEM,
da je fakulteta za strojništvo iz Ljubljane podaljšala vpis do 31. avgusta 1981.
Prijava za vpis — obrazec dobite v Šolskem centru Krško, Pošljite direktno na Fakulteto za strojništvo, Ljubljana, Mumikova 2; če ne boste dobili originalnega obrazca, pošljite prošnjo na navadni poli; obvezno vpišite vse osebne podatke in navedite, katero šolo ste končali, in jih pošljite na Šolski center Krško, 68270 Krško, Hočevarjev trg 1.
Na prvo stopnjo fakultete za strojništvo se lahko vpišejo vsi kandidati, ki so uspešno končali katero koli tehniško šolo, strojno ali elektro delovodsko šolo, gimnazijo oziroma drugo štiriletno srednjo šolo, katere spričevalo izkazuje primerno znanje iz predmetov matematike in fizike ter materinega in tujega jezika.
Kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe, se lahko vpišejo, če uspešno opravijo preizkusni izpit iz matematike, fizike in materinega jezika.
Podrobnejše informacije o vpisu lahko dobite v Šolskem centru Krško, tel.: 71-233 ali 71-298, in na Fakulteti za strojništvo, Ljubljana, tel.: (061) 25—251, 27—211.
580/31-81
GASILSKO DRUŠTVO TRŽIŠČE PRIREJA V NEDELJO, 2. avgusta, ob 16. uri PRI VINSKI KLETI NA MALKOV-CU VELIKO VRTNO VESELICO,
na kateri bo za dobro razpoloženje poskrbel ansambel TONIJA HERVO-LA iz Brežic. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal!
577/31-81
k
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
Po sklepu DS „NOVO-LES" - TOZD blagovni promet razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. POMOČNIK DIREKTORJA ZA ORGANIZA-CIJSKO-PRAVNE ZADEVE 2 POMOČNIK DIREKTORJA ZA PRODAJO
3.	POMOČNIK DIREKTORJA ZA NABAVO 4 VODJA ODDELKA PLASTIKE
5. VODJA ODDELKA POLFINALNIH IZDELKOV
6. VODJA ODDELKA NABAVE REPROMATE-RIALOV
7. VODJA ODDELKA NABAVE LESNIH TVO-RIV IN KOOPERACIJE
8. VODJA ODDELKA NABAVE SUROVIN
9. VODJA DEVIZNEGA ODDELKA
10. VODJA ODDELKA V KRŠKEM
11. VODJA SALONA POHIŠTVA
Pogoji:
Pod 1:
a) visoka izobrazba pravne smeri
b) pravosodni izpit
c) nad 5 let delovnih izkušenj
Pod 2:
a) visoka strokovna izobrazba
b) aktivno znanje dveh jezikov
c) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 3:
a) visoka strokovna izobrazba
b) aktivno znanje dveh jezikov
c) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod'4:
a) visoka strokovna izobrazba
b) nad 3 leta delovnih izkušenj
Pod 5:
a) višja strokovna izobrazba
b) aktivno znanje tujega jezika
c) zunanjetrgovin. registracija £) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 6:
a) višja strokovna izobrazba
b) aktivno znanje 1 tujega jezika
c) nad 4 leta delovnih izkušenj č) zunanjetrgovinska registracija
Pod 7:
a) višja strokovna izobrazba lesne smeri
b) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 8:
a) višja strokovna izobrazba gozdne ali lesne smeri
b) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 9:
a) višja strokovna izobrazba
b) zunanjetrgovinska registracija
c) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 10:
a) višja strokovna izobrazba lesne smeri
b) nad 4 leta delovnih izkušenj
Pod 11:
a) višja šolska izobrazba komercialne smeri
b) nad 5 let delovnih izkušenj
Od vseh kandidatov se pričakuje poznavanje dela, za katero kandidirajo, ter da so s svojim dosedanjim delom pokazali pozitiven odnos do samoupravnega sistema.
Kandidate imenuje DS TOZD za dobo 4 let.
Rok za prijave je 15 dni po dnevu objave razpisa.
578/31—81
Vojaki in mladinci zmorejo vse
V krajevni skupnosti Velika Loka so v veliki meri že izpolnili program del iz sredst *v krajevnega samoprispevka— Grade vodovod v Korenitki, cesto v Škovec — Denarja za
Veliko Loko bo zmanjkalo
TEDENSKA KRONIKA CD TU IN TAM
BLED — V zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. Kopanje * pa je možno v jezeru in v pokritih bazenih hotelov Golf, Toplice in Park. Gostom so na voljo tudi jahalni konji. Ura ježe stane 200 din.
BOHINJ - Bazen je odprt v hotelu Zlatorog od 7. do 10. in od 15. do 18. ure. kegljišče pa od 8. do 22. ure.
KRANJSKA GORA - Po podatkih, ki so na razpolago, se lahko turisti zavrtijo ob različni glasbi v skoraj vseh kranjskogorskih hotelih in disco klubu.
CELJE — V Knjižnici Edvarda Kardelja bo do konca poletja na ogled razstava ,.Stare celjske upodobitve".
KRŠKO — V galeriji Delavskega doma Edvard Kardelj si lahko do 1. avgusta ogledate akvarele Janeza Janežiča vsak dan od 7. do 20. ure.
NOVO MESTO - V dolenjski galeriji bo do 5. avgusta odprta razstava „Nove pridobitve Dolenj galerije".
MARIBOR — Mariborska turisti- [ čna zveza je izdala informativno knjižico, v kateri so opisane zname- | nitosti Maribora, Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in Lenarta. Trina-jst predlogov usmerjenih potovanj opozarja bralce na spomenike in druge znamenitosti, ki jih bodo srečali na potovanju po tem delu severovzhodne Slovenije. Po ceni 30 dinarjev jo lahko naročite pri Mariborski turistični zvezi, 62000 Maribor, Ulica talcev 1, ali pa po telefonu 062/21-668.
Pri založbi Obzorja je izšla knjiga „Vinski tabernakelj". To je kramljajoči priročnik, ki je namenjen vsem ljubiteljem vina in vsem, ki hočejo o njem kaj več vedeti. Avtor Dionizij Amfora (alias Branko Avsenak) je napisal vse, kar utegne zanimati poprečnega ljubitelja vina, pa tudi polprofesionalnega ..enologa". Med slednje vsekakor sodijo nasveti o hrambi in temperaturah za pitje posameznih sort vina, o pravilni postrežbi in kozarcih, katera vina sodijo k posameznim jedem in še marsikaj drugega. Po 380 din je na prodaj v vseh knjigarnah.
NOVE KNJIGE NA OBZORJU
O knjižni zbirki z delovnim naslovom ..Dolenjski ustvarjalci" smo v našem časniku že pisali. Danes pa želimo spregovoriti še o drugih knjigah, ki bodo izšle pri Dolenjskem listu.
V pripravi je nova izdaja občanovega vodnika 3K (kaj? kdo? kje? v novomeški občini) 1982, ki je leta 1977 za slovenske razmere doživel izredno visoko naklado 21.500 izvodov. Novi 3 K bo izšel v prvi polovici prihodnjega leta in bo vsebinsko nekoliko dopolnjen, da bo še bolj služil informiranju občanov samoupravljalcev. Vseboval pa bo še številne koristne napotke in podatke.
Druga knjižica, ki je v pripravi in ki bo prav tako izšla v prvi polovici prihodnjega leta, je turistični vodič Novega mesta z okolico. Že dolgo let načrtovana in pričakovana knjižica bo dostopna občanom in turistom. Vsebovala bo poleg barvnih slik za turiste zanimive podatke o kulturi, zgodovini, turizmu ter predloge za poldnevne in enodnevne izlete.
Svoje izkušnje in storitve pa želimo dati na razpolago tudi drugim krajem po Dolenjski, ki bi se odločili za izdajo ene ali obeh knjižic.
Krajanom krajevne skupnosti Velika Loka so nedavno pri ! izvajanju del iz sredstev samoprispevka priskočili na pomoč vojaki in brigadirji, ki sicer sodelujejo na mladinski delovni akciji v Suhi krajini. In kot za šalo so skopali v enem samem dopoldnevu okoli 600 metrov jarka za vodovod med rezervoaijem na Krušnem vrhu | in Korenitko.
Kot je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Klemenčič, bi si krajani Kore-nitke težko sami zgradili vodovod, saj so v vasi večinoma starejši ljudje. Zato je prišla pomoč 111 vojakov in 60 brigadirjev iz mladinskih delovnih brigad Drenica iz Glogovca in „4. april“ iz Beograda kot naročena. Ni bilo težko odkriti, kako se vaščani vesele pomoči vojakov in mladine. O tem ni pričal samo traktor, s katerim so vaščani vojakom in mladincem na traso pripeljali malico in pijačo, ampak tudi dober domač kruh, ki so ga spekle va-ščanke Marija Zupančič, Dani Kastelic, Jožefa . Tomažin in Malka Mandelj. Pa tudi prene-kateri liter vina so vaščani prispevali za gašenje žeje.
Vendar v krajevni skupnosti ne potekajo dela smo na tem
Bo manj kruha?
Trebanjske pšenice manj kot lani — Odkup zaostaja
V Kmetijski zadrugi Trebnje ocenjujejo, da so kmetje na njihovem območju letos naželi približno polovico manj pšenice kot lansko leto. Točnih podatkov še nimajo, ker se še ni končal odkup pšenice oziroma menjava pšenice za koruzo.
Trebanjski. pridelovalci žita svojo pšenico s posredovanjem kmetijske zadruge menjajo za koruzo. Za kilogram pšenice dobijo letos 9,30 din, koruzo, ki jo dobavlja delovna organizacija Žito iz Ljubljane, plačujejo po
7,15	din kilogram. V kmetijski zadrugi v Trebnjem pravijo, da so cene letos ugodnejše kot lani, vendar kmetje ne kažejo pravega zanimanja za prodajo pšenice oziroma za zamenjavo s koruzo. V pričakovanju ugodnejših tržnih možnosti zadržujejo pšenico v domačih skladiščih ali jo takoj namenijo za krmo.
Podatek, da je bila letos žetev skromnejša kot lani, velja tudi za polja v družbeni lasti. Na posestvu kmetijske zadruge Trebnje znaša pridelek pšenice 35 ton, čeprav so načrtovali 15 ton več. Celotno količino bodo oddali ljubljanskemu Žitu, ki bo del cene poravnala z otrobi.
M. LUZAR
gradbišču. Nedavno so asfalt rali cesto med .Veliko Loko i t Račjim selom v dolžini 2,7 kil«. -metra pa 1300 metrov ceste med Mrzlo Lužo in Iglenikom. Na isti dan, ko so v Korenitki vihtei krampe vojaki in brigadirji, so se lotili asfaltiranja cest : med Trnjem in Škovcem. V' soboto, ko je pri njih poteka) t ta akcija, so položili okoli polovico asfalta, ki jih bo po 1,5 kilometra dolgi cesti hitreje pripeljal do službe, šole ali kam drugam.
Predsednik sveta Jože Klemenčič po najinem obisku n.t, ,njegovih“ gradbiščih pove, tla se bodo kmalu lotili del tudi Veliki Loki sami, tako kot so s. pač dogovorili. Sklenili so namreč, da bodo najprej priskočili na pomoč obrobnim krajem, ki so veliko bolj potrebni pomoči, nazadnje pa bodo v Veliki Loki zgradili kanalizcijo in modernizirali cesto. Boje pa se, da jim bo za ta dela malo manjkalo denarja in bo potrebna lastna udeležba krajanov.
J.S.
J. SAJE
KONEC MESECA BOSTA DVE SKUPŠČINI
Za danes je sklicana v Trebnjem skupščina občinske kulturne skupnosti in seja skupščine telcsnokul-turne skupnosti. Na slednji bodo obravnavali tudi predlog dogovora za usmerjanje sredstev za pospeševanje izvoza v trebanjski občini, delegati pa bodo obravnavali tudi poročilo o polletni realizaciji.
Razvili prapor
j Pionirska gasilska desetina na Mirni dobila prapor — Na slovesnosti podelili priznanja
Mirenski gasilci-pionirji so 19. julija pod pokroviteljstvom I pionirskega odreda Franca Lunačka iz osnovne šole Mirna razvili svoj prapor. Slovesnosti sta se udeležili delegaciji pobratenega prostovoljnega gasilskega društva Petlovac iz sosednje Hrvatske in gasilskega društva Lj ubij ana—mesto.
Na slavnosti so podelili diplome I nekaterim darovalcem denarja za spominske trakove ter zlate in I srebrne žebljičke za omenjeni pra-I por. (Dajanje denarja za spominske I trakove in žebljičke pomeni v gasilskem žargonu botrovanje.) Denar za spominske trakove ter zlate in srebrne žebljičke mirenskih gasilcev-pionirjev so prispevala gasilska društva, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije in občani. Diplome za spominske trakove so prejeli I. O. Pohorje z Doba pri Mirni, Dana, Kolinska TOZD Mirna, PGD Petlovac, OGZ Trebnje in pionirski odred I ranca Lunačka.
Ob razvitju prapora so podelili še društvene in starostne značke ter plamenice tretje stopnje republiške gasilske zveze. Plamenice so prejeli poveljnik Jože Gracar, gospodar 1 Ivan Kolenc in vodja pionirske I gasilske desetine Alojz Grčar. Prcd-1 sedniku gasilskega društva Ljublja-na-mesto so za dolgoletno plodno I delovanje na področju gasilstva | mirenski gasilci podelili zlato plake-
I to.
Mirenski gasilci, katerih pionirska desetina je 19. julija razvila prapor, posvečajo vzgoji podmladka poseb-I no skrb. Lani so na osnovni šoli ustanovili društvo Mladi gasilec, pri čemer jim je šla šola precej na roko z mentorji.
Vadbeni program mirenskih gasilcev je usmerjen predvsem v zagotavljanje požarne varnosti. Svojo pripravljenost so preizkusili že na več I tekmovanjih.
JANEZ PLATIŠI
VNETO SO VIHTELI KRAMPE - Na sobotni delovni akciji v Korenitki pri Veliki Loki so vojaki in brigadirji pridno vihteli krampe, tako da so v enem samem dopoldnevu skopali polovico jarkov za vodovod. Žal niso mogli delati do določenega roka, ker jih je prej pregnala nevihta, zato pa so obljubili, da se bodo v Korenitko spet vrnili.
GRADE SVOJO CESTO - Vaščani Škovca so priskočili na pomoč asfalteijem novomeškega Cestnega podjetja. Pa vendar to ni bilo edino delo, ki so ga za svojo cesto opravili. Veliko njihovega znoja je bilo prelitega že, ko je bilo treba opraviti zemeljska dela, izkazali pa so se tudi, ko je bilo treba zbrati denar. Skupno so zbrali kar 350.000 dinarjev, nekatere hiše pa so k temu prispevale tudi po 20.000dinatjev.
IZ KRAJA V KRAJ
„MOST JE PA SE VEDNO PODRT," tarnajo Sentlovrenčani in tudi okoličani pa tisti, ki prihajajo po betonske bloke h Gorcu. In s tem seveda mislijo na to, da so se že večkrat obrnili na vodstvo krajevne skupnosti, da je o tem že večkrat pisalo v časopisih. Kot kaže, doslej ni pomagalo nobeno zdravilo, pa tudi tisto najbolj čudežno ne, ki se mu pravi kritika v časopisu. In tako se bo moralo nazadnje zgoditi, da bodo morali krajani sami poprijeti za delo.
Se sreCa, da je tako
CMERIKAVO POLETJE, si mislijo Trebanjci, ko se te dni ozirajo proti tistemu koncu, kjer bil nekoč trebanjski kopalni bazen. V njem so sc namreč zaredile žabe, ki menda zelo uživajo v blatu. Da pa bi z obnovitvijo bazena in njegove okolice kaj dalj zadržali kakšnega tranzitnega turista, ki sicer poležuje na travi okoli trebanjske bencinske črpalke, očitno nikomur še na misel na pride.
GABRCANI IMAJO RADI SVOJE GA$l^.CE4 l)i [aljkp rejcli, ryi Jo,
ko zvemo, da so za njihov gasilski avtomobil prispevali kar 11 starih milijonov dinarjev, torej milijon več, kot je prispevala občinska gasilska zveza. Vendar pa to ni odvisno le od njihove ljubezni do gasilcev, precej k temu vetjetno prispeva smotrn razmislek. Z naložbo v dobro opremo gasilcev je varstvo pred požari takoj za nekaj odstotkov boljše, kar pa se utegne nekega dne bogato obrestovati.
Se en razlog za veselje
IMAJO GABRCANI, bi lahko rekli kot kronisti. Pri njih se je namreč začela gradnja nove trgovine, katero so že dolgo časa močno pogrešali. Kot pravi investitor in izvajalec del, naj bi bila trgovina dograjena že do konca oktobra, ko bodo Gabrčani lahko zapravljali v lepših prostorih nove trgovine. Tako bodo imeli skoraj vse, saj imajo že pošto pa vrtec, nov obrat, le pri pridobitvi zdravstvene postaje se jim-je nekaj zataknilo. No, pa zato niso pri boljšanju razmer v svojem kraju nič
D0LEKJ2KI LIST
Št. 31 (1668) 30. |ulija 1981
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO. SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE,
J INŽENIRING
tedensKoled
Četrtek, 30. julija — Julita Petek, 31. julija - Ignac Sobota, 1. avgusta - Peter Nedelja, 2. avgusta - Alfonz Ponedeljek, 3. avgusta’- Lidija Torek, 4. avgusta - Dominik Sreda .5. avgusta - Marija Četrtel?76. avgusta - Ljubo
LUNINE MENE
31. avgusta ob 4.52 — mlaj
•Ja
BREŽICE: 31. 7. in 1. 8. ameriški barvni film Otok dr. Moroja. 2. in 3. 8. zahodnonemški barvni film Španske olive. 4. in 5. 8. egiptovski barvni film Aleksandrija, zakaj?
ČRNOMELJ: 30. 7. in 2. 8. angleški film Dogodivščine zasebnega detektiva. 31. 7. in 2. 8. angleški film Štirje potepuhi. 1. 8. ameriški film Roller Boogie.
KOSTANJEVICA: 1. 8. italijanski film Grešnica. 2. 8. ameriški film Hitro srečanje tretje vrste. 5. 8. francoski film Krvni sorodniki.
KRŠKO: 1. in 2. 8. nemški film Dolina smrti. 5. 8. nemški film Zakon Marije Braun. 6. 8. španski film Sedem januarskih dni.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 31. 7 in 1. ter 2. 8. hongkonški barvni film Bruce Lee proti super-manu. 3. in 4. 8. angleški barvni film. Španska muha. 5. in 6. 8. ameriški barvni film Smrt na meji.
NOVO MESTO - KINO JLA: 31. 7. ter 1. in 2. 8. ameriški film Železni živci.
SLUŽBO DOBI
KV AVTOKLEPARJA, lahko tudi priučenega takoj zaposlim. Rajko Sotlar, Gorica 8, 68273 Leskovec pri Krškem.
Motorna vozila
R 18, 8 mesecev star prodam. Martin Jožef, Ločna 8, Novo mesto, tel. 21 -243 od 6. do 14. ure.
SPAČKA, letnik 1972, registriranega do julija 1982 ugodno prodam. Strmec, Majde Šilc 14, Novo mesto, tel. 23-555.
MOTOR MZ 150 malo rabljen ugodno prodam. Marjan Prešeren, Šmarjeta 50, 68220 Šmarješke Toplice.
TOMOS KROSA 50 J prodam ali zamenjam za E 90 MZ 125.Telefon 24-792.
TOMOS 15 SLC, odlično ohranjen prodam po ugodni ceni. Zoran Kastelec, Gotna vas 76, Novo mesto.
MOTOR 15 SLC, star 3 mesece prodam. Anton Štangel, Gotna vas 75, Novo mesto.
R 4, letnik 1975, registriran do junija 1982 prodam. Ostrelič, Dobova 37.
OSEBNI AVTO KADETT in motorno kosilnico prodam. Tel.
21-575.
CITROEN GS, letnik 1978, prevoženih 30.000 km, ugodno prodam. Tel. (068) 71—705 vsak delovnik od 20. - 21. ure.
R 4 TLS, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Medle, 68321 Brusnice 100.
ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do februarja 1982 prodam. Pust, Hudeje 19, Trebnje.
NSU 1200 skupaj ali po delih prodam. Motor 5000 po generalni. Rifelj, Zdinja vas 30, Otočec.
Z 750 L, letnik 1977 prodam. Anica Blatnik, Soteska 1, 68351 Straža.
R 4 TLS (katrco), letnik 1977 prodam. Jože Gosenar, Blatnik 6, Črnomelj.
JTAM 6500 kiper, letnik 1972 prodam. Ivan Simončič, Gorica 25, Leskovec pri Krškem.
FORD TAUNUS, starejši letnik prodam. Rudolf Cikanek, ekspres
čevljarstvo, Novo mesto, tel. (068) 25-796.
ŠKODO 110, malo karambolirano, letnik 1970 prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (3175/81).
NSU 1200 v voznem stanju, letnik 1971 in R 8, letnik 1969 prodam. Marjan Parkelj, Mirna peč 37.
PEUGEOT 304, letnik 1972 prodam. Telefon od 6. do 14. ure 71-978 ali na naslov Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica.
AMI 8, letnik 1975, registriran do julija 1982 ugodno prodam. Telefon 23-785 dopoldne in popoldne.
LADO "LUX 1200, letnik 1978 ugodno prodam. Jože Lindič, Pekel 10, Trebnje. Ogled vsak dan po 16. uri. Telefon 83-790.
R 6, letnik 1971, registriran do II/1982 ugodno prodam.Telefon 22-476, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1980 prodam. Jože Rus, Meniška vas 71.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 10. maja 1982 ugodno prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
Z 430 S (kombi), letnik 1975, registriran za celo leto prodam. Franc Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
ZASTAVO 850 (kombi) prodam. Franc Zupančič, Potok 35, Straža.
Z 101, letnik 1976, karambolirano, prodam. Japelj, Trebnje. Ogled vsak dan popoldan.
ZASTAVO 750 S, oktober 1978, prodam. Škerlj, Vrhovčeva 1, Novo mesto, telefon 21-375 od 7. do 10. ure.
ji Kmetijski stroji jj
PRODAM 16-colski gumi voz, pri-meren^a traktor, in grablje Maraton za BCS. Špringer, Podgora 21, Straža.
TRAKTOR FERGUSON (65 KM, pogon na vsa štiri kolesa) s plugi IMT 755 in obračalnik za kosilnico Bucher prodam. Anton Brili, Brezje 27, Senovo.
MLATILNICO KROBAT, skoraj novo, s popolnim čiščenjem, prodam. Janez Kastelic, Vrh pri Pahi 13, Otočec ob Krki.
NOV TRAKTOR „SAME DELFI-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun S2100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28.
3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p 33, telefon (068) 23-606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p p 33, tel (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vrčamo - Časopisni stavek, filmi in prelom ’ DITC, tozd Časopis Dolenjski Kst, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
NO" 35 s pogonom na štiri kolesa prodam. Naslov v upravi lista (3170/80).
PRODAM ALI ZAMENJAM ZA LES silokombajn MENGELE III. Oberč, Radovlja 16. Šmarješke Toplice.
TRAKTOR GOSENIČAR KS 18, primeren za delo v vinogradih ali za spravilo lesa, DVA VITLA, MOČNEJŠA, in VEČ 50-LITR-SKIH STEKLENIC ugodno prodam. Ivan Briški, Podgorska pot 12,61240 Kamnik.
KABINO ZA URSUSA C 335 in motorno žago PARTNER R 440 prodam. Rifelj, Ždinja vas, Otočec.
PRODAM
PRODAM čoln „ISTRANKA’’ dodatno opremljen, za 8,5 M. Tel. 21—218 Novo mesto.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 I), prodam. Franc Kosec, Pod Trško goro 74, Novo mesto, tel.
'	25-548.
DVA KAVČA, dobro ohranjena, prodam. Adolf Strmec, Bršljin 60, Novo mesto.
OKRASNI MLIN NA VETER, primeren za okras vrta ali vikenda, ugodno prodam. Prodam tudi pomivalni stroj za 6 člansko družino znamke Bauknecht 380 de lux. Oblak, Kapele 14 pri Brežicah.
ŠIVALNI STROJ BAGAT JADRANKA, dobro oranjen, prodam. Milka Žvar, Sedem 22, Senovo.
KONJA starega 9 let in kobilo (brejo) staro 5 let, oba dobra voznika, prodam. Franc Figar, Stari dvor 17,61433 Radeče.
ZADNJA VRATA za R 4 in nekaj rezervnih delov prodam. Rodič, Kristanova 2, tel. 24-972.
PISALNI STROJ „UNIS“ prodam. Korbar, Ljubljanska 38, Novo mesto.
SPALNICO v dobrem stanju prodam. Vuletič, Danila Bučarja 14, Novo mesto.
MLADO KRAVO s prvim teletom prodam. Janez Šime, Dol. Straža 13.
NERABLJEN AGREGAT znamke SEVER, letnik 1980 (1,5 KV), prodam. Peter Košele, Dilančeva l,Novo mesto.
PSA ŠARPLANINCA, starega eno leto, prodam. Franc Iljaš, Pangrč grm 16, 68321 Brusnice.
UGODNO PRODAM novo motorno škripilnico Panonija in avtoradio s kasetofonom. Franc Pflege, 68263 Cerklje ob Krki 44.
NOVA TRODELNA OKNA z roletami (180 x 170) prodam. Anton Bovhan, Gornja Stara vas 7, Tržišče.
PRODAM dva meseca stare čistokrvne nemške ovčaije. Naslov v upravi lista (3169/81).
TELEVIZOR El ATLAS, ekran 56 cm, prodam za 2500 din. Jerele, 68281 Senovo 204, tel. (068) 75-357.
KOBILO, staro 16 mesecev, primer-'' no tudi za šport, prodam. Martin Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto.
MOTORNO KOLO DUCATTI 250 in široke kolesne obroče z gumami (165/70-13) prodam. Branko Uhernik, Otočec 48.
KUPIM
MANJŠO KMEČKO HIŠO na deželi, v okolici Novega mesta, kupim. Ponudbe na telefon (068) 22-039.
sopotnico. Otrok ni ovira. Ce te veseli urejeno življenje, se oglasi pod šifro:	RAZUMEVANJE
RODI TUDI LJUBEZEN"
NUJNO POTREBUJEM MANJŠI LOKAL v Novem mestu - samo za sprejemanje strank, oziroma naročil. GRAVERSTVO KEČKEŠ.
IZGUBIL se je pes šarplaninec. Pošteni najditelj naj javi na postajo milice.
POSLOVNI PROSTOR (50 m2) oddam v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3167/81).
IŠČEM STAREJŠO ZENSKO -upokojenko. Nudim stanovanje brezplačno, da bi skupaj živele. Po možnosti naj bila kmečka. Naslov v upravi lista (3168/81).
STANOVANJA
DIJAKINJA MEDICINSKE ŠOLE išče stanovanje in hrano pri starejši ženski. Naslov v upravi lista (3171/81).
NOVO OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Novega mesta oddam. Ludvik Krevs, Jablan 4, Mirna peč.
ENOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju ali Metliki iščem. Dajem predplačilo. Anton Mihelič, Gor Suhor 1, 68343 Dragatuš.
TRISOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za hišo v Novem mestu ali okolici. Ponudbe na telefon (068) 22-039.
ENOSOBNO STANOVANJE (33 m2), s telefonom, centralno ogrevano v Novem mestu prodam Telefon od 6. do 14. ure 24-334 in po 20. ure 21-874.
V NAJEM VZAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Plačilo v naprej. Naslov v upravi Usta (3176/81).
ISSSSKiiE
Vf/
MARIJA in SLAVKO BUKOVEC, Ob Težki vodi 2, Novo mesto opozarjata LOJZETA BUKOVCA, Ob Težki vodi 2, Novo mesto, da naj preneha z žaljivimi besedami, obrekovanjem ter razbijanjem po hiši. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno pregan-jala.
JOŽE ŠKOF starejši iz Boldraža 14, Metlika preklicujem vse neresnične in žaljive izjave, ki sem jih izjavil zoper soseda Jožeta Rusa iz Boldraža 17. Izjavljam, da takih in podobnih izjav in dejanj zoper zgoraj navedenega ne bom več storil in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe na sodišču.
mmssm
DRAGEMU FRANCU KOCJANU IZ DOL. STRAŽE iskrene čestitke za njegov 40. rojstni dan mu
ZAZIDLJIVO PARCELO v Prečni prodam ali zamenjam za Golfa. Naslov v upravi lista (3172/81).
GRADBENO PARCELO (12 arov), oddaljeno od Sevnice 4 km, ob glavni cesti, z vso gradbeno dokumentacijo prodam. Informacije na naslov Marija Lončar, Zurkov dol 8, 68290 Sevnica.
STANOVANJSKO HIŠO s poslovnimi prostori - bifejem, gospodarskim poslopjem, vinogradom in sadovnjakom, 3 km iz Krškega ob asfaltni cesti prodam. Dane Miži-goj, Zupančičeva 4,	68270
Krško, telefon (068) 71-637.
HIŠO v Novem mestu zamenjam za lastniško stanovanje v bloku. Voda in elektrika v hiši. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (3173/81).
HIŠO v Novem mestu z velikim vrtom prodam. Voda in elektrika v hiši. Dostop z vsakim avtomobilom. Naslov v upravi lista (3174/81).
STAREJŠO HIŠO prodam. Pri hiši je narejen nov temelj in sadovnjak na Grabrovcu pri Metliki. Cena je Ugodna. Interesenti naj se oglasijo na naslov Marko Beg, Sošice 3, 41428 Sošice.
RAZNO
KMEČKI FANT, star 42 let, zelo soliden, z mehanizirano kmetijo v bližini Ljubljane išče življenjsko
želijo vse najboljše vsi, ki ga imajo radi.
DRAGI MAMI ANI PROGARJEVI iz Mirne peči 34 za njen dvojni praznik vse najboljše ter mnogo zdravih in zadovoljnih let ji želijo vsi njeni.
^OBVESTILA ■
MONTAŽA STROPNIH IN STENSKIH LESNIH OBLOG, montaža pohištva, adaptacija podstrešij in podstrešnih stanovanj. Naročila na tel. (068) 22-678 od 6. do 8. ure in od 18. do 20. ure.
v------------------------------/
POLIURETAN IZOLACIJSKE OBLOGE za fasade, tlake in strope delamo samo po naročilu. SLAVKO MARKOVIČ, Gor. Suhor pri Metliki, telefon (068) 77-937
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montiv rate, dobite v delavnici DANETA MIZIGOJA, CK Z 25 , 68270 KRŠKO in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, da bo gostilna „PARADIŽ“ v Dolenji Straži 116 zaprta od 29. 7. do 28. 8. Se priporočamo!
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 10.’ 8. do 24. 8. OPTIK MARTIN KRIŽMAN, Kastelčeva 1, Novo mesto.
NOVOST! Cenjeno -tranke obveščam, da izdeli slike za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne Uste. Slike dobite takoj. Fotografiram tudi vsako soboto poroke na magistratu v Novem mestu. Pridem fotografirat tudi na dom otroke za rojstne dneve in pogrebe. Preslikujem tudi slike vseh vrst, vseh velikosti, črnobele
in barvne. FOTOGRAF CVETKO f j TRAMTE, Breška vas 3, Bela j i Cerkev. Odprto je samo ob ponedeljkih neprekinjeno od 7. do 20. ure.
OBVEŠČAM VSE, da fotografiram poroke na magistratu, rojstne dneve na domu, pogrebe, proslave ' itd.. Vršim tudi preslikave in povečave. Se priporoča FOTOGRAF BRANKO KOTAR, Šentjernej, novi blok III. Naročila sprejemam tudi na naslov Nad mlini 16, Novo mesto teL 25 -724.
CENJENE STANKE OBVEŠČAM, da bo zaradi letnega dopusta frizerski salon „SLAVKA“ na Drski zaprt od 3. 8. do 17. 8. Prosim za razumevanje.
PARKETARSTVO RODE - polaganje plastičnih podov, parketa -brušenje, lakiranje. Tel. (068)
22—687 od 6. do 8. ure in od 18. do 20. ure.
MARJAN in MARIJA KOPIČ opozarjava ALOJZA ROLIHA iz RATEŽA 14, da preneha nadlegovati najine sosede in znanec, ki uporabljajo skupno pot do parcele, sicer ga bova sodno' preganjala.
Berite »Dolenjski list«
ZAHVALA
V 91. letu starosti je dotrpela naša draga mama, stara mama, sestra, teta in babica
MARIJA SAJE
roj. Brsan
iz Gor. Gradišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo mamo k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala ZZB za venec, kaplanu za lepi govor in obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
i
Žalujoči: vsi njeni
&
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, stric in svak
FRANCE JUHART
iz Trebnjega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega Spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Kranjcu, Domu upokojencev Sevnica, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinkefin godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alojzija in ostalo sorodstvo
1
ZAHVALA
Po dolgi in zahrbtni bolezni nas je v 51. letu za vedno zapustil naš dragi in ljubljeni mož, oče, sin in stric
JOŽE KRESE
iz Birčne vasi 23
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi CESTNEMU PODJETJU Novo mesto TOZD GRADNJE, NOVOTEHNI Novo mesto, PEVSKEMU ZBORU Ruperč vrh za izraze sočutja ln bolečine, ki so jih v teh trenutkih delili z nami. Enaka hvala tudi osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice in dr. Vodniku za lajšanje bolečin.
ŽALUJOČI: žena Magda, sinova Jože in Dušan, mama Kristina, brat Domiiuk ter ostalo
sorodstvo
14
DOLENJSKI LIST
St 31 (1663' 30. julija 1981
ZAHVALA
V 82. letu starosti nam je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine dobrega in skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA
GAČNIKA
iz Češnjevka 11 pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojniku podarili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto za nego in lajšanje bolečin. Zahvala tudi delovnim organizacijam TRIMO Trebnje, DONIT Velika Loka ter PGD Lukovek in Ponikve, ZB Dol. Nemška vas za podarjene vence in izrečeno sožalje, pevcem za zapete pesmi ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Mirko, hčeri Zalka in Jelka z družinami, brat Stefan z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama in prababica
JULIJANA SEKULA
roj. Šepic
iz Kettejevega drevoreda 51, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju nevrotaflcega oddelka spološne bolnice Novo mesto za nego in skrb v času bolezni. Hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala proštu Lapu za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Fani, Mici ter sinova Franci in Janez z družinami, vnuki Lučka in Stani z družinama ter ostalo sorodstvo
Novo mesto, Bijelina, Ljubljana, Hudeje
%
l
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA
UCMAN
iz Gabija
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, posebno sosedom za vsestransko pomoč, župniku za opravljeni obred, podjetju PTT za podarjena venca in tov. Ivanki Boltez za poslovilne besede. Se emkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči: sin Franc, Janez, hčerke Marija, Francka, Ana, vsi vnučki ter brat, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 55. letu nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek, brat, stric in svak
LOJZE L'DOVČ
z Maflcovca 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom, ki ste kakorkoli pomagali prenašati hudo bolečino, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika tako množično spremili do njegovega zadnjega doma. Posebno se zahvagigemo organizatorjem njegove zadnje poti, OK ZKS Sevnica, SO Sevnica, svetu KS Tržišče, D PO Tržišče, LD Tržišče in sosednjim LD, prostovognemu gasilskemu društvu Tržišče in drugim PGD in delovnim kolektivom. Prisrčna hvala govornikom za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: žena Mimi, hči Nada z družino, sin Lojze, mama, sestre z družinami in Leničevi
ZAHVALA
Ob i2gubi našega dragega moža, ata, starega ata in strica
ALOJZA BRAČKA
upokojenega gozdatja in lovca
se zah valujemo vsem sorodnikom, prjjategem in znancem, ki so z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, izrekli so žage in darovali vence in cvetje. Nadalje se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam KS Šentrupert, delovnima organizacijama SGP Pionir - TOZD SPO, TOZD MKO in DSSS ter KPD Dob pri Mirni. Prav lepa hvala pevcem in LD Šentrupert, ki mu je v sodelovanju z LD mirenskega bazena, pobrateno LD Nova vas in LD Škocjan priredila lepo slovo od zelene bratovščine, kateri je bil predan več kot 50 let.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 52. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
FRANC RAJER
iz Malih Vodenic
Iskreno se zahva$ujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom za vso pomoč, za darovane vence, izrečeno soiajje in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala delovni organizaciji CP Novo mesto, govorniku za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža in očeta
JOŽETA RATAJA
z Ruperč vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni organizacijam ZB Birčna vas, ZK in KS Birčna vas, Slovenijalesu Ljubljana, Inlesu Ribnica, PPM Novo mesto, GD Stranska vas in Lakovnice, ZSM Stranska vas, vaščanom Ruperč vrha, Ajdiškovim in Čoževim za podarjene vence in cvetje. Hvala vsem govornikom za tople poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevskemu društvu Ruperč vrh. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Za njim žalujejo: žena Justina, sinova Ljubo in Edi, aiahi Matilda in Frici, vnuka Ljubica in Robert, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
IVANA NEMANIČA -ŽANA
r
iz Trnovca 20, Metlika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, soborcem, znancem, vaščanom, družbenopolitičnim organizacijam, ZB, SOB Metlika, ZB Lokvica, ZD Metlika, dr. Mlačku. bolnici Novo mesto. Kliničnemu centru Ljubljana, metliški godbi, garnizonu Novo mesto, govorniku Stefaniču in tov. Kepcu, delovnim organizacijam Litostroja, SGP Pionir, Beti, Komet Metlika in KZ Črnomelj za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
» % Žalujoči: žena Marija, sinovi Ivan, Tone, Lojze, Stane, Franci, hčere Marija, Anica, Angelca in Ida z družinami, snaha Fančka z Anico, sestre Marija, Ida in Katarina, brat Franc z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našedrage in ljubljene mame
KATARINE
KRAŠOVEC
roj. Težak iz Bereče vasi 38
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala vsem za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti, organizaciji ZZB za venec, tov. Mariji Eršte za poslovilne besede, dr. Liljani Dukič za vso skrb ter ženskemu pevskemu društvu. Se posebej se zahvaljujemo župniku za obred in poslovilne besede.
V tihi in globoki žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
AMALIJE
VIŠČEK
iz Zabrdja pri Mimi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za darovano cvetje, vence in nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo organizaciji KO ZZB, WI, upokojencem, IMV Mirna, OS Mirna, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe (juba mami ni, da bi skupaj kam odšli.
V SPOMIN
3. avgusta bo minilo žalostno leto, ko je tragično preminila'naša zlata mamica in žena
ANICA ŠKEBELJ
učiteljica iz Gotne vasi Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Iskrena hvala njenim sodelavkam in njenim učencem. Žalujoči: vsi njeni
			
			
NAJVECJA BELOKRANJSKA VESELICA
4
4
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
\
;
1
\
%
4
*4
4
4
V
I
4
4
%
4
4
4
4
4
4
Knez je bil tudi župan
Upokojenec Jože Knez z Griča v Sevnici ni eden tistih, ki bi se jim tožilo nad dobrimi starimi časi in bi žugali današnji mladini. Pri knapih je od nekdaj veljalo, da mora držati troje stvari: red, disciplina in odgovornost. Knez temu dodaja še tovarištvo. „Če ne bi bilo tega, bi bilo konec s kna-pom, “ pribije. Teh načel se je držal strogo, bodisi ko je še rudaril ali pa bil predsednik in zatem večkrat podpredsednik sevniške občine.
Do pisarne je običajno krenil peš, in to zarana. „ Včasih sem že na pol poti od doma imel opravka s štirimi strankami. Ni se dogajalo, da bi koga v času malice vrgli ven. Kdor je prišel, je bil pač notri," pravi Knez, ki se ne hvali, češ da so v času njegovega županovanja star tali Jutranjka pa Kovinska, Bohor in še kaj.
darjenju. Običajno se ne y zadovolji z golimi knjigovod- * skimi podatki Še preden smo bolj pričeli govoriti in Jj pisati o tako imenovanih t»
fizičnih kazalcih, je običaj- **
no spraševal, koliko je kdo, d
denimo, napravil več kopit, *
sešil več oblek ali zbil \ stolov. Indeksi ga niso zadovoljili.
Na predvečer dneva vsta- s
so na tisti, kjer so obravna- *
vali prošnje za posojila, S naslovljene na enoto stano- * vanjske skupnosti, večino > zahtevkov odobrili in jih 5
poslali v Ljubljano z vsemi $
Zanesljivo se dandanes na Jožeta Kneza ne obrača nič manj ljudi kot v letih njegovega županovanja Koliko ima funkcij? Pravi, da ga je sram povedati, ker bi bilo videti neskromno. „Mnogo zadolžitev kar samodejno priteguje druge, “ se jezi nad tem sistemom, ko dostikrat vse po vrsti leti samo na enega.
potrebnimi podatki Upa da S bo to pomagalo vsem, ki si želijo izboljšati dotrajane \ stanovanjske hiše.
O Knezu kot županu kroži dosti dobrodušnih pri- £ povedi. Tako je bilo npr. J treba spraviti v življenje s odlok, da je pod kaznijo zapora in globe treba poža- s
gati vsa suha sadna drevesa. '
Predsednik Jože je kajpak S spoznal nekaj prenapetih „strokovnjakov ”, ki so videli ^ suha tudi drevesa, ki to niso ^ bila En očanec iz Boštanja, <*, ki se je ob treh sodnih opominih naposled obrnil še S na župana, se slednjemu ^
Je pa daleč od tega, da bi bežal od obveznosti. Kot delegat družbenopolitičnega zbora občinske skupščine iz vrst borcev je sprožil že ničkoliko razprav o gospo-
lahko zahvalil, da še danes N
sedi pod bujno hruško in se £ sprašuje, kaj bi bilo, če v £ sistemu oblasti, odlokom navkljub, ne bi prevladala S zdrava pamet.
A. ŽELEZNIK
In Ivan je privezal brod
Delo brodarja je nadomestil težko pričakovani most Čez Kolpo tudi po petdesetkrat na dan
V senci novega mostu je Ivan Mihelič trdno privezal svoj brod in s lem naredil križ nad dejavnostjo, ki e merila utrip življenja v dolini pod Starim trgom. Močna žica je Se redno razpeta čez Kolpo, vendar bo ara ostala samo toliko časa, da bo komunalno podjetje Vrbovci našlo primernega kupca zanjo in za stari jrod ali skelo, kot jo tudi imenujejo •a oni strani Kolpe. Nekaj deset metrov pod to žico stoji ponosno uleknjen novi most, sodobna to pričakovana povezava v tei ' ?okolpja.
S tem da je privezal brod, pa je .Šestdesetletni Ivan ostal tudi brez
tež-
elu
8RODAR OB SLUŽBO - Ivan vfihelič si bo moral najti novo 'aposiitev. Brod, s katerim sije 'adnje desetletje služil kruh, je :amenjal težko pričakovani nost. (Foto: T. J.)
svojega dela. Komunalno podjetje mu bo pač priskrbelo drugo delovno mesto, ki ga bo opravljal do upokojitve, vendar kje je delovno mesto, ki se lahko primerja z brodarjenjem po bistrih brzicah belokranjske lepotice. Ivana in njegovo ženo Anko, ki ga včasih nadomešča na brodu, poznajo ljudje ob Kolpi daleč naokoli. Tudi po petdesetkrat na dan sta z brodom prečkala reko in z njim prevažala ljudi, živino in motorna vozila. Na njem je našlo prostor štirideset ljudi ali pa štirje osebni avtomobili. Nosilnost splava je pet ton in še več.
Delovni dan Ivana Miheliča in njegove žene se je pričel že ob petih zjutraj, ko so prvi ljudje odhajali na delo, in trajal tja do devete ure zvečer, enako tudi ob sobotah in nedeljah. Deset let je preživel z brodom in marsikateri spopad z naraslo vodo. Do vode ima spoštovanje, saj pozna njeno moč, ko prihrumi z gora in nenadoma naraste kar za štiri metre in odnese s seboj, kar se ji ne umakne. Tedaj je bolje zasidrati brod na varni višini in počakati, da se vojna ujma poleže.
Čeprav se bo moral posloviti od svojega broda, pa je vesel, da je novi most končno le dograjen. S tem je njegov kraj še en korak bliže sodobnosti, sodobnost pa, kot je znano, pometa s starinami. Tako sta se morala umakniti brod in brodar. Njegovi otroci, ima jih štirim pa se bodo lahko že čez most in po novi gladki cesti odpeljali v svet.
TONE JAKŠE
iit
Lilijana Tekstor
Ze po treh letih učenja izvrstno
je, ko naj bi z vlakom krenil
na morje, je sedel od jutra s do poznega popoldneva na J treh sejah. Povedal mi je, da S
znanje ruščine
V Moskvi se je v začetku julija na olimpiadi v znanju ruskega jezika pomerilo več kot 300 mladih iz 41 držav. Med devetimi člani jugoslovanskega zastopstva je bila tudi Lilijana Tekstor, učenka 3. letnika novomeške gimnazije. Mesto v zvezni ekipi sije pridobila kot zmagovalka republiškega tekmovanja, izkazala pa se je tudi v Moskvi. Na olimpiadi, kjer so ocenjevali predvsem oblvadovanje pogovornega jezika in znanje o kulturnem, gospodarskem in političnem življenju Sovjetske zveze, je osvojila srebrno priznanje, sploh pa je jugoslovanska ekipa osvojila kar osem priznanj.
Tekmovanje je bilo le del desetdnevnega obiska sovjetske prestolnice. Lilijana je tako strnila svoje vtise: „Veliko sem brala o tem 8-milijonskem mestu in sedaj sem se lahko prepričala, če so vse stvari res ,na svojem mestu'. Se posebej se mi je vtisnila v spomin velikost Rdečega trga, lepota Kremlja pa dolge množice pred Leninovim mavzolejem in prostranost olimpijskega kompleksa. V Zvezdnem mestecu smo se srečali tudi s sovjetskimi /esoljci in se z njimi pogovarjali."
Vsi tekmovalci so prebivali v študentskem naselju in med mladimi iz Azge, Afrike, Evrope in Amerike so se spletla številna nova prijateljstva, ki ne bodo nikoli pozabljena.
Povejmo še, da je Lilijana učenka prof. Severja in da se uči ruščine komaj tri leta. Ob rednem pouku v šoli bere nekaj ruskih revij in tako lopolnjuje svoje znanje. Vse to ji je pomagalo, da se je njen prvi tekmovalni poskus končal z velikim uspehom.
STOJAN PELKO
VROČE IN MRZLO - Medtem ko so se odojki in jagenjčki ves popoldan vrteli na vročini (vroče so bile potem tudi cene), pa so se manekenke pri predstavljanju Betine kolekcije kopalk v sveži noči premrazile. Tako po enih kot po drugih je množica večidel le sline cedila in jih požirala z očmi
Kljub temu da so plohe zadnjo soboto pošteno namočile Belo krajino, se je na prireditvi „Noč na Kolpi” v Gribljah -pripravilo jo je prizadevno domače KUD Niko Zupanič — zbralo nekaj tisoč obiskovalcev. Gribeljčani so tako z domiselno organizacijo prišli do denarja, ki se bo koristno prelil iz dinaija za zabavo v dinar za javno razsvetljavo in druge potrebe krajevne skupnosti. Seveda pa obiskovalcev niso pritegnili le pokošeni travnik, belokranjsko vino in pečeni odojki
ter jagenjčki, saj bi potem imeli prizadevni Gribeljčani, ki žive in dihajo s svojo prireditvijo, le veselico več. Množico so pritegnili Dudek, Jaka Šraufciger, Toni Gašperič, Alenka Pinterič, Mladen Rodella, Dobri znanci, da omenimo le tiste, ki so zares nastopili. Zabave je bilo dovolj, pa so se ljudje pozno v noč zadržali na prijaznem prostoru ob Kolpi.
Besedilo in foto: M. MARKELJ
MOTORIZIRANI HUMOR — Poznana humorista Jaka Šraufciger in Dudek sta se do odra pripeljala s starim traktorjem ter tako nazorno pokazala, kakšna bodočnost se nam obeta ob sedanjem položaju jugoslovanski avtomobilski industriji... Med razgovorom z Dudkom se je Toni Gašperič sicer smehljal, a včasih kislo: mgbrže se je domislil razlike med svojimi in Dudkovimi honoraiji, čeprav sta v Gribljah oba nastopila bolj iz veselja, da se vidita, kot zaradi denarja.
Strahotna smrt male
Deklica šla na obisk k stricu — Na poti do vasi Zagozdac jo je nekdo spolno zlorabil in zadavil - Preiskava teče v vse mogoče smeri - Gnusni zločin razburil ljudi
V nedeljo nekaj po deseti zvečer je patrulja milice sporočila, da so v seniku pred vago Zagozdac nad Starim trgom našli truplo 6 in pol letne Marinke Šegina iz Gornje Podgore. Dekletce je bilo mrtvo, spolno zlorabljeno in zadavljeno.
Mala Marinka se je v nedeljo našli zadavljeno v seniku pri
poznajo kriminala, zato jih je strahotno dejanje toliko bolj razburilo. Marinka je bila bister, živahen in vsem ljub otrok.
okoli poldneva sama odpravila na obisk k stricu v Zagozdac. Po poti, ki je dolga okoli dva kilometra, ni šla prvič, že večkrat jo je sama prehodila. Ko Marinke ni bilo domov do osme zvečer, so postali starši zaskrbljeni. Toliko bolj, ker deklica ni prišla k stricu. Izginotje so sporočili miličnikom, ti so sestavili tričlansko patruljo, ki je nameravala takoj organizirati iskanje s pomočjo občanov in lovcev. Žal iskanje ni bilo potrebno, deklico so
vasi Zagozdac. Na mesto tragedije so hitro prišli kriminalisti, preiskovalni sodnik, namestnik javnega tožilca in krajevni zdravnik. Delavci uprave za notranje zadeve so takoj začeli s široko preiskavo, med drugim so začeli iskati neznanega mlajšega moškega, ki so ga videli v bližini kraja zločina. Proti jutru so tudi uradno ugotovili, daje bila mala Marinka Šegina spolno zlorabljena in nato zadavljena.
DRAGA PARKIRNINA
Na kopališču na Primostku so pričeli pobirati po 30 dinarjev za parkiranje avtomobila, česar motorizirani kopalci niso pozdravili z navdušenjem. Vse bi še nekako šlo, če bodo tako zbrani denar porabili za izboljšave na kopališču. Najprej bi bilo potrebno asfaltirati cesto, vendar se toliko cvenka ne bo zbralo v nekaj letih in bodo vaščani še morali požirati prah.
Pošto oropal s pištolo
Preiskava teče v vse mogoče smeri, med drugim preveijajo tudi alibije nekaterih ljudi. V teh samotnih krajih črnomaljske občine ljudje sploh ne
NOV KATALOG BETI
Pred kratkim je Beti dobila nov katalog z jesensko-zimsko kolekcijo 1981/82. Manekenke in manekeni predstavljajo spalne srajce, pižame, pulije, puloverje, perilo in druge izdelke Beti.
IGRE IN VESELICA
Tretje kmečke igre bo 00 ZSMS Dragatuš priredila v nedeljo, 2. avgusta. Na igrah bodo humoristično prikazale kmečka opravila ekipe iz Dragatuša, Goleka, Gribelj, Petrove vasi in Sinjega vrha. Doslej so bile te igre dobro obiskane, najbrž bo tudi tokrat tako, saj bodo gasilci pripravili vrtno veselico.
• ••
JOŽE KLEPEC NAGREJEN
Jože Klepec iz Krasnica pri Gradcu v Beli Krajini je prejel nagrado za svoje kritično razmišljanje na temo ..Družbeni in ekonomski položaj ter prihodnost mladih v kmetijstvu." Nagradni natečaj za mlade zadružnike je razpisalo uredništvo tednika Kmečki glas. Izmed številnih prispevkov je ocenjevalna komisija izbrala razmišljanja petih avtorjev in ti so prejeli nagrade po 1.000 dinarjev.
oborožen moški
Kaže, da bo ropar s pošte na Dobovi kmalu za zapahi — Plen — 189.000 din
V ponedeljek, 27. julija, okoli 12.45 je bil na pošti v Dobovi pri Brežicah oborožen rop. Neznani mlajši moški je prišel na pošto v času, ko v njej ni bilo strank. V roki je imel pištolo, na glavi pa lasuljo. Delavki je prisilil, da sta mu izročili denar, istočasno pa je iz pisalne mize tudi sam pobiral bankovce. Skupaj je odnesel 189.781,80 dinatjev. Pred odhodom je potrgal oba telefona, nato pa se s kolesom odpeljal v neznano smer. Oboroženemu ‘roparju je kljub hitri akciji krških delavcev za notranje zadeve uspelo pobegniti. Vendar ima UNZ Krško podatke, s pomočjo katerih bo ropar kmalu aretiran.
r
Juhuhu, dobil sem regres
Jožič Repič, neposrednik iz Hitrotkala, seje za sekundo odlepil od tal, ko je zvedel, da izplačujejo na blagajni regres za letni dopust. Iz bele kuverte je potegnil dva tisoč petsto dinatjev. Preštel jih je dvakrat, pa še v žepu jih je enkrat prelista. Nato se je odpravil k stroju, a gaje srečal na hodniku Tine Zračnik.
„Vesel si videti, Jožič. Nekaj dobrega se je moralo zgoditi," gaje ogovoril.
„Dobil šem regres, juhuhu! Komaj čakam, da se zabrišem v morske valove."
Z dela ni šel Jožic naravnost domov kot ponavadi, ampak je zavil v gostilno Pri razbiti buči. Tani je naletel na druščino, ki ga je sprejela medse.
\
Naročil je liter, belega. Po dveh urah so se družno preselili k Obriti mački, kjer so najprej pojedli naravne zrezke, pomnies frites ter mešano solato, spili so meter brizgancev in že malce majave noge so jih odnesle v gostilno Pri sedmih kegljih. Repič je stavil, da poruši vseh sedem kegljev z enim metom, če mu to ne uspe, bo plačal zaboj piva. Padli so le trije keglji in s pivom so se nacejali tudi tisti, ki so prišli k šanku le po cigarete.
Zunaj so cvrkutali ptiči, sonce se je lovilo v krošnje dreves, ko seje privlekel Jožič Repič domov. Pogledal je na uro. Kazalci so kazali pet.
„Kar na stolu bom malce zadremal, sicer še na posel
zamudim," je zamomljal v brke, sedel, in še preden je dobro zaprl oči, je razparalo zrak drdranje budilke. Umil se je, takoj nato pa pogledal v belo ovojnico.
Prvi ga je zjutraj pozdravil Tine Zračnik: „Zdravo, Jožič. Kdaj odpotuješ na Jadran? “ ,,Pa ti? “
„Čez dva dni."
„Na,“ je stisnil Repič Zračniku v roko petdeset dinarjev," to mi je ostalo od regresa. Pa se oglasi s kakšno razglednico!"
Zašumelo mu je v glavi, pa ni vedel, ali od slabega vina ali od razburjenja ali pa je res slišal butanje morskih valov ob obalo.
TONI GAŠPERIČ