niCIEMBKE OČETOVA BESEDA GOVOR PIJ A XII. NA MISIJONSKO NEDELJO 1953 „Z očetovskim in brezmejno širokim (2 Kor 6, 11) srcem se na misijo"8^' praznik obračamo na Vaš, častiti bratje in ljubljeni sinovi, ki Vam je dodeljen8 čast, da ste po vsem svetu neutrudni tvorci pri razširjanju Evangelija in često-na vso nesrečo, tudi žalostne priče ali slavne žrtve najstrahotnejših preizkušenj-Kako naj bi trdaj v tej, za bodočnost tolikih misijonov tako: usodni uri ne P0 vzdignili našega glasu, da bi ponesli po njem do najodcaljenejših krajev oznanil0 tolažbe in upanja? Naj vsakdo od Vas, ko bo čui to našo besedo, spozna iskren0 skrb našega očetovskega in pastirskega srca; kajti kot pravi prerok: ,,Kak<>r pastir preštejn svoje ovce .na dan, ko vihar razkropi čredo, tako bom jaz svoj1 preStel“ (Ezekiel 34, 12). VELIKE TEŽAVE PRI MISIJONSKEM DELU „Celo tam, kjer je misijonstvo po nekaj letih doseglo odločilne uspel"’ ki so bili zanesljivo upanje za bodočnost, so vsakdanj: težave kruh Kristusove!.8 apostola. Dobro nam je znano velikočušje, ki ga terjajo žrtve, a prav tako zavedamo grenkosti osamljenosti in utrujenosti ob sklepu trdega dne; enako na10 je z.nana radost duhovniške službe ali krščanske odpovedi, kot vemo za potrto81' ki gnjavi najboljše spriča silnosti takšne nrizmerne naloge; zavedamo se skrbljenfösti pastirjev, ki gledajo, kako gredo v klasje novi posevki, pa 'rl zaradi pomanjkanja delavcev in tvarne pomoči. In, ali ni resnica, da se je vse|nl| temu pridružila še nova, tožeča zaskrbljenost, ki v premnogih pokrajinah muči m18 jonarje, ko zro nevarnosti, ki hkrati navzven in znoter prete njih mladim krščanski01 občinam? Danes .ni več ozemlja, ki bi ga prikrito ali odkrito ne dosegla pfol,a ganda brezbožnega komunizma; ni jih mladih narodov, pri katerih bi se ne vzl>u jale težnje in mnogokrat naravnost neučakane zahteve, ki odgovornim pastirje*jj v njih skrbi za resnični blagor svojega ljudstva nalagajo ogromna bremena» dežele slednjič, ki bi ss mogla ogniti vrtincem mednarodnega vrenja in gospod81" skemu tekmovanju z vsemi posledicami v kulturnem in družbenem redu." SVETI OČE ŽIVI Z MISIJONI „V naši okrožnici „Evangelii Praecones“ smo označili različna vprašanj8^ ki zahtevajo: še posebno čuječnost, in, zavedajoči se naše pastirske službe, 8 ^ Vam dali tudi potr bna navodila. Ponovno Vam jih kličemo v spomin in že1 ^ čez vse, da se jim, častiti bratje, pridruži še osebno pričevanje naše skrbne P zornostr, nenehne molitve in ljubezni: Vaš- težave in skrbi so naše, kot sta 011 tudi Vaše veselje in Vaše upanje. In v svojih mislih se enako spominjamo P11^ stirjev in vse njihov:- duhovščine, svetne in redovniške, ki z njimi vred deli 1 ^ in žrtve; bogoslovcev, ki so upanje novih krščanskih občin; redovnih bratov ^ sestra, ki se posvečajo oznanjanju Evangelija, šolstvu in krščanski dnbrodeln«18 laikov Katoliške akcije, ki so poklicani k častnemu sodelovanju pri c-rkven apostolatu v takšni odločilni uri za bodočnost njih dežele; vseh vernikov in • humenov slednjič, za katere želimo, da njih št vilo vedno bolj raste. Kaj ni tf ^Werno, da povzamemo z apostolom: „Imam vsakdanji opravek, skrb Vse cerkve. Kdol je slaboten in jaz ne bi bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi ene ne peklo?“ (2 Kor 11, 29). posebna ljubezen trpečim misijonom daljnega vzhoda se Mi »A kot se mati z .največjo nežnostjo bliža otroku, ki najbolj trpi, takisto „ 1 s Podvojeno ljubeznijo obračamo k ljubljenim in slavnim misijonom Dalj- jj Vznoda, ki svetu danes nudijo junaški zgled zvestobe Gospodu in njegovemu Ustniku na zemlji.“ pr.v ”Tako se je tedaj zgodilo, ljubljeni sinovi, da zaradi vere, ki ste ji neustrašene tein*’■ 2ara sa nam misel enako z bolečino, pa tudi s ponosom in s priznanjem ustavlja pri vseh teh Škofih, duhovnikih, redovnikih in vernikih mnogih evropskih dežel, ki so ozemlja starodavnih krščanskih občin, in ki jih taisto sproščenje zlega v enaki preizkušnji Vam pridružili, ki jih ista zvestoba druži v istem Prl' čevanju njih vere, Od vseh strani prejemamo v teh trenutkih zagotovila °£orf^ nosti in užaljenosti kajtoliškega sveta zaradi nasilja, ki so ga nedavno izvrši i spet nad novim članom svetega kolegija nad našim ljubljenim sinom, kardinalen» Štefanom Wiszinskym, nadškofom gnjezenskim in varšavskim, primasom Poljske>■ poslužujemo se te priložnosti, da mu zatrdimo našo očetovsko ljubezen, P* hkrati tudi mi z vso bolečino in odločnostjo ugovarjamo proti takšni kršitvi naj svetejših pravic katoliške Cerkve. Ta namreč, vsi to dobro vedo, odločno zahtev» svobodo za svoje božje poslanstvo edinole zato, da bi z njo uspešneje pomogl® resnični sreči vseh narodov in hkrati k odrešenju vseh svojih otrok." „Pričevanje tolikerih junaških služabnikov Cerkve pa prinaša spet mogoen0 duhovno vrednost, ki navdihuje celo sredi najtršega boja najzancsljivcjše uPa'^, „Zaupajte, jaz sem svet premagal“ (J,an 16, 33). Ta Kristusov klic na Pred^e * njegovega odrešilnega trpljenja že skozi dvajset stoletij krepi duha glasnik» Resnice po vseh kontinentih. Spominja Vas, častiti bratje in ljubljeni sinovi, 're^. nosti Vaših lastnih žrtev za Evangelij in izbrane naloge, ki Vam je dodeljena P velikem podjetju širjenja vere, dd trenutka, ko je preizkušnja nad Vas P^10 .J Po trpljenju se je. v svetu utrdila vera: po nji prihaja evangeljska luč v duše ^ družbo, po nji dosezamo odločilne zmage za Kristusa. Vi vsi, ki trpite, ste P <( .porflištvo tega velikega upanjat Bodite vredni, z milostjo božjo, upov Cerkve- POZIV K MISIJONSKEMU SODELOVANJU ^ „Vedite slednjič, da gleda Cerkev na Vas z ginjenostjo in priznanjem- ^ kot kdaj koli, v teh razmerah, kliče vse svoje otroke, kolikor jih na svetu **vl’ se prizadevajo, kar jim moči dado, sodelovati z neustrašenimi sejalci evange j aterins*" resnice ter jim pomagajo z darovi, molitvami in misijonskimi poklici. Z mat vztrajnostjo jih vabi, da se odzovejo usmiljenju, da se pridružijo ui delu, če že ne osebno, pa vsaj v željah (okr. „Evangelii Praecones“)- . resnično, kadar pomislimo na te neznanske množice, še vedno oropane evan^a|4o ske resnice, in precenimo vso strahotno nevarnost, v kateri živi toliko ljudi, naj vse, enako kot Vas, ne navdaja globoka tesnoba, kako naj se Ue ^^id)-in razgibljemo povsod z vsemi močmi del misijonskega apostolata? (okrož. 1 Naj nakloni Bog, da bo vedno številnejša legija mladih ljudi obeh spolov PriS .j nila klicu iz misijonov; naj nam da Bog, da bodo krščanske dežele vsak dan umevale svojo dolžnost, pomagati z vsemi možnimi sredstvi misijonarjem Pr .j, delu. Kaj ni tedaj največja tolažba v Vaših bridkostih, ko slutite, kako v vern^(>. vesoljne zemlje rasteta to sveto navdušenje in to vzvišeno soglasje za .uaPr vanje Cerkve?“ ^ „S tem zaupanjem in s takšnimi čustvi očetovske ljubezni kličemo na Pere^a misijonska vprašanja. Ugo. zd \ SIno> fla je misijonsko sodelovanje ru2en° s težavami, katerim ,ž^°narji sami ne bi bili kos, če bi ne boVa ' dobrohotne jn velikodušne pod-ledj^ SVo^^ misijonskih prijateljev iz za- Po v '-o^žbo pa ravno v končnem ja^ avJu svoje okrožnice papež poudar-j0 v®em misijonskim sodelavcem: „Misi-rešit ° dedovanje katoliškega ljudstva za ev poganov rojeva najdragoce- fcejše sadove duhovne verske obnove v ^ in kolikor bolj raste ljubezen do krS*JOnov’ toliko bolj se množi gorečnost ^canskega življenja.“ In dalje: „Ugo-ših *■ Sm°’ 80 todi to leto darovi na-PokSlnaV Za Pomoč misijonom dejansko lju,azab znaten porast. Gotovo ni vaša je u6Zen .n*^dar bolj koristna kot kadar krniameriena v razširjanje Kristusovega Kj.ni. *''-**«* v x »san janje Hev Jestva in v skrb za zveličanje tolikih Zal ern'^ duš, kajti Gospod je sam uka-Pief7Sa^eniu • • • misliti na svojega bliž- eRa.“ Rajajmo in sodelujmo pri MISIJONSKEM SODELOVANJU Talr Piki K° zauPPo prosi sv. oče: „Vsi verrat; jl'- vztrajajo pri sklepu podpi-Vauje lslJoue, naj pomnože svoje prizade-pretr v Pjihovo korist, naj dvigajo nepre-Pou, eoiyia k Bogu goreče molitve, naj Po J^° misijonarjem, preskrbujoč jim Pamr0?n°Sti Potrebna sredstva.“ Ko je in pr ? toliko človeštva v silnih stiskah štetij y U8njab in Cerkev krvavi iz ne-dolžnoran’ 80 »vsi verniki vezani po sveti W-V Povezati se z njimi s solidar-ln simpatijo, s srcem in vero.“ VEČ KATOLIŠKE ZAVEDNOSTI IN ŠIROKOSTI Čimbolj je komu kaka stvar pri srcu, tem raje in tem več zanjo žrtvuje. Žal tudi slovenskim katoličanom po svetu po. gosto žive vere primanjkuje. Mnogi se leta potijo za gospodarsko utrditev, pehajo za boljšimi službami. Na smrtni postelji, če jim je milost dana, šele iščejo sprave z Bogom. Drugi poudarjajo razne, tudi važne interese splošnosti, a Cerkev, misijoni so jim tuje besede. Tretji so globoko verni in plemeniti, a njihova vera ne sega preko meja farnega območja. Ne uvidijo nobene potrebe zanimati se še za kaj, kar je tako daleč. So pa tudi mnoge božje duše, ki dajejo življenju poseben ton. Vse, kar je v zvezi z rastjo Cerkve Kristusove, jih za. nima, o vsem radi berejo, za vse molijo in žrtvujejo, kolikor jim prilike dopuščajo. So to navadno ljudje, ki so hitro vneti za vsak pameten podvig. Povsod radi priskočijo na pomoč, kjer vidijo potrebo. Njih srce je krščansko. V ljubezni bi radi objeli ves svet. LETOŠNJI NAPORI MISIJONSKIH SODELAVCEV Marsikatera pobuda je bila letos že dana misijonskim prijateljem: Za razširjanje „Katoliških misijonov“ in misijonskega tiska na sploh (KM, februar 1953, str. 90 sl.). Da bi navdušeno pridobivali novih bralcev in naročnikov temu bogatemu viru našega misijonskega navdušenja in razgledovanja. Celo dosmrtnih naročnikov lista se je že nekaj priglasilo. K vsem akcijam Slovenske misijonske zveze v letu 1953 (KM, junij-julij 1953, str. 398 sl.). Za molitveno sodelovanje, vpisovanje v DŠV in DSD, za zbiranje rabljenih znamk v misijonske namene in podobno. Glede gmotnih žrtev za slovenske mi- sijonarje smo brali, da „kdor misijonom daruje, Bogu posojuje“. In ta nikomur nič dolžan ne ostane (KM, februar 1953, str. 119 sl.). Vendar je ob sklepu tega leta prav omeniti veličino žrtve misijonskih slovenskih sodelavcev, ki so se med letom kazale v tej ali on.i posebni obliki, na res raznovrstne načine; povsod, kjer se Slovenci skozi življenje prebijajo, najbolj med članstvom misijonskih krožkov in poverjeniki „Katoliških misijonov“ v zamejstvu. Vsak, kdor se za bližnjega žrtvuje, ve, da je cena reševanja duš zelo različna. Nekatere so pridobljene s preprostim dobrim zgledom in molitvijo. Druge so dražje in jim je treba nuditi v misijonskih deželah zdravstveno oskrbo, jih leta vzdrževati v katoliških zavodih in poučevati. Tretje pa rešuje le požrtvovalnost, potrpežljivost in predanost misijonarjeva za njih rešitev. Trije za misijone vneti otroci g. Boža Finka iz Ciudadele pri Buenos Airesu so za letošnji sklad v pomoč slovenskim misijonarjem odločno izpraznili svoje hranilnike in darovali skupno skoraj 100 pesov svojih „življenjskih“ prihrankov SKLENILA SEM OSTATI SAMA Velika dobrotnica slovenskih narjev gospodična Fani Bojčeva, k' I letos 84 let stara v Gorici umrla, j® ^ svoje smrti neutrudno izdelovala cerkv no perilo in najmodernejša cerkven oblačila. Misijonarju je lansko leto zadnjem srečanju zaupala: »Kot. dekle sem si zelo želela v rn'®1-)01* Šibko zdravje mi je branilo vstopiti v r dovništvo. Tako sem sklenila ostati ma in svoje sposobnosti in znanje učiteljica ročnih del uporabiti povsem podpiranje misijonov. Veliko imam še v načrtu in Baragov misij bo dobil kmalu vsaj eno P0P°^n.0 ,Cjtn kveno opremo.“ Pokazala je že krasni plašč, ki je spadal v garnitu ’ obljubljeno gospodu Kopaču. Za ^°za zasluženje pa ve Bog sam, ki jo 0 njeno žrtev najbrže nagradil z ve krono. TAKO DOLGE SO URE, A RAD MOLIM ZA MISIJONE Že leta je J. P. priklenjen na ško posteljo. Na omarici poleg žijo najnovejši „Katoliški misijon* ^ bolnikov rožni venec. Bolezen noCC- e, boljše, le bolečine niso več tako stras Zdrava žena, ki možu streže, obču ^ njegovo potrpežljivost. Solza fe . z utrne v očeh, ko zazre misijonarja, nekim prepričljivim junaštvom izjav J „Rad bi še'hodil. Vendar svojo eraj prepuščam Bogu. Ure so dolge, a ^ molim za slovenske misijonarje i*^ Ppa biram stalno „Katoliške misijone • tudi svoje trpljenje v bolezni žrtvuj Bogu za njihovo delo.“ TEŽKO SICER HODIM, A ŽE BOG P MAGA, DA NAS VEDNO VEČ MO Odkar se je G. G. navdušila litev živega rožnega venca za ^ovenied misijonarje, (neumorno pridobiva znanimi novih molilcev. Revmatizem ^ prikleplje pogosto na stanovanje, __ vedno najde moč, da hiti k jutranJ* maši. Ko je iz cerkve grede pridobi a agoma za to lepo molitev skoraj vse po-^ane, je začela pisati na razne strani in anes jma 89 organiziranih molilcev. »Težko sicer hodim“, je potožila, „a že °g Pomaga, da nas vedno več moli.“ Jp A. N. trdi, da jih je polagoma podala za molitev živega rožnega venca Pad 30i čeprav iz različnih rudniških ^rajev. „Srečni smo, da lahko vsaj nekaj a slovenske misijonarje napravimo.“ . A- p. je vzgojila veliko družino. Ima udi sina duhovnika. Nobene prilike ne amudi, da ne bi za misijon kaj korist-ega napravila, Kadar drugega ne mo-el°» pa oče za vse moli in vdano v svoji bolezni trpi. Najlaže pridobivam kar po TELEFONU Ko je vneta misijonska sodelavka J. • Prvič pokazala K. B. „Katoliške misi-one“, j; je siednja nekam začudeno sta-1 a vprašanje: „Kako da mi tega lepe-a lista nisi že zdavnaj pokazala?“ Čim 6 Prebrala nekaj poglavij, je začela po j6 'Konu klicati svoje prijateljice in jim ^zlagat; vsebino posameznih sestavkov. Petih tednih je imela nad 70 novih lPk°^n'C *n nar°čnikov, ki danes „Kato-j'. 6 misijone“ redno dobivajo in z vese-Prebirajo. Ob srečanju je misijonar-v * nasmehom pripovedovala: „Imam jj. lko Poznanih, ker sem zanje v življe-Ju šivala. Ker ne morem okoli, jih naj-26 Pridobivam kar po telefonu. Vem, n' ^ bodo polagoma hvaležni in list s •"'dom prebirali.“ Namesto venca rajni v spomin ponovno sta A. G. in njegov znanec 0 ' T. ob smrti kake ugledne katoliške sko ° Poslala nekaj dolarjev za sloven-Ca° ’Plaijonarje. „Naj bo namesto ven-q ,v sPomin rajne“, je bilo pripisano. OVo so žrtev cenile tudi duše rajnih. ljubezen je iznajdljiva vinp at ^ °^ala pred desetletji iz domo-V ]j^ {“'V- nikdar ni pozabila, da je bila aki šoli sošolka sedanjega sloven- Bratec nese bratca v dr. Janeževo misijonsko bolnišnico skega misijonarja. Neutrudljivo išče prilike, da za misijone kaj napravi. Nov dosmrtni naročnik, molilec živega rožne, ga venca, vpis v večne maše, pomoč v misijonski propagandi... Nikar ji ne zmanjka možnosti, kjer je njena ljubezen res — iznajdljiva. Čeprav ima s svojo novo družinico A. T. precej skrbi, ji za misijonsko delo ne zmanjka nikdar časa. Vsa dekleta povezuje, misijonske sestanke vodi, lepo število naročnikov vsega katoliškega časopisja ima, posebej „Katoliških misijonov“ in „Duhovnega življenja“. Marsikateri paket slovenskim misijonarjem je bil poslan po njenih rokah. In njena dobrodušna sorodnica, ki je vzgojila kopico otrok, odpošlje vsak cent, ki ga dobi za postransko delo pri šivanju, za slovenske misijonarje. ZAOBLJUBE V BOLEZNI Bolezen je obiskala L. Z. Veliko je trpel in bil v strahu, da bo moral pustiti službo. V nekem pismu je poslal ček za 5 dolarjev s pristavkom: „Prilagam skromni dar za slovenske misijonarje. Bal sem se, da bom v bolezni ob službo in kruh, pa me je Bog podpiral, da sem kljub bolečinam ves čas hodil V tovarno, za kar sem mu od srca hvaležen.“ Gospa N. je ponovno težko zbolela. Zaupno se je zatekala k Materi božji po pomoč. Obakrat je ozdravela in še boljšo službo je dobila po posredovanju dobre rojakinje. Dvakrat je poslala v zahvalo za uslišan je kot zaobljubo v bolezni po 10 dolarjev v sklad slovenskih misijonarjev. ZA MISIJONSKE POKLICE Lepo število slovenskih mater in očetov dnevno moli v krogu svoje družine za bodočega misijonarja, ki naj bi jim ga Bog dal iz njih družine. Marsikatera prošnja bo sčasoma uslišana. „Dokler bom imela vsaj tak zaslužek kot sedaj, bi rada podpirala in plačevala enkrat na leto okrog božiča vzdrže-valnino za vzgojo kakega bogoslovca, bodočega slovenskega misijonarja ali za kak misijonski duhovniški poklic na terenu,“ piše M. P. v imenu svoje prijateljice. Saj pravi sv. oče: „Če bodo soudeleženi pri formaciji enega samega duhovnika, bodo deležni sadov tolikih njegovih sv. maš, njegove svete službe, njegove svetosti.“ „V testament sem že dala nekaj tudi za misijone,“ omenja verna Gorenjka, ki vsa hrepeni po dobrih delih. PRIREDITVE ZA SLOVENSKE MISIJONARJE Misijonski krožek v Torontu je letos igral misijonsko igro „Tri modrosti starega Wanga“ za sklad slovenskih misijonarjev. V Gilbertu pripravljajo srečelov. Gorica in Trst priredita vsako leto kako misijonsko akademijo ali prireditev. Znane so misijonske tombole v Buenos Airesu in srečelovi v Mendozi v Argentini. Brez večjih težav in z dobro voljo mnogih misijonskih prijateljev bi bilo možno v vsakem večjem slovenskem naselju kaj primernega pripraviti. Lanski piknik s srečelovom v Montrealu je lepo uspel. Predlansko žrebanje za Podrža-jevo cerkev v Clevelandu prav tako. Kadar govorimo o pomoči vsem slovenskim misijonarjem, naj bi sodelovali vsi, ki so dobre volje. Nihče ne bo zaradi tega utrpel nobene škode, saj vsakdo trdi, kar je za tako priliko namenil, itak ne 1 dal drugam. BESEDA ŠE MISIJONSKO „NEDOTAKNJENIM“ škof Sheen rad pove in zapiše, da j® velik odstotek tudi sicer vernih misijo11 sko še „nedotaknjen“. Da oni, ki bogati in jim predobro gre, na misij011 ne mislijo, je vsem znano. A da bi se P* budili vsaj vsi tisti, ki jim Bog po težk preizkušnjah preteklih let danes nakia nja svojih milosti in pomoči nešteto! S»J se jim ne bo poznal v žepu kak “Oi® manj! V duši in srcu pa bo veliko ^ ^ tihe sreče, kot pri vsakem, ki rad daj v zavesti, da je itak — vse od Boga preje ■ V SLOŽNI POVEZANOSTI JE MOČ Kako lahko bi vsi slovenski misij0' narji bili deležni vsako leto znatne P0” moči iz zaledja, če bi vsi, ki misij°n ljubijo, složno sodelovali. Če vsak sas sem in tja kaj pošlje, se nikjer veliko pozna. Ako pa svoje napore povežemo združimo, bodo sadovi našega misij0 . skega prizadevanja kmalu bogati, misijonarji so naši in vsem je prav P0 magati. Prav je, če kdo, ki ima vi potrebe, dobi več. Ni pa prav, da ečj« kak misijonar v osamljenosti začuti, kot je narod nanj pozabil. Pošiljajmo za^' kar namenimo slovenskim misijonarje ' na Slovensko misijonsko zvezo. V A®, riki in Kanadi pa kar na naslov Petega članka v Philadelphijo. Darovi itak vedno v „Katoliških misijonih“ javljeni. Kdor pa želi poslati sam, naj stori. Lepo pa je, če vsaj sporoči, k je kaj poslal, da se lažje jemljejo P° jg v obzir oni misijonarji, ki še niso P prejeli. „ Prepričani smo, da bodo v leto®11^ sklad za slovenske misijonarje Pr‘?fn(, vali še mnogi, ki doslej niso. Kot boži ^ darilo Jezusu za zastonj prejeti nef .0 ceni ji vi dar svete vere, ki ga skuS misijonarji ponesti milijonom poga® 0vALEžNOST slovenskih misijonarjev JE GLOBOKA s letošnjem „Misijonskem zborniku“ sii-0 številna pisma — hvaležnih mi_ Jonarjev. Naj dodam še pismo p. Loj-kn j l-’efošarja, jezuita iz Indije, ki na-lar' n° ^a^°le Piše: „Onih štirideset do-v Jvev' ki ste mi jih poslali, sem prav T rCn?. trošil: Najprej sem kupil sestri jnerez'ji večno luč, ki bo spominjala dan dai-n°č na slovenske dobrotnike tam v slaJn| deželi... Sestri Magdaleni Kajnč, Sp Vn' slovenski zdravnici v Morapaju, sjjm kupil nekaj zdravil, ki jih je pro-2 a. Za svoje siromašne bolnike v dispan-rJu; 20 sirotic živi v mali hišici pri šestapajU’ streha pušča... pa sem kupil str Z166 cementa, da lahko popravijo s .0- • • misijonar Jože Vizjak sameva eoi gozdov med katoličani, cerkev hoče rPraviti, tudi on je dobil delež. Mlad sla° '^ari J® t*!! P° krivem obtožen in po-gi v ječo, a njegova družina doma j.,, adai dobili so podporo iz vašega da-‘ • P- Sedej je rabil termos stekle-v da lahko vzame na misijonsko poto. Je zdravo vodo in mu ni treba piti j . azane mlake iz vaških ribnikov... j, “ jo je z vašim darilom... Gošto v °rapaju, moj stari vrtnar in kuhar, svP.°l slfP. ni imel več suhega kotička v ^oji bajti, iz vašega sklada je kupil sla-spj ln ®edaj lahko na suhem stanuje in je 'in tako gre eden za drugim, vsem dol x P°magano z vašim darilom 40 aickov, pa je še nekaj malega ostalo /■1„rnene--- če ne bo prehude suše...“ l0- VIII. 1953). V®l'IK0 MOLIJO IN ŽRTVUJEJO ZA VOJE DOBROTNIKE V ZALEDJU sii^fjo^r, največkrat že itak na mi-°bčut’ 0m ''erenu izoliran in z močnim brjn Jem osamljenosti, nima svetnih do-dobr t katerimi bi mogel vračati svojim srce ° -k0111- Vendar njegovo hvaležno da gPa,'<1.e vedno nova pota in sredstva, inlad. i>ri Bogu zanje zavzema. S svojo dobrnf0’, ^arani, bolniki stalno moli za nike. V misijonih imajo ljudje vča. sih vtis, ko dobiva misijonar pomoč iz svoje domovine, da je tam vsega v izobilju. A polagoma doumejo, da je vsak dar običajno poslan od revnih, kot so oni. In znajo to ceniti, biti hvaležni in za vdovin novčič dobrotnika Bogu priporočajo. Prepričan sem, da bodo vsi slovenski misijonarji, ko bodo za misijonsko nedeljo posebej v pismu obveščeni o misijonskih dobrotnikih, ki so njih molitve trenutno bolj potrebni, in o letos umrlih naročnikih „Katoliških misijonov“, Boga iz dna srca za nje prosili in da bodo ganjeni, kot sem bil nedavno sam ob vdovinem daru 1 dolarja od 23 dolarjev mesečne pokojnine za slovenske misijonarje, storili vse, da bo Bog z njihovim apostolatom zadovoljen. KAREL WOLBANG C. M. Tudi tale dva malčka iz Bengalije se s hvaležno veselimi očmi ozirata v svoje dobrotnike, češ: „Kako ste dobri! Pomagajte še vsem najinim bratcem in sestricam k Jezusu!“ NEVARNOST ZA CERKEV V INDIJI NEMIRI V ZAHODNI BENGALIJI V več mestih Bengalije (Asansol, Chinsura, Budge-Budge) notri do same Kalkute, kje je tramvajski promet naj-živahnejši, so sredi julija izbruhnili veliki nemiri. Prišlo je do obžalovanja vrednih izgredov, ki so zahtevali precej smrtnih žrtev. Povod zanje je dalo lastništvo Vzhodno indijskih cestnih železnic s tem, da je povišalo cene na tramvajih II. razreda. Povišek je bil sicer malenkosten, a skromno plačani kalkut-ski delavci in nameščenci so začeli protestirati. Železniška družba, ki ima svoj sedež v Londonu, in bengalska pokrajinska vlada, ki ima tudi svoj delež pri prometu, sta se postavili na stališče, da so vozni listki indijskih železnic najcenejši v vseh azijskih deželah, če ne celo na svetu sploh; dalje, da družba ne more obdržati svojih uslužbencev pri delu, in še manj izboljšati njih mezde ter zgraditi nekaj nadvse potrebnih linij v mestu, ako ne poviša voznine. Sedež in gibalo odpornega gibanja je bil spet v Kalkuti — glavnem stanu komunističnih in socialističnih voditeljev Bengalije (Bose, Mukerdjee in Ba-nerdjee), ki so pričeli organizirati štrajke, ustavljati promet, zadrževati blago v skladiščih, groziti z represalijami in širiti uspešno propagando zlasti med študenti. V začetku je trezni del prebivalstva odšel na ulice protestirat in razganjat razgrajače, a zaradi pomanjkanja vodstva se je brž znašel v manjšini in jo je kajpak „junaško“ pobrisal iz bojišča. Mestna policija je sicer izvrstno opravljala svojo nalogo, a je kmalu zasledila, da vodi vse nemire iz ozadja strumno organizirana roka, in je zato poklicala vojaštvo na pomoč. Nemiri so se iz majhnih plamenčkov razvili kar v hud požar. Promet je zamiral. Avtobusi so bežali pred jezno množico v svoje stanice. Nekaj vagonov je bilo zažganih. Napadena je bila tudi policija na več mestih in obmetovana po večkrat s kamenjem in bombami. Končno se je morala zateči k vročemu orožju-Gotovo ste brali, da je bilo mnogo ra njenih in tudi nekaj ubitih. Spet so b“| seveda komunisti tisti, ki so prireja*1 žalne obhode in mitinge za mrtvimi J® aretiranimi. Kljub policijski prepoved* o zbiranju so dan na dan tisoči P®' slušali rdeče govornike na majdanu, od' koder so se cele reke nahujskanih lju' di razlezle po trgovskih krajih velikeg® mesta na rop in požig. Iz solidarnosti so stopili v štraj tudi študentje in zaradi prask nekeg časnikarja, ki je preveč sitnaril' 0^0‘_ policije in jo je dobil po nosu, so čeli štrajkati celo časnikarji. Zanimivo je, da se je pokazala ve lika solidarnost študentov predvsem ^ državnih gimnazijah. Starši so se Jejj pritoževati, da nimajo več kontrole na svojimi otroki, prav tako tudi šols*^ vodstvo. Škoda le, da je bil odločni 1,1 nister notranje bengalske vlade dr. n0? odsoten, na Dunaju. Nekaj odločnih rakov bi gotovo prih lanilo mnogo d nar ja in človeških žrtev. Vendar pa odporniško gibanje doslej ni zavzelo nobene protiverske 8 celo protikrščanske smeri. KARDINAL GRACIAS SE JE VEN117 IN ODGOVORIL... (Izvleček iz njegovega govora) „Upal sem, da bom imel ob svoj6^ povratku nazaj v domovino lepo pr“0 g nost izpregovoriti indijskemu ljudstvu globokih vtisih, ki sem jih dobil P. Avstraliji in Evropi, a sem zal.®., napada notranjega ministra na mistig narje prisiljen odgovoriti na grožnje-pretijo zavreti misijonsko delo. J Indija je ponosna na svoje ime, ki si ga je pridobila v kratki d® svoje neodvisnosti. Javno mnenje Ev® pe, Amerike in Avstralije je bilo ^ doslej polno občudovanja za našo 8 želo in njeno usta voda jo. Vsi brez da S°.bili veselo presenečeni ob dejstvu, Vel'k-Z*Va ^ščanstvo, ki je v deželi v vla'ri * manj®*nb tako veliko ustavno in di a° naklonjenost. Zato me je tembolj nilot nov'ca (ki J° Je takoj ponatis-0ni ..u^i svetovno časopisje), naj bi se jjneJ1Ia krščanskim misijonarjem iz tu-svoboda verskega delovanja, odk ' r 80 niinistrova izvajanja v garrit'em nasprotju z našo ustavo, ki »ti an*"’ra osebno svobodo, svobodo ve-W . SV?J50d° verskega izražanja, zato lndijski kardinal čutim dolžnost, da in f?Vor*m na uprašanja, zaskrbljenost b T01«e ninogih in da dvignem svojo ° v obrambo osnovnih načel na-ega zakona, ki jih ustava garantira, ta • i!Jprej' ne razumem, zakaj se je je Izbruh pojavil šele 5 let potem, ko stmn nstava razglašena; ministrov ral y,.P.rec* izpreobrnitvijo Indije je mo-. iti vsaj tako velik v času, ko se nstava kovala. Indija dolguje misijonarjem iz tujine ogromno in bi bilo z naše strani skrajno nehvaležno tajiti njih napore pri fizični in moralni izgradnji Indije. Misijonarji so vselej zelo uspešno sodelovali in pomagali dvigniti Indijo iz kulturne zaostalosti. Večina zdravniške oskrbe po deželi, zlasti po vaseh in malih mestih, je v rokah misijonarjev. Njihova so gobav-ska zavetišča, sanatoriji, bolnišnice. Oni so prvi pionirji na sociaino-karitativnem polju in velik del materialnega izboljšanja na deželi je delo njihovih rok. Tisoči in tisoči med njimi so pustili vse, žrtvovali svoje zdravje in življenje. Po njih posredovanju se steka denar iz tujine med prebivalstvo. Notranjemu ministru se menda zdi vse to po godu in se ne brani misijonskega kulturnega, socialnega, vzgojnega, denarnega vplivanja, prepoveduje pa misijonarjem oznanjevanje evangelija. Toda pri tem a tej sliki vidimo dr. Katju-ja (drugi od leve), indijskega notranjega ministra, ki je trdo napadel katoliško misijonsko delo v deželi pozablja, da je gibalo njihovega dela v svetu nadnarave in da oni zajemajo duha žrtev in samoodpovedi za delo med ljudstvom iz vere, ki jo, naravno, oznanjajo in privlačujejo množice. V čem je torej krivda zapadnih misijonarjev? — Ali ne izvršujemo istega poslanstva tudi mi domačini?! — Morda je njih krivda v tem, ker niso naši državljani!? Toda krščanstvo vendar ni privilegij kakega posebnega naroda, marveč je izključno nadnaravnega izvora, torej povsem nad narodi!... “ Kardinal se nato obrača na narodne voditelje ter jih opominja, naj ne poizkušajo vzeti krščanski skupnosti njenih pravic in svoboščin: svobode mišljenja, besede in izražanja, vere in bogočastja, zvanja, zbiranja in delovanja, ker vse te svoboščine izvirajo iz naravnega prava. Nato zaključuje svoj apologetični govor z besedami velikega narodnega voditelja in ljubljenca Indije, prvega ministra Nehruja, ki jih je lansko leto govoril na proslavi 1900 letnice prihoda sv. Tomaža v Indijo in se glase takole: „Različna verstva in verska prepričanja so prav tako last Indije in njen del, kakor vse ostalo. Mi smo vsi lastniki in nosilci te velike verske dediščine, če vera in z njo resnica prihajata izza meja, ne pomeni, da nam mora ostati Kalkutski nadškof mons. Periere (levi) v družbi s še drugim misijonskim škofom in slovenskim rojakom dr. St. Mihe^ ličem na evhar. kongresu v Barceloni tuja. Resnica je resnica, pa naj pride od koderkoli...“ (Nehru v Delhiju na proslavi sv. Tomaža). PROMETNI MINISTER BRANI MISIJONARJE Ko je neki poslanec v kongresu vprašal, zakaj vlada ne ustavi delovanja misijonarjev, ki pod „plaščem“ človekoljubja izpreobračajo Indijce, se je dvignil proti njemu minister za promet Jagjivam Ram in je med drugim takole branil misijonarje: „Izpreobračanje je kaj lahko del njihovega delovanja. A poznam kraje, kjer so misijonarji delali dolgo vrsto let, n® da bi izpreobrnili enega samega Hin-duja.“ „še več, njihovega dela ne morem0 primerjati ž nobeno naših indijskih kub turnih ali humanitarnih ustanov. Kaj^' njih delo je sistematično, metodično ’n kar je glavno: niso koristolovci.“ Pristavil je tudi, da ustava jam®1 svobodo vere in veroizpovedi in zato vlada nima moči ustaviti udejstvovanja misijonarjev v Indiji, razen v primeru moralne škode. Na ta način je napad dr. Katju-ja veliko doprinesel, da so se razčistil* pojmi in da so se znova avtoritativno podčrtale pravice misijonarjev, ki so zajamčene v ustavi. KALKUTSKI NADŠKOF IZPODBUJ^ SVOJE VERNIKE V svojem pastirskem listu kalkutskj nadškof opozarja indijske katoličane, naj se zavedajo, v kakšno odločilno uro ji*1 ^ postavila božja Previdnost. Izgredi zadnjih dni so zadostno znamenje, da prišel čas, ko je treba pokazati ves P°^ gum in pričeti resno graditi trdno staV^ bo krščanskega življenja napram P° dirajoči se stavbi, ki jo je na peščen® temelje zgradil človek. Opozarja na P°^ gubonosne posledice kinopredstav in ne_ moralnega tiska, ki zadnje čase Pre_ plavlja Indijo. Katoliške ustanove n®^ prestano opozarjajo javnost na nost. Zadnje čase se je oblast prič® A ogled .na Darjeeling in vrhove Himalaje v ozadju. V Darjeelingu imajo jezuiti e*'k kolegij, v katerem vzgajajo in šolajo mladino najodličnejših krogov vse Indije. Tamkaj delujeta brata Udovö in Drobnič Jjosno truditi, da zatre leglo pohujša-Ja> ki grozi uničiti zdravje Indije. Socialni delavci iz USA trgajo Indijo od Boga in samozatajevanja — je pove-a' nions. Fulton Sheen, pomožni škof O'vyorsski na misijonski razstavi v St. ouis. „Zgodi se lahko, da se jim delo Posreči, |fe ne jpošljemo misijonarjev. e Pa se posreči, da Indija najde pra-ega Boga, bo svet brez dvoma priča o ikega prerojenja, ki ga Cerkev ni 'dela Že svojih 600 let...“ i^aPad z vladne strani na naše po-v°valne misijonarje nas je postavil ed nevarnost, da se apostolsko delo Riških misijonarjev lahko v kratkem ocno zavre, če ne popolnoma ustavi, in a**' nov'm misijonarjam iz Evrope lj '^rner'ke niso naklonjene. Božje kra-estvo pa nujno rabi duhovnikov. In-fama jih mora dati! Zgledni kače* v si;arši, pametna vzgoja in doma-dr ?. j® more edino prinesti srečo v už)ne in odločati pri izbiri stanu. Ka- toliška mladina naj se zaveda, da je poklic v božjo službo, najsi bo v duhovniško ali redovniško, eden najizbranej-ših darov božje ljubezni. Pred praznikom vnebovzetja prebl. Device, ki je obenem tudi Dan indijske neodvisnosti, se pre^zvišeni obrača k Njej, ki je prišla v najtežjih časih vselej Cerkvi v pomoč, k Brezmadežni Materi — in priporoča vernikom, naj se k Njej z vsem zaupanjem zatekajo in ji prinašajo dobra dela in molitve s pokoro in žrtvami. NEKAJ RESNEGA IN VESELEGA HKRATI Pismo g. misijonarja Wolbanka iz USA nas je veselo presenetilo in se mu kar tukaj vsi skupaj iskreno zahvaljujemo. Svoj exilium izrablja na resnično velikega misijonarja vreden način. S svojo podjetnostjo in žilavostjo ter ognjevito besedo učvrščuje misijonsko zaledje. Kot misijonar dobro ob- Anton Gomes, ,,zakasneli“ poklic, ki stremi za duhovništvom in misijonskim delom med rojaki v Indiji čuti, da misijonski davek ne sme biti miloščina, vržena ubogemu Lazarju, marveč sveta in vesela dolžnost slehernega kristjana, ki čuti s Cerkvijo. Potrkal je na slovenska srca in poslal svojim sobratom misijonarjem sem v Kalkuto lepe vsote dolarjev. Jaz sem jih prejel nič manj kot petdeset! To pa niso drobtine, marveč lepa podpora in solidne injekcije naši denarni malokrvnosti. Bog naj dragim dobrotnikom obilno povrne, prijatelju g. Wolbanku in centrali v Buenos Airesu obilo blagoslova. Denar pa nisem porabil za nakup potrebnih sredstev pri katehezi, kakor mi je g. prijatelj Karel nasvetoval, marveč sem jih, kakor upam, še bolje naložil! Štirje maturanti iz južne Indije so se javili prostovoljno za delo v našem misijonu in se hočejo v noviciatu in v semenišču za ta apostolat pripraviti in posvetiti. To pa stane prvič mnogo denarja, drugič — veliko denarja, tretjič: še več denarja. In ker se vrata Indije le na ozko odpirajo tujim misijonarjem, je podpora tem fantom edino sredstvo, kako Bengalijo osvojiti za Kristusa. Slovenskih 60 dolarjev je bil prvi veliki dar na potu k novi in veliki zamisli, kako vzgojiti Bengaliji duhovnikov in utrditi Cerkev tu. P. predstojnik je sklenil roke in rekel: Thanks a lot!!! Prilagam sliko Antona Gomesa, dijaka, ki se kljub svojim 24 letom na vse kriplje trudi, da bi prilezel do mature in prišel v semenišče. Če se mu letošnji izpiti posrečijo, imam upanje» da bo tudi maturo srečno prebavil. Takrat bom tudi gdč. Pepco iz USA P°' baral za besedo, ker mi je pred časom velikodušno obljubila mesečni prispevek zanj; sicer ne bom mogel sprejeti njene celotne ponudbe, ker vem da preseg* njene moči, vendar sem gotov, da misijonskih poklicev za Bengalijo ne bo P°" zabila. JEZUSA CENI, A GA NE SPREJME Še ena zanimiva tukaj od sv. Lovrenca! Včeraj je ga. Das Gupta, k* ima svoja 2 sinka na naši gimnazip» prinesla za patre poln lonec bengalskih slaščic. Pred dnevi je namreč umrl eden njenih dečkov, ki je tudi študiral pri s,v.’ Lovrencu, še pred smrtjo je želel Prl”| v razred in patrom voščiti ,nomoskar_ (dober dan). Ker mu mama te želje n* mogla tedaj izpolniti, so starši mrtveg* fantka pripeljali pred šolo in poklicm p. rektorja, da ga blagoslovi, preden SO ga poslali v krematorij. Ko je p. rektor vprašal, če slaščice niso bile morda d® rovane kakšnim božanstvom, je dm’1 zagotovilo, da dobro poznajo „krščansk pravila“ in da bi tega pač svoj živ dah ne storili. Umevno, da smo se sladk držali nekaj dni! Kmalu je tudi na»® kapela dobila cvetja in gospa je zatr dila, da je to dar Bogu Jezusu, ki ga 1 njen dečko tako rad imel. Prinesla J tudi lepo darilo za tistega študenta, K bo letos prejel prvo nagrado iz benS®1' ščine, ker jo je lansko leto njen sink odnesel... Ali ni čudna ta Indijka! Gospoda zusa ima tako rada, a kristjana P° stati ne mara! Ali pa če hočete: n skrivnem in v svojo dušo ga sprejem®’ a na zunaj se ga brani! Jože Cukale S. '• BUDIZEM v SIAMU Pravite, da bi radi vedeli, kako je s ojnunizmom pri nas. To je pa prav ezko povedati. Komunizem je tu strogo Prepovedan. Vlada dela na vse pretege, ? bi ga pobijala. Zato se pa komu-P'zem skriva in deluje le podtalno. Ka-°r hitro stopi na dan, so njegovi zastopniki takoj prijeti in spravljeni pod Juc. Vedno zopet čitamo v časopisih, ako sa odkrili to ali ono skrivno celi-Co> včasih celo v vladnih krogih in zelo Pogosto v kitajskih šolah. Te so pod po-®onim in zelo strogim nadzorstvom vlade. PROTI KOMUNIZMU navdušenje za komunizem dokaj ohladilo. Mnogoštevilne vladne publikacije skušajo odpreti ljudstvu oči o pravem bistvu komunizma. Ministrstvo prosvete nam često pošilja letake in brošure za pobijanje komunizma. Sijamci so vneti budisti. Ker komunizem preganja budiste prav tako kot kristjane, skuša vlada na vse načine poživeti versko zavest naroda. „Budisti ne morejo biti komunisti,“ to je njih geslo. čim bolj bo ljudstvo verno, tem manj bo nevarnosti za komunizem. A če je težko pisati o komunizmu na Sijamskem, je pa lahko o verskih vajah budistov, ki so namenjeni, da ga pobijajo. Odkar Sijamci gledajo na lastne oči, aJ se godi v sosednji Kitajski, se je y Siamu je globoko zasidrana budistična ver.a, kar se (zraža tudi v umetniško zelo °gatih pagodah. Tu vidimo, kako dva stražarja-velikana čuvata vhod v enega izmed številnih dvorov, ki ločijo razna poslopja, iz katerih so pagode sestavljene Naslovna stran siamskega prevoda papeške okrožnice proti komunizmu „Divi-jii Redemptoris“ Vsaka javna funkcija vlade je združena z verskimi vajami. Otvoritev nove železnice, novega mostu, nove ceste, nove tovarne, nabava novih motorjev v elektrarni, vse to je povod velikih verskih manifestacij. Povsod morajo biti bonci navzoči, da z dolgimi molitvami in blagoslovi posvete novo napravo javnemu blagru. Prvo, kar postavijo na novem stavbišču, je majhna kapelica Bude, pritrjena na meter visok kol. Tu zidarji in stavbeniki vsak dan zažigajo kadilne palčice za dober uspeh podjetja. Na ministrstvu prosvete so pravkar dozidali novo krilo. V krasnem sprejemnem salonu najnovejšega sloga je na častnem prostoru oltarček Bude, ves preobložen s kadilnimi paličicami in cvetjem. Tiskarna ministrstva prosvete nosi v svojem grbu soho Bude in tako so vse naše šolske knjige zaznamovane s tem znakom. Velika večina naših učenk nosi na vratu na zlati verižici majhno kapelico s soho Bude, blagoslovljeno po kakem znamenitem boncu. Majhni otroci P® imajo okrog zapestja ovito vrvico, & je tudi posebno blagoslovljena za vsa" kega otroka. Saj veste, da je Siam dežela pagod-Kadar gremo kam na izlet z vlakom a'* avtobusom, jih neprestano srečujemo ob poti. Kakor hitro učenke zagledajo eno izmed njih, takoj sklenejo roke, jih dvig' nejo k čelu in se spoštljivo poklonijo sohi Bude, ki kraljuje tam. Večkrat smo že posetile eno ali drugo pagodo, ki slovi na umetniški zgodovini. Kako spoštljivo se vedejo naše gojenke! čevlji in noga' vice ostanejo na pragu in po kolenih drse po marmornatih tleh do velikanske sohe Bude, ki kraljuje z nasmeškom nirvane v vsaki pagodi. Po nekaj trenutkih tihe molitve pa naše deklice brž pogle' dajo, v katerem kotu se nahaja omara 3 paličicami, listki, kockami in vsem drn-gim potrebnim za vedeževanje. Seveda to ni zastonj. A zvedeti prihodnjost; zato se že splača kak tikal. Pa so izrek* na teh rumenih listkih tako skrivnostno zagonetni, da ne veš, ali si potega*1 srečo ali nesrečo. (To delajo seveda sam0 budistke.) Nam Evropejcem se ni treba sezuti. Vstop je dovoljen vsem turistom' treba se je le spoštljivo obnašati in Pr‘ spevati kaj za vzdrževanje pagode. Te dni smo prejeli od ministrstv® prosvete velik zavoj umetno posušen*1* listov svetega drevesa „po“, da jih ra*' delimo našim učenkam. Natrgani so b*1 v Indiji na onem svetem drevesu, P0_ katerim je po starem izročilu Buda pr® jel svoje poslanstvo pred 2496 leti, t-643 let pred Kristusom. Listi so P°. sebno blagosldvljeni in so namenjen učenkam za spomin. Moderni budizem v marsičem posnema katoliške misijonarje. Kakor mi d®' jemo našim učenkam blagoslovljene P°_ dobice, tako dajejo budisti blagoslovil^ ne liste. Navratni obeski so tudi P°v sem slični našim svetinjicam. Bude bi človek na slikah kar lahko z® menjal za Mater božjo. Ce že budisti smatrajo življenje po ?ri za najboljše sredstvo proti komu-^lzmu, kaj pa šele mi, katoliški misijo-l *?1’ ^s*creno priporočamo našim kato-skim učenkam intenzivno versko udej-v ^°yanje z molitvijo in študijem vzvi-verskih resnic, kakor tudi z žrtva- šenih 'n osebno svetostjo. Včasih pa se poslužujemo tudi zu-aiJjih sredstev kot kaže sledeči primer: i Petičen Amerikanec, živeč v Bang-01{u> je dal predstojniku tukajšnjih re-^Ptoristov izdatno vsoto, da oskrbi r°žnico Pija XI. o komunizmu v si-a*nskem prevodu. Natisnili so 20.000 vodov in jih razdelili po vseh šolah v aOgkoku brezplačno. Ko je bila knji-lca še v tisku, so sijamski komunisti > .j, na vlado nujno prošnjo, naj se . 'če dovoljenje tiska, ker je vsebina p zavi nevarna. Pa niso dosegli ničesar. pr> navodilu tistega gospoda smo tudi nas razdelili okrožnico, obenem pa naročili našim študentkam višjih gimnazijskih razredov in pre-univerze, naj napišejo svoje misli o komunizmu. Za najboljši spis je bila obljubljena srebrna kupa. Dobila jo je učenka 2. letnika pre-uni verze, budistka, ki pa se je tisti čas že pripravljala na krst. Oni ameriški gospod, ki je vse to financiral, hoče ostati skrit, ker pravi, da si sicer ni svest življenja od strani komunistov. Potemtakem jih mora biti pri nas več kot slutimo, če bi komunisti res vpadli v deželo, se jim ta nikakor ne bi mogla postaviti v bran. Sijamci so miren narod in nimajo niti veselja niti sredstev za moderno vojsko. Me bi seveda morale zapustiti deželo, ker skušnja kaže, da je s komunisti nemogoče sodelovati. Kako se nam smili dobro sijam-sko ljudstvo, če bi prišlo to strašno-trpljenje nanj, predno spozna Kristusa. Zato molimo in zaupamo tudi na vašo pomoč. M. Ksaverija Pirc O. S. U. H av|iateljica uršulinskih šol v Bangkoku, pisateljica tega sestavka (desna), v družbi s somisijonarko in nekajterimi starejšimi gojenkami ob morski obali OSVOJITEV ZEMELJSKEGA VRHA Počasi se pomikata proti vrhu. Prvi seka stopinje v 600 m visoko navpično ledeno steno, drugi odvija vrv, na katero je privezan. Ko prvi izseka kakih 10 stopinj, se odpočije, drugi pa previdno stopa naprej in začne sam sekati stopnice v ledeno steno. Ura za uro mineva, že mislita, da sta na cilju, a se zmeraj pokaže še drug vrhunec pred njima, in še eden, in še eden, zmeraj višje se pneta v zračne višave. Plezalcema se zdi, da ne bosta nikdar na vrhu. četudi vdihavata kisik iz težkega aparata na hrbtu, vendar s težavo sopihata po ledenem obronku. Noga obstane na mali ravnici, kjer se stekajo trije grebeni... Kje je naslednji vrh? Zaman ga iščejo oči! „Na vrhu sva, na vrhu sveta, na najvišji gori naše zemeljske oble, na vrhuncu Mt. Evere-sta, 8840 m visoko, kamor dosedaj človeška noga še ni stopila.“ Bilo je to 29. maja ob 11.30 dopoldne, leta 1953. Hribolazca sta bila Nepalec Tenzing in mlad učitelj iz Nove Zelandije Hillary. NEDOSTOPNI VRH SVETA Odkar je leta 1852 indijska ekspedicija v Himalajo odkrila najvišjo goro tega gorovja in jo krstila Mount Everest po tedanjem predsedniku indijskega geografskega društva (Survey of In-dia), je bila želja mnogih turistov, da bi stopili na teme sveta. Najvišje gore po vseh drugih kontinentih so bile premagane, le najvišja gora sveta je kljubovala vsem poskusom. Resno so začeli s poskusi šele leta 1920. Zakaj? če pogledaš na zemljevid, vidiš, da se gorovje Himalaja dviga na meji Nepala in Tibeta, dveh držav, ki sta bili popolnoma zaprti vsem tujcem. V Nepalu je vladal kralj, absoluten vladar nad življenjem in zemljo svojih 5,000.000 podanikov. Tibet (4,000.000) zopet je bil pod duhovno in svetno oblastjo Dalai-Lame in tisočev menihov in hermetično zaprt zunanjemu svetu, ker obdan od vseh strani od 4000 m visokih gora in prelazov, ki so večina leta zasneženi in neprehodn'-To dejstvo je Tibetancem omogočilo, “ so bili popolnoma odrezani od sveta. 1 če je tujec uspel priti čez mejo, so £a takoj poslali nazaj, če se mu ni kaj h11 J' šega dogodilo. Z vojaškim pohodom proti Tibetu Angleži leta 1906 prisilili Tibetance, d® so dovolili angleškemu poslaniku stano vati v njih prestolnici Lhasi. To je bi*® vse; vsi nadaljni poskusi so bili ncus pešni. ŠTEVILNI, A BREZUSPEŠNI POlZ' KUSI PO PRVI SVETOVNI VOJNI Po prvi svetovni vojni pa se je katerim Angležem posrečilo, da so Pr*s _ v prijateljske stike z Dalai Lamo in d° bili dovoljenje za ekspedicijo na Mou11 Everest. Leta 1921 je Colonel Howard BurZ priplezal 24.000 f (7.300) visoko. ^ Leta 1922 je general Bruce doseg 27.300 f (8.300). L. 1924 Irvin in Malory dosežeta ^ šino 28.150 f (8.580 m), a se ne vrne» več, „gorski duhovi“ so ju končali; p* ju je silen vihar pometel po ledeni*^ 4.000 m globoko, ali sta zmrznila, ve gora, a ona molči. Ekspedicija leta je našla Irvinov cepin 27.600 f (S-d® m) visoko v ledu. Leta 1934 Maurice Wilson sam skuš® doseči vrhunec, brez nosačev, hoteč “ kazati, da človek s svojo voljo lahko V», težave premaga... Poznejši hribe»® so ga našli čez 4 leta zmrznjenega ledeni votlini. , Kasnejše ekspedicije niso mogle 0 . seči višine 8.500 m, silni snežni vihaU so jih skoraj pometli čez ledenike. Dosedaj so bili vsi poskusi napr9 Ijeni od severa iz Tibeta. Leta 196® ^ Nepal odprl svoje meje in planinci , začeli delati načrte za nove ekspedidJ Med tem je bil Tibet okupiran od kitMj skih komunistov, in s tem je bila P0* °(j severa zaprta. Leta 1951 gre Shipton 0 odk3’/*3 najde pot proti Mt. Everestu in riJe dohode do gorskega velikana. V maju leta 1952 Švicarji, dobro pri. 8.ravljeni, izvrstni alpinisti, pod vod-Vom dr. Wyss-Dunanta previdno ple- 2&jo lahko proti vrhu od južne strani. Zelo obloženi, trije od njih: Lambert A k trije ou iijiri; ijainuert * . Plory in nosač Tenzing, dose- in T Via!no 27-600 f (8-400 m)- Lambert onzing prenočita na prostem, dočim ostala dva vrneta v taborišče 500 m vigJe' Prv* J6 človek prenočil v takih kf avan. brez spalne vreče, brez ognja, dem zavet-ja, izpostavljen silnemu lede-j0 nuvvlharju, več kot 30° pod ničlo. Ce-air l°C Sta Se me(lsebojno boksala in ma-žil v,3’ k* jima kri ne zledenela v 0rj •, Zvezdice so migljale nad snežnimi Pes3*51’ !e<^eni orkani so tulili svojo večno henen?, ^ez gorske robove... Ali bo majske C 0Ve®ki pritlikavec premagal gor-da ^a ^olikana? Pobožni Indijci verujejo, nio/0 ^verest ali po njih imenu Čo-nSma, Kraljica gora, stanovanje bo- gov, ki ne bodo dopustili, da človeška noga oskruni njih bivališče. 28. maja Lambert in Tenzing že vsa izčrpana in premrzla od napora prejšnjega dne in neprespane noči, vendar plezata naprej. Že sta blizu cilja, komaj 350 m pod vrhom. Kdo bi popustil! Previdno plezata po strmem obronku. Veter neusmiljeno poje svojo pesem: ali bo Requiem ali Te Deum... 8.600 m visoko sta že, meja človeške vztrajnosti je skoraj prekoračena, res, še imata nekaj moči, da bi dosegla vrhunec, ali kaj bo s potjo nazaj, ki je po ledu še bolj nevarna kot pa plezanje navzgor. AH bosta imela moči, da dosežeta taborišče na podnožju gore...? S težkim srcem se previdni Lambert odloči: nazaj! Narava je zmagala nad človekom. V novembru Švicarji še enkrat poskusijo, že so 8.000 m visoko, a tedaj se prebudijo gorski duhovi; silni orkani, mrzli in divji, hitro zatulijo okrog vrhov, nobeno živo bitje ne more kljubovati, in Vrh v sredi je Mount Everest Švicarji se morajo vrniti. Na poti nazaj so pustili večino gorske opreme, kline, šotore, pot dobro označeno z zastavicami, steklenice kisika, konzervirano hrano, vse zakopano v snegu, za poznejše ekspedicije. ZMAGOVITA EKSPEDICIJA Letos v marcu so se podali na pot Angleži. Dobro podprti z denarjem, so se lahko oskrbeli z vsemi potrebščinami. Prtljaga je tehtala 8000 kg. 13 Angležev in 350 nosačev, med njimi tudi Tenzing, je bilo v karavani, ki se je pomikala proti snežnim goram. Ko so prišli do podnožja gora, so počivali 10 dni in se med tem skušali aklimatizirati višinam in redkemu zraku ter splezali na več gora, čez 6000 m visokih. Ko so se dobro privadili, so začeli postavljati zaklonišča na pobočju gore, prenašati prtljago od enega do drugega zmeraj višje; zadnje zaklonišče je bilo 28.000 f (8.540 m) visoko. Od tu sta odšla Hillary in Tenzing 29. maja proti vrhu, in srečno dosegla vrh' najvišje gore sveta. Zakaj je letošnja ekspedicija uspel®’ a prejšnje niso? Več ugodnih okoliščin se je združilo. Plezalca sta bila spočita |n aklimatizirana na redki zrak. Letošnj ekspedicija se je okoristila s skušnjami Švicarjev lanskega leta, sledili so nJ'. poti do konca in se šele od tam povzp®1 zadnjih 500 m. Dobili so ob poti zalof^j ki so jih Švicarji lansko leto pustili» tu sami so imeli zalog in nosačev, kot nifcfj prej. Glavni činitelj uspeha pa je k1 _ gotovo lepo vreme, ki ga nikdar ni goče naprej uganiti. Nenadoma se dviB^ nejo silni viharji, in snežni zameti tr jajo dneve in dneve, brez p res tank !• Pred nekaj leti je neka ekspedicija ost® la teden dni zasnežena 7.500 m visoko J le herojskim naporom planincev se je V°' srečilo, da so jih pripeljali v dolino. Najvišja gora sveta je premaga11 ’ a je še polno vrhov v Himalaji in drug ^ govorjih, ki so še nepremagani. Ena najlepših in tudi najtežavnejših 1 Kančindžunga, blizu Dardjeelinga, We Mount Everest z druge strani in bližje ^spehonf^3 ^ount Everrsta Hillary in Tenzing, vsa srečna po s tako izrednim m *{r«nanih naporih. Hillary je na vrh Mount Everesta zakopal mali blagoslovljeni križec Sta jja' Janez t? <'v_a brata France Drobnič in Be, pQ . '^e. Sosednji vrh Kančindžun->ho^e,menu Jamu (Džamu), se zdi ne-ledejij ' ^rfmal?ati) ker je 4000 m visoki ^ačrie S °*ec’ se navpično dviga v bravlin •VlSave' Tudi na tega se že pri- JaJ° ekspedicije. O. Lojze Demšar S. J. v Prin* šarju S'S Uredništva: Misijonarju o Dem-^°&rafij Za ^ornji članek in izvirne fo-^val0 lskreno zahvaljujemo! V za-n1« zaupamo novico, da bo v morda najvažnejši himalajski ekspediciji leta 1954, tudi njegov rojak, Slovenec Dinko Bertoncelj. Ekspedicija bo odpo. tovala iz Buenos Airesa sredi februarja. Naš vrli Dinko Bertoncelj se je že pozanimal pri našem uredništvu za naslove vseh slovenskih misijonarjev v Severni Indiji tam okrog Kalkute in pod Himalajo, da jih obišče, nam je pa zagotovil obširna poročila in slike o vseh svojih doživljajih v stiku z njimi in s poganskimi rodovi in običaji severne Indije in Himalaje. ZADNJI DNEVI G. JEREBA NA KITAJSKEM Objavljamo dve pismi našega kitajskega misijonarja Franceta Jereba ki sta zadnji, pisani na tleh rdeče Kitajske. Kmalu, nekaj dni samo potem, kol misijonar ti dve pismi odposlal, je bil izgnan v Hong Kong. Tam se je kaka meseca zdravil, koncem oktobra pa je odpotoval v sveto mesto Rim. O svoje^ izgonu nam bo, kot je obljubil, še natančno poročal, da s tem zaključi svoja zn»' menita poročila o bojih in trpljenju Cerkve v rdeči Kitajski. Uredništvo Juikin 21. avgusta MODERNI JUDEŽI MED MOJIMI KATOLIČANI Tole pisanje je samo nadaljevanje dogodkov, ki sem jih opisoval v zadnjem pismu. Dva naših kristjanov sta sprejela od policije vsiljeno nalogo, da razbijeta tale misijon in da mene vržeta ven. Eden je bratranec Petra Hoja, Janez, ki je že tretje leto v dobro plačani državni službi, blagajnik državne zadruge. Druga je pa Kantonka, Marija Hwang, omo. žena z nekim prodajalcem zdravil, po imenu Mao. Oba sta razmeroma dobro poučena vernika. Njune naloge so različne, dasi je smoter isti. Janez naj pridobi vernike, zlasti moške, da bi šli drug za drugim na policijo in tam podpisali izjavo, da sem jaz imperialist, da rovarim zoper vlado, in da torej kot domoljubni verniki zahtevajo moj izgon. Pazljivo sem zasledoval Janezovo početje, bil nekaj časa v velikih skrbeh, a sedaj vidim, da me po tej poti ne bodo lahko izrinili. Bolj odločni kristjani kot n. pr. moj hišnik čen, ali pa slaščičar Joahim, so mu povedali, kar mu gre. Namreč, da uganja nečedno delo, da svojega misijonarja ne morejo na tako ogaben način tožiti, da naj oblast sama prevzame odgovornost za izgon. Janez je našemu hišniku kar priznal, zakaj oblast hoče pognati mene na ta način. Ko se je izgovarjal pred policaji, da ne ve nič slabega o meni, so mu zabrusili v obraz: „Ti si ‘kanpu’ (uradnik), pa tega ne razumeš? Mi sami vemo, da ga ni moč ničesar obdolžiti, a iznebiti se ga hočemo. Ne gre za to, ali ima kaj na vesti ali ne. Če ti tega ne razumeš, tvoje mišljenje še ni prvovrstno!“ Boječ se za svojo službo, je bojazljivec šel na delo. Kolikor vem, nihče ni šel podpisovat tiste izjave, ra' zen morda Janez sam in pa še tisti P8 velček, posinovi j enec njegove tete. ^ veda se je večina kristjanov izmakni*^ sramotnemu delu na manj junaški 08 čin: z izgovori, da z misijonom že dolj?8 nimajo več stikov. Tak je bil zlasti govor družine Ho, ki si je pred leti *8 stila monopol na tukajšnje katoličanst^8' To pa je rodilo druge klavrne posledic • od tedaj naprej nobenega Hojevih (deS krščenih) ni več k službi božji, niti 1 Marijino vnebovzetje ne. Janeza, ki je večkrat prišel nagova jat našega hišnika za svoje namere, »e j enkrat zvabil k sebi, ga primoral, d8 je priznal svoje početje, in mu nare.4 krepko pridigo. Kakšno sramoto da de . sebi in svoji v tretjem rodu krŠc® rodbini in sploh katoliški Cerkvi, ki 8 drugod tako junaško drži. A zdi se, je v dveh in pol leta državne službe * . rdeče vzgoje njegova vera opešala-pokazal ne sramu ne užaljenosti. .n Tistim vernikom, ki še prihajaj®' preko njih tudi odsotnim, sem pon jj, razložil, kako je tako početje grešn0^ sramotno: „če bi me izgnali po v8?p tožbah, boste spravili katoliški mis’l v nepozabno sramoto. Drugoverci P gani se vam bodo v obraz smejali in zali s prstom za vami. Vi sami niti v* hovati ne boste mogli nad izgubo du8 ^ nika in nad uničenjem Cerkve. Ob* . vam bo takoj zamašila usta, češ ali niste vi sami zatožili? Naj oblast, k* ^ že večkrat, vsaj privatno, izjavil8» nima nič zoper mene, sama prcvz» odgovornost za moj izgon. V tem slnc boste pa vi imeli mirno vest in bo^ lahko govorili. Ali še ne razumete, se vlada baš tega boji?“ — Imam da večina vernikov to razume. d» vtis» Se bolj v skrbeh sem pa zasledoval Ver^6 ^ar*je Hwang. Njej pa je po-ij, ^ena naloga, da prestraši vernike in Ho 0t^vrne °d nedeljske službe božje. Nje. Oh‘*H>t^ranje sem P° naključju. s. 's^a^ sem tisto staro ženo, ki je prej j n®Va^a na misijonu, v hišici pri vho-se>L^er Je zadnjo nedeljo v juliju ni bilo, kr tk*1*8^’ j® zbolela. Pa mi je po j ' kem oklevanju priznala, da jo je in e-n°Vana Kantonka obiskala na domu k postrašila, naj ne gre več no -aS*' ^>0^'ag'a vsem strašitvam so ved-S£arSanvShajski dogodki v juniju. No, ta ji n*1 zeT1'ca se je dala prepričati, da se e more nič zgoditi in je naslednje dni dru *°Pvot Pr'šla. Ko sem opazil, da tudi ** žene in eno dekle izostajajo, sem y S.a °koli hišnikovo hčerko Reziko. Pri *Sta Por°eila: Kantonka je bila to «njlv*! 'n i’!* prestrašila. Vsi vedo, da Lg ^^če leta vsak drugi dan na policijo. Sr v Ve ženici se mi je za praznik po-sil C' 0 Prepričati, da so to prazna stra-^ej ’ nekaj drugih, katerih družina je b};,ma Poganska, pa doslej še ni bilo l’razn'k et^Je V avSustu ln še Marijin lov;^ 'k sm° torej praznovali samo s po-Iov>cno udeležbo. SPET ZASLIŠEVANJA PrišP nedeV0 avgusta so me popoldne je Zasliševat trije policaji. Debelo uro vlju(,mcnek trpel, a način je bil dovolj sem l-j’ običajnih vprašanjih, odkod Jnibjn *em Prišel na Kitajsko, kdaj v Plati Vj • Počnem tu, so se začeli zani-Pi°j daj mislim oditi. Nikoli, je bil te v j,, ^OVor in okoli tega vprašanja smo Vedet;6 l)recej časa. Potem so hoteli še Po&ebn- kateri mojih vernikov so moji jim 2;aj ZauPniki? Nihče, sem odvrnil in Pasti,.;. ,poiasnjevati razmerje dušnega všeč jJ1 a° vernikov. To jim ni bilo prav bolj rpiSo vPrašanje obrnili, kateri pa to n; na"° Prihajajo k službi božji? No, Veda; 6na skrivnost, in sem mirno po-ŠČičar;„ Tna ^čega hišnika, potem sla-Li-ja. . °ahima in še branjevca Janeza Mc. pj,11 “odal še nekaj imen starih že- v Poskočili so, da nisem navedel Joba Hoja, ki je stanoval na misijonu ob našem prihodu in v nepoučeni javnosti še vedno velja kot za nekega predstavnika katoličanov. A vztrajal sem pri svo. jem, da Job in njegovi prihajajo redko, kvečjemu enkrat na mesec. Gola resnica! Predvčerajšnjim, to je 19. avgusta, so me pa zopet klicali na policijo. Tale pomenek pa utegne biti zame usoden, sem premišljeval tja grede. Saj morda je, in to me je nagnilo, da pišem. PRETVEZA ZA IZGON — POTNI LIST Po kratkem uvodu glede moje identitete, je uradnik, ki ni načelnik, načel vprašanje mojega potnega lista. Ista pridiga kot pred mesecem dni. Potni list je neveljaven, ker sedanja kitajska vlada ne prizna Vatikana. Katerekoli druge države bi bil dober, le-ta ni. Skoraj sem se zasmejal, ker sem se spomnil, da je bil pred mesecem dni izgnan iz Swatowa star francoski misijonar pod pretvezo, da njegov potni list ni v redu. In še drugi francoski misijonar iz Kwangsija iz istega razloga. Torej ta očitek je mogoče naperiti zoper vsak potni list. Seveda sem to sodbo previdno obdržal zase. Brez pravega potnega lista mi pa ne morejo dati dovoljenja za bivanje, je nadaljeval. Brez tega dovoljenja pa vlada ne sprejme zame nobene odgovornosti in posledice zame utegnejo biti hude. Zopet me je mikalo, da bi mu povedal, da me njih varstvo manj zanima kot lanski sneg, da se jaz tudi brez tega dobro počutim. Kajpada ni kazalo, da bi na glas omalovaževal tako mogočno oblast in sem zato raje prosil, naj mi dajo nekaj mesecev odloga, recimo šest, da si poiščem drugačni potni list. Šest mesecev, je poskočil! kvečjemu deset dni! (A glej, sem se zadovoljno muzal, pred mesecem ste mi dali samo tri dni odloga, pa tudi nisem padel v nezavest). „V desetih dneh, tovariš, takih reči ni mogoče urediti, sem mu začel dokazovati kot advokat sodniku. V desetih dneh na pride pismo veliko dlje kot v Hong Kong. Dajte mi nekaj mesecev. Ne boste imeli sitnosti z menoj. Vsi vedo, da sem jaz miroljuben človek in da spoštujem zakone.“ Tu me je pa, najbrže nehote, ušla izjava, ki meni zelo prav pride: „Saj naša oblast ni nikoli trdila, da ste vi kaj za. grešili! Toda zakon je zakon, ki ne dovoljuje brezpravnih inozemcev.“ V nekem oziru smo vsi tisti, ki smo brez državljanstva, sem nadaljeval, brezpravni, a vendar skoraj vse kulturne države dajejo zavetje tudi takim, da le morejo pokazati poroštvo kake mednarodne organizacije. In katoliška Cerkev je med temi najbolj uvaževana. Tu se je njegova ju-ridična učenost ustavila za nekaj minut. Vrtal je po glavi in nazadnje izvlekel tole modrost: „Mi oseb brez državljanstva sploh ne priznamo. Si ne moremo misliti, da bi pošten človek ne bil pristojen sem ali tja. In če so taki ljudje, so to uporniki zoper lastno domovino, ali sploh mednarodni rovarji. Treba torej, da predložite v desetih dneh potni list kot državljan te ali one države, vseeno katere.“ Ta desetdnevni rok in nedovoljeno bivanje preko tega roka je tekom razgovora večkrat prišel na mizo. Vselej sem pričakoval, da bo končna sodba: ako v desetih dneh ne pokažete boljšega potnega lista, izgon iz dežele. A glej čuda, te izjave ni bilo na izpre-gled. Dobro sem pa čutil, da je on pričakoval od mene tako izjavo: Če je tako, pa grem! O, le čakaj, da boš od mene kaj takega slišal, sem si mislil! Razgovor proti koncu že ni imel nobenega smisla in sem ga v resnici jaz vodil. „Ker mi torej ne daste odloga,“ sem rekel nazadnje, „mi pa vsaj dober svet dajte, kaj naj storim?“ Ta v resnici ponarejena preprostost ga je zopet dvignila. „To je vaša zadeva! Sam premišljuj, kaj ti je storiti!“ To je bilo za slovo. DNEVI NA KITAJSKEM SO TUDI MENI ŠTETI Daši sem z zadovoljstvom vzel na znanje izjavo, da po zakonih nimajo ničesar zoper mene, vendar nekako čutim, da so moji dnevi v Juikinu šteti in da bodo po desetih dnevih odloga ukrenili kaj bolj učinkovitega, kot so v juliju po oni treh. Obisk tiste nesramne Kanton*® včeraj dopoldne me je v tem potrdil- Z nekaj dni prej je prišla enkrat sem» ® predno je odprla usta, sem ji poved» nekaj krepkih in jo odslovil. Tokrat Je bil z njo naš hišnik. „Kaj hočeš,“ sem jo nevljudno vPra šal? „Ali imate, gospod, še kaj zyeZ 3 Šanghajem? „Kaj to tebe briga?“ „Kaj ste pa včeraj delali na policU1 „To briga samo mene in policij0', „Gospod, vi se preveč razburja1 ' Treba, da se mirno pogovorimo S'e vašega odhoda...“ „Ne trpim, da bi meni pridigali^ *e niki, posebno pa ne slabi! Zbogom!“ {e Ker ni vstala, sem jaz odšel, » 1 klicala za menoj: „če pristanete, da Pr ' stovoljno odidete, vam policija takoj lZ odhodnico in...“ več nisem slišal. Hišniku je nato povedala, da j® pravkar na policiji, kjer so ji nar» ki prodaja ku-^astav”680 *n ^ tenlu spadajoče začimbe. Pfista"011 blizu 70 let, je znan kot k° jeS ?rve revolucije (v letih 1927—32, k°He • Ze Maotsetung začel svoje po-^itno 'n ^-u)- Kadarkoli sem šel Sedirn ^ Je star’ Povabil, naj malo po-k°pa njega je vedno posedala z menoi' T?rj.ev> ki s.e radi pomenjkujejo ^°variš ’ ilS^' ^an s*cer ni imei običajne °d sebpJ0’ Sem zavü v vežo, kar sam namen ’-Sves^ s'> da sem dobrodošel. Moj vlekel k6- SeVe^a bil’ da bi od Lija iz* dru»e„ aj. novic. Pa sem zvedel nekaj Kom ’ • Sem Pričakoval. 118 nlico^ Se vsedem> že branjevec odide Vek- Mi«i•ImrmlaJ0n, da 'ma nujni opra-elovegka 1 Sem’ da bo to kakšna splošno Potreba, in sem mirnodušno čakal. Čez nekaj minut pride neki odjemalec in začne glasno klicati gospodarja. Debelo sem se začudil, da se je na prvi poziv pojavil iz notranjosti hiše, za mojim hrbtom. Pustil sem ga na miru, da postreže kupcu. Komaj pa je kupec odšel, se oglasi od stojnice s hrbtom proti meni: „Gospod, pojdite stran!“ Nisem mogel prav verjeti, da sem dobro razumel, in sem ga vprašal: „Kaj praviš?“ — „Pojdite brž stran!“ — „Ali se bojiš mojega obiska?“ — „Da!“ — „Jutri bo nedelja, ali prideš?“ — „Ne!“ — Žalosten sem odhajal, ne vedoč, kaj naj to pomeni. Drugi dan ga res ni bilo k maši, a je nekaj dni zatem razložil čemi, da je bil dan pred mojim obiskom klican na policijo, kjer so ga obdelovali nad dve uri, naj on prevzame tisto delo, ki ga je pozneje Janez Ho: Naj zbere kristjane in zatoži mene prevratnega delovanja. A trdno se je branil, češ da ne more govoriti laži. Tudi grožnje, da mu ne priznajo vač slave starega revolucio- narja, ga niso premaknile. Poleg tega so pa ob času mojega obiska na nasprotni strani sedeli trije policijski vohuni, ki so ga tiste dni od jutra do večera opazovali. Prosil je hišnika, naj ga opraviči pred menoj. Naš Čen mu je vlil nekaj poguma in začenši z nedeljo 9. avgusta zopet redno prihaja v kapelo. BOLJ LEPA ŠTORIJA Še eno, že dva meseca staro storijo, ki pa mi je ostala v prijetnem spominu. V juniju, kot sem v prejšnjih pismih povedal, so začeli prihajati k meni policijski agenti, ki so me hoteli prepričati, da v predmestju onstran reke vse vre zoper mene in da je edina rešitev zame, da jo brž odkurim. Svojeglav kot sem, sem šel sam poskušat, če je tisto sršenje gnezdo res tako nevarno. Krenil sem na dolg sprehod proti gričem pod pagodo Črnega duha, in edina pot tja je preko omenjenega predmestja. Nihče se ni zmenil zame. Proti šesti uri sem se vračal nazaj in ena prvih hiš, mimo katerih pelje pot, je neka osnovna šola. Otroci, precejšnja skupina, so se igrali na trati. Nekaj fantičkov je začutilo potrebo, da pokažejo svojo naprednost, in so me začeli obkladati z ameriškim imperialistom ter z dolgonoscem. Pa to je običajna zabava, ki jo otrokom brez užaljenosti privoščim. Bolj nenavadno pa je, da se kdo javno zame potegne, in to so tedaj storile šolarke, ki so bile v večini in na splošno starejše od fantičev. Ene so začele ogorčeno zavračati razposajence, češ kaj ne veste, da je to juikinski misijonar? Še bolj odločne so se pa kar zakadile v fantiče in jih razpodile na vse vetrove. Najstarejše so se pa zgrnile okoli mene, ki sem z zanimanjem opazoval te manevre in me začele pogovarjati, naj ne bom hud, in me celo vabile, naj stopim v šolo na čašo čaja. Ker sem se bal, da bi gospodična učiteljica prišla v zadrego nad takim obiskom, sem povabilo prijazno odklonil, češ da je že pozno. Potem sem se nekoliko pozanimal za šolo in se prijazno poslovil. Tudi fantiči so rdeči od sramu prišli nazaj k skupini in vsa šola je klicala za menoj: „Pridite kmalu nazaj!“ — To je bilo na praznik sv. Petra in Pavla. ŠE DRUGE NOVICE še nekaj drugih novic. Menda sein zadnjič omenil, da vrlim materam avgn štinkam v Kančowu vedno bolj stopaj na prste. Prve dni avgusta prejmem a gen. vikarja pismo, kjer pove, da je D prvega avgusta v bolnišnici shod vse? osebja in vsi razen dobrih katoliških o ničark so krepko udrihali po sestra > z jeziki namreč. Vsi so zahtevali nj takojšnji izgon. V odgovoru sem d® še kratko pismo za matere, proseč m Tsova, naj jim ga izroči, če je še m0%°. do njih. Teden dni za tem, 9. avgu® ’ mi je mati Beata, prednica, napisa^, dolgo pismo, kjer pove, da so njih dn^a šteti, da je tožba zoper nje že šte ^ deželno vlado in da bo sodba najbrž izgon. Morda vljuden, morda hrup ^ Tudi na to pismo sem brž odgovori sem po nekaj dneh sprevidel, da n prejele več ne tega, niti ne prejšnj J* preko generalnega vikarja. 13. avg niso več smele k službi božji in ^ ..ol jih odvedli na avto, mi je isti dan P* g. Tsov. Menda, da bi užile več son ^ ki je bilo tiste dni strašno, in da h' j čimbolj olajšale svojih bankovcev, so nje poslali preko — Nančanga (P. ^ severu, mesto proti jugu) kot P°^ivnv^e. Joe-a. Morda so prišle v Pristan že raj, če ne, bodo pa danes. Ob tednu že Vinko o tem poročal. Jaz hranim za nas najbolj j novico prav do tule. Sicer jo pa ^ gotovo že veste. Naš brat Ciril Ver ^ ki je pet tednov sedel zaprt v nek1 ^ biči na glavni prokuri, je bil 26. J . v izgnan ter je 29. istega meseca PrlS jie Hong Kong živ in zdrav. Vsi #0.s^0> na prokuri so pa romali v pravo Je. Poročila o tistih velikih šanghni^.j. zaporih še vedno niso popolna, a J ^e. no, da smo v začetku cenili števil0 ^ tiranih veliko prenizko. To pa zat0’ -e, so vsi drugi, ki niso bili poslani v ^ ostali pod strogim nadzorstvom v 0jo nem stanovanju. Vsak teh ve le za k 0^h stanovalcev. Po poročila domini-^anca, prokuratorja p. Romana, pisanem ^ongkongxi 3 aVgusta, so tiste dni za-3 1 trideset inozemskih in deset od^ duhovnikov. Zaprli so tudi 15 kita'0*^ ®anShajskih vernikov, nad 40 Jskih duhovnikov pa drže v hišnem Inozemske misijonarje, ki niso in ;* V iečo> sedaj na debelo izganjajo j , Ust le-teh se sestavlja poročilo o p Med drugim je tudi naš Ciril j) 5 da sta šla v zapor lazarista škof ostari?16 'n g' C°rcuff- Tako jih od pre. a 'n 12 lazaristov v deželi 8 trpi v ječi. 31. avgusta 1953,. Načrten pritisk na kristjane tisk^a^en^ Z avKustom je postal pri-res ?a naae kristjane sistematičen in tisteSl Prav posebno so vzeli na piko red ’ k-80 P0 ovaduhih znani kot Kar* oa'sk°valci nedeljske službe božje. neka.P° Vrsti so jih klicali na policijo, Pesen??6 ne^ai dni zapored. Vedno ista Veste , Ijab'te domovino? Ali še ne h-kakim zločinci so misijonarji? Ali Zaka66*"6 ™®Ii tu tegale tujega vohuna? ga J n® izjavite, da mora ven? Zakaj goto6 .tožite njegovih zločinov, ki jih Vgafc0 imavin za katere vi dobro veste?“ Pekam ZaS^6Vaniie se Ie začelo z izredno, tij rod'lStar°mo<*no vijudnostjo. če pa to Prišli ' ° ZažeIjenih uspehov, so pa hitro mam- n^, °žitki in nazadnje bolj ali Jane priar*te grožnje. Samo za tri krist-vdal; v.sak dan vedel, da se niso s° nam6 ^ep'm n® grdim besedam. Prišli dijo 1, r6^ sproti meni povedat in še ho-kot nop6.- rPuži- Kateri trije delajo davno 1C1',S^’ Priganjači, seveda tudi že Že v Veiyi 'P sem menda o njih govoril slavniI)r6i8n','em Pismu- Večina, zlasti stila r?"?] i?0Jev’ i® Pa že od julija opu-t° reši? e mašo, misleč da jih bo Se izjav6, Pred uadaljnim pritiskom, naj ?o p0„ Proti meni in me celo obtožijo, jini Do 6tl0Vaniu tistih treh odločnih sem da le o 0VI?0 dopovedal, da je to nesmisel, Jo b0c) ami p®!*} kratijo božjo milost, ki t*dgovaV' Z,adnjem spopadu nujno rabili, rjali so vedno, da se boje, straš- no boje, a da nikakor ne bodo storili kaj takega, kar je zoper njih vest. Na našega hišnika, ki je sedaj tudi pol mojega kuharja, odkar ima žena polne roke dela s pranjem za srednješolske učitelje, so zlasti pritiskali, da bi pri priči pustil mojo službo in se preselil kam drugam. Da bi ga pridobili za to, da bi mene ovajal in izganjal, so menda obupali. „Kdor domovino ljubi, ne more jesti riža imperialistov!“ A tudi na to učenost se je naš Janez krepko odrezal in mu še na misel ne pride, da bi se selili. SHOD NAŠIH KATOLIČANOV Prav zadnje dni so policaji pritiskali no vernike, da se zberejo v kaki zasebni hiši na občni zbor, izjavijo tam zvestobo kitajskih katoličanov do domovine in zahtevajo moj izgon. ,,A ne pozabite,“ so naročali vsakemu, „da je shod čisto prostovoljen!“ Ne bo vladnega zastopnika tam, a policija bo takoj vedela, kdo pride in kdo ne, kaj in kako bo kdo tam govoril. V sporazumu s svojimi krščenimi pomagači so določili shod za 27. avgusta zvečer, na stanovanju tiste ničvredne Kantonke. Pozive je raznašala ona sama. Naš hišnik in slaščičar Joahim, ki je med vsemi verniki najbolj pogumen, sta tudi šla na delo. Najprej na posvet k meni. Dognali smo, da se je shoda mogoče ogniti. Zanj ni ne pismenega poziva od strani oblasti, ne vladnega zastopnika na njem. Naslednje jutro si ista oblast, ki priganja k shodu, lahko privošči zabavo, da pobaše udeležence, češ da zborujejo na lastno pest. Joahim je brž šel okrog omahljivcev in jih res temeljito prestrašil. Na shod so prišli samo sklicatelji, ki so drugo jutro policajem poročali, zakaj da shoda ni bilo. Oblast je sprevidela, da s „prostovoljnim“ shodom ne bo nič, ker tega izgovora sama ne more ovreči. Shod bo torej danes, 28. avgusta zvečer, na istem kraju, so odločili, vodil ga bo pa vladni zastopnik. Vernike je zopet obvestila ista potovka. Joahim je zopet delal na vso paro, da bi pridobil boljši del vernikov za boj- kot, a takrat je staremu učeniku Jobu Ho-ju srce ušlo v hlače: „Ne upam izostati,“ je klavrno priznal. „Dopoldne so mi na policiji zopet grozili.“ — „Saj so meni tudi,“ pravi Joahim, „a čemu se bati? — čimbolj se jih bojiš, bolj te bodo še pestili.“ Tako nazadnje samo trije, naš hišnik čen, Joahim (doma iz Taholi) in branjevec Janez Li niso hoteli iti. Šli so pa vseeno, ker so jih možje postave sami prišli iskat na dom. Shodu je predsedoval ne policaj, ampak uradnik strankinega urada. Otvoril ga je z govorom o domovinski ljubezni, o zločinih inozemskih katoliških misijonar-jer, ter kako so jim mnogi kitajski verniki nasedli. Potem pa je dajal besedo imenoma temu in drugemu verniku. Najprej vsem tistim, za katere sem jaz že vedel, da so zašli na krivo pot, in še tistim, za katere sem se jaz kljub zatrdilom zvestobe bal, pa vseeno do zadnjega upal. Ti strahopetci so morali prestopiti na rdečo stran prav zadnji dan. Prva govornica je bila Kantonka Hwang, omožena Mao. Strupeno je napadala inozemske misijonarje sploh, še posebej pa meiksinske, kjer je v mladih letih delala kot katehistinja (Mei-hsien je sosednja škofija južno od Kanchova, a že v Kvang-tongu. Delovali so v njej ameriški misijonarji Maryknolci. škof Ford je leta 19B1 umrl v ječi kot mučenec.) Kako so ravnali misijonarji z njo kot s sužnjo in namigavala še na hujše reči. Glede mene je le kratko izjavila, da sem eden od te hudobne druščine, in pozivala vlado, naj me čimpreje pošlje na dopust. — Naslednji govornik je bil učenik Job, ki je stanoval na misijonu ob našem prihodu. Še dva dni prej je našemu hišniku slovesno zatrjeval, da nikakor ne bo storil kaj zoper svojo vest. A ta shod je pokazal, da je svojo vest temeljito popravil. Na presenečenje in veliko žalost zvestih je govoril zoper inozemske misijonarje prav tako strupeno kot Kantonka. Obračal se je zlasti na misijonarje te škofije (kančovske). „Tekom petdeset let,“ je rekel, ,sem imel priliko opazovati in poznati veliko inozemskih misijonar- jev. Vedno sem se zgražal, kako so tirali kitajske duhovnike in vernike, h-1 tajskim duhovnikom so dajali manj J narja kot tujim, a vedno najtežje de’°' z verniki pa so bili osorni in pristrans» • Zdaj, pod ljudsko vlado, je pa čas, obračunamo z njimi. Ven z vsemi, vš^, ši tegale našega (Jereba) ! Mi kitaj.s^ verniki -bomo brez njih pomoči razširi8^ vero in častili Boga in se zveličali ve liko lažje kot pod njih vodstvom.“ V vsej deželi j i bil redkokdaj kr’^. jan, ki bi za tako majhno delo P. misijonarjih prejel tako ogromno časn dobrot kot prav on (Job Ho) in ves r° Hojev v Juikinu. Tudi najbolj trde h sede na njegov račun bi bile prem' ' zato raje ne rečem nič. Vsi naslednji, večinoma člani Jo^0^ družine, so po vrsti izjavljali, da se st njajo s prvima govornikoma. Prav 8 zadnje so pozvali k izjavam še ostal® „upornike“. Daši so trije zvesti vid® ^ da je dobra stvar izgubljena, so vfn . še enkrat lepo govorili, da na meni n nikoli videli nič slabega, da v vs misijonarju gledajo le služabnika sV Cerkve brez ozira na narodnost. gotovo ljubimo domovino, in če hi __ . sijonar res kaj zagrešil proti tej ^eZej0 bi ga sami že davno zapustili ali c \,og°' zri0 ovadili. Brez misijonarja ni ne služja ne zakramentov in se j® težko zveličati. Zato želimo, da nam ®s ef ne. če pa oblast ve kaj tehtnega Z®P njega, naj ga pa izžene na svojo o®" vornost, ne na našo.“ * ^ Zaradi varnosti sta Job in Kant®8^ privlekla na shod še dva soseda, ki izjavila, da sta katehumena. V kat® ^ menat ju je seveda „sprejel“ Job, ne J Tako sta dobila pravico glasova8 . Končni izid glasov je bil: 11 da ^z»-poženejo, 3 da ostanem. Glasovalci s° 9) stopali samo mestne vernike. »ec ki so proti meni, predstavlja nekako^ vernikov, manjšina, ki se je zaV? v zame, pa okoli 15. Hojev rod, ki J .g zadnjem trenutku izdal dobro stvar, 8 deset krščenih duš. A na Jobovo vest jjb deta še tista dva „katehumena“ t®r ^0.bH prijatelj Anton Teng, za katerega J*11 je posebej žal. Teng ima še tri kršče-ne otroke. • ZLOČINOV“ MI NE NAJDEJO... Vladnemu zastopniku je bila ta zma-zelo všeč in je naredil še ognjevit e ziy k reformi v smislu treh samostoj-sti. Toda izjavil je, da samo poziv, vea 1116 poženo, še ne zadostuje. Treba je » da domobljubni zborovalci meni tudi Poiščejo tehtnih zločinov, ki so za izgon Potrebni. To je bojazljive pristaše večine Pet spravilo v nemajhno zadrego. Oči-jdtio še niso bili dovolj zdresirani. Da 1 mučni molk prekinil, je eden od tistih .^uiozvanih „katehumenov“ dvignil roke rekel, da ve nekaj o moji protidržavni S*taciji. „Misijonar je nasproti raznim Sebam kritiziral državno žganjekuho tu mestu.“ Pritoževal se je, da je rižno je ° Zan'o. povrhu pa še drago, in da vzrok temu visoki davek ter državni .^onopol. Na deželi pa da je vino dobro v Poceni, ker je kuha prosta in neobdav-. va- Tako govorjenje je rovarsko in za-Uzi ostre kazni,“ je sklenil. — Mimo- Sredi 6> o silni razliki v ceni ter kakovosti slišal o tem govoriti kot pa sam (ja -r'l. — Predsednik shoda se je men- oega vinca govori tu v mestu staro mlado in s prstom kaže, odkod ta vcem neljuba napaka. Jaz sem več-«fat si; govoril. trnu ^ezavo smeha ubranil in hitro po-l ’ J6 dostavil, je za izgon »IVr^ !laves*;i še bolj tehtnih zločinov. ”i>^, da se zborovalci drug pred dru- 1'odn-Sv.amUJejo’<< •’e odložil’ ”naj v pri~ str nJi ■ dne^ glede tega prihajajo na r .ana*n urad. če kdo želi, da ostane ten^n°Van’ mu tajnost zajamčimo.“ S tek shod zaključen. O vsem po- k;v 'td. sta mi naslednje jutro poročala ^šnik ter Joahim. kako dolgo še... skieZ °menjenih besed voditelja shoda ja[ ,,arn> da bo vsa ta komedija še tra-Tud; ne^aj dni. Koliko, je težko uganiti? Valj' Ve?*na Ustih revežev, ki so zahte-m°j izgon, sama od sebe ne bo šla pripovedovat mojih „zločinov“. Treba bo vijak še malo priviti. A tisti, ki so se prvemu pritisku udali, se bodo prav verjetno še naslednjemu. Tako se bo prej ali slej „zločinov“ nabralo potrebno mero. Koliko in kako kosmatih pa je treba, da mene premaknejo, meni seveda ni znano. Vse odvisi od tega, kako se tovarišem mudi, da se iznebe moje soseščine. Včerajšnja nedelja je kljub vsemu potekla mirno. Kajpada ni bilo blizu nobenega onih, ki so glasovali za moj dopust. Samo osem krščenih, ki so prejeli tudi sv. zakramente, in še par katehumenov, če smem tako reči. Evangeljske besede, da nihče ne more služiti dvema gospodoma, so mi dale lepo priliko, da sem poslušalcem razložil dolžnosti pravega kristjana v odločilnih časih. Odkar je Peter Ho stisnil rep med noge, to je od 21. julija dalje, mi ob nedeljah ministrira slaščičar Joahim. Naš hišnik pa kot vedno s poudarkom prebere evangelij v domačem jeziku. NA ŽALOST SE DOMAČI DUHOVNIKI SLABO DRŽE Kar tiče naših duhovnikov, moram zopet z žalostjo potrditi, da niso na pravi poti. Sedaj mi „napredni“ gospodje iz Nančanga pošiljajo svoj mesečnik Ai-kuo kar v petih izvodih. Tu na žalost vidim, da v vsaki številki prispevajo kak članek dva ali trije naših duhovnikov. Listič po vrsti ponatiskuje vsa obrekovanja zoper inozemske misijonarje iz vseh koncev dežele, in kadar ni kaj novega, pogreva stare. Blatenje in žalitve, ki nam jih je naprtila rdeča oblast, so po trditvi tega lista evangelij, ki ga je treba vzeti vsaj tako resno kot onega, ki so ga napisali štirje evangelisti. Upam seveda, da se bodo prej ali slej naši gospodje streznili, kot so se že marsikje. Škof Häring, frančiškan iz Šo-čova (sev. Šansi), ki pa je čepel štiri leta v Pekingu in bil pred kratkim pognan, je v Hongkongu povedal, da od več kot dvesto domačih duhovnikov v deželi Hopej sedaj dela za reformo samo še osem duhovnikov. Streznenje! „Čakam na povratek na Kitajsko" Misijonar Andrej Jerman CM je dospel v Argentino. Ob tej prili^ objavljamo v kratkih stavkih pestro zgodbo njegovega življenja zadnjih osem let. Zanimiva je za nas, sodobnike, in še bolj zanimiva k0 za našo zgodovino. Na našo prošnjo je sam napisal ta „curriculu111 vitae“, ki naj bi ga čimprej opisal na široko — v potopisu! 25. aprila 1945: kot domobranec na Primorskem ranjen ob prilik1 bombnega napada na železniško postajo v Ilirski Bistrici. 5. junija 1945: zajet od komunistov na vlaku proti Trstu in še i^0 noč obsojen na smrt. 22. junija 1945: odpeljan v Ljubljano na sodnijo (Miklošičeva cesta); potem na OZNO (bivša prisilna delavnica), v št. Vid, nazaj na Miklošičevo cesto, na Ig in končno po ponovni obsodbi o£1' pel jan na prisilno delo v Kočevje. 12. maja 1946: ušel iz Kočevja in po treh mesecih tavanja po Slov6' niji prišel v Avstrijo, kjer sem bil aretiran od avstrijske P0" licije in pozneje v zaporu pri Angležih. 24. avgusta 1946: pobegnil v Italijo in srečno prišel v Rim in dokončal filozofijo na Gregorijanski univerzi v letu 1946-47. 18. novembra 1947: odletel z avionom iz Rima na Kitajsko, s pristanki v Palestini, Arabiji in Indiji. 25. novembra 1947: prispel v Kunming (glavno mesto province Yunnan v južni Kitajski), kjer vstopil v sulpicijansko semenišče, da pričnem prvo leto teologije in učenje kitajščine. 13. septembra 1948: po deveturni vožnji z avionom prispel v Šanghaj in vstopil v regionalno semenišče v Kashingu (pri Šanghaju) in tam končal drugo leto teologije. 28. aprila 1949: kitajski komunisti obkolijo Šanghaj in jaz istega dne z drugimi kitajskimi semeniščniki z avionom odletim v Manilo (glavno mesto Filipinov). 22. junija 1949: vstopim v nadškifijsko semenišče v Manili, kjer seiU dokončal še zadnji dve leti teologije. , 10. marca 1951: v Manili posvečen v mašnika, nato nastavljen kot profesor filozofije in grščine v istem nadškofijskem seme' nišču v Manili. 29. avgusta 1953: odletel z avionom iz Manile v USA čez Tihi ocean» s pristanki na otokih Guam, Wake in Hawai. 1. septembra 1953: prispel v San Francisco, nato odšel v Los Angel6®» Texas, New Orleans, Washington, Philadelphia, New York-Nato nekaj dni preživel v Niagara in Toronto v Kanadi. 8. oktobra 1953: odletel iz New Yorka proti Argentini, s pristanki na Trinidad (Port of Spain), Rio de Janeiro, Montevideo, in končn° 9. oktobra 1953: prispel v Buenos Aires, kjer čakam na povratek na Kitajsko. Iz PISMA CIRILA VERNIKA Rim, 3. oktobra 1,953 *-*dkar sem pred šestimi leti odrajžal, tem 86 za^asno sPet nastanil — v sve-mestu Rimu. Bog bodi zahvaljen za > kar je za menoj in kar me še čaka! ski ^70J' •|e ®e ve^no v trpeči Kitaj- ha' Je za m zadnji „Cej hvei“ je izdavil iz a> se zjokal in odšel. tu,Na Poti smo se med drugim ustavili Pot* V ^omhaju. Tu smo obiskali božje-k0 n° oerkev v predmestju. Poiskal sem del VOn*; SV- Jožefa, kjer je dolga leta se(i°^a*a s- Konradina Resnik, ki je pa več tam, ampak v čisto drugem Ju izven mesta, kamor je treba 4 ure z vlakom. Ni bilo več časa, da bi jo šel tja pozdravit. Tu v Bombaju so se naši že itak obilni misijonski družini (glej gornjo sliko; naš brat Verdnik je četrti od črno oblečenih od leve, v zadnji vrsti) pridružili še 4 salezijanci in en belgijski jezuit iz Kalkute, ki pozna vse naše tamkajšnje misijonarje 'in mi jih je kar lepo naštel. Ustavili smo se potem tudi v Arabiji, Port Aden, kjer smo obiskali škofa-ka-pucina in lepo katedralo. Nadaljevali smo pot skozi Rdeče morje in Sueški prekop in malo počili v Port Saidu. Mimo Neaplja smo se pripeljali srečno v Genovo, odkoder sem jo mahnil v Rim. Na grobu sv. Petra sem obujal živo vero in molil za pomoč zasužnjeni kitajski Cerkvi, da bi mogla ostati zvesta Petrovemu prestolu. Zahvaljujem se vsem, ki so me kot kitajskega misijonarja vključevali v svoje molitve! V veliko oporo so mi bile na Kitajskem in zlasti pri izgonu, da se mi ni kaj hujšega zgodilo. OB KRSTU TREH JAPONCEV Seme božje besede pada danes po vsem širnem svetu, in niti ne vemo, kje vzklije in rodi stoterne sadove. Starodavni in civilizirani japonski naroda obrača svoj pogled v krščanstvo, sprejema krščansko moralo za temelj zasebnemu in javnemu življenju, vzgaja svojo mladino po načelih Kristusovega evangelija. Zdi se, da je za japonski, kitajski in indokinski narod prišla njih ura, kot je prišla nekdaj za evropske narode. Žetev je zrela, le da je delavcev premalo. Res pa je, da prihaja tukaj na pomoč misijonarju moderna civilizacija: knjige, časopisi in radio hote ali nehote seznanijo široke množice z osnovnimi pojmi krščanske vere. Intelektualni krogi segajo po zapadni krščanski literaturi, v originalu ali pa v prevodih, ki preplavljajo zlasti japonski knjižni trg. Tako prihajajo mnogi do krščanstva, in čeprav so formalno še pogani, so vendar že prepojeni s krščansko miselnostjo, in je treba le ugodne prilike, da postanejo živi člani katoliške Cerkve. To dokazuje med drugim tudi primer treh Japoncev, ki so prišli dne 12, oktobra tega leta v Argentino, in že naslednji dan zaprosili za krst v župniji Per-petuo Socorro v Quilmesu. So to: Edvard šintoku Agarie, učitelj, Alojzija Fumiko Higa, učiteljica, in Marta Helena Masae Agarie, tudi učiteljica. Vsi trije so doma iz otoka Okinave, pozorišča srditih bojev med Japonsko in Severno Ameriko v pretekli vojni. Ko so se prišli predstavit s prošnjo za takojšnji krst, so spravili župnika v nemajhno zadrego: odrasli morajo namreč prejeti ta zakrament zadostno poučeni o osnovnih resnicah krščanske vere, in tudi dokazati vztrajnost. A zadrega se je spremenila v presenečenje: prišli so v Argentino že dobro poučeni v veri. Pri izpraševanju, ki se je seveda vršilo s pomočjo tolmača, so dokazali prav dobro znanje o krščanskih verskih kato- resnicah in povedali glavne molitve 1,8 pamet. .. Na vprašanje, kdo jih je pripi’aV1 za krst, so odgovorili, da sami. „Ali niste zahajali v misijon? „V našem mestu ni nobenega liškega misijona, in katoliškega du nika sploh nismo nikoli videli.' ^ „Kako ste pa zvedeli za krščanstvo^ „Krščanstvo na splošno JaPonC'n0-poznajo in ga tudi študirajo. Zelo n1 go je takih, ki molijo krščanske nw 1 najbolj Očenaš, čeprav niso kris ^ Ponekod se kar celi okraji smatraj, krščanske, čeprav niso krščeni in n> ^ stika z duhovniki. Tako smo se tu > ^ poučili o katoliški veri in sklenilii damo krstiti." t0. „Na kak način ste se poučni o liški veri?" ]{i „S pomočjo knjig o krščanstvh smo jih prebirali in se z njih ucn’j „Kaj pa je s staro vero, budisti^110 ,• zlasti me« ista' „Ta se vedno bolj opušča; . izobraženimi krogi že nima več Pr. v šev. Na splošno Japonci že veruje^ ^ Boga kot ga oznanja krščanstvo 1 tudi zelo zanimajo za Kristusa *n govo Cerkev.“ Tako so ti trije Japonci, pristni stavniki pridnega in nadarjenega skega naroda, postali kristjani. ^ ^jo. so krst z globoko vero in Pon'r'.'jyjird Krstu je sledila poroka, ker sta K ^ Šintoku Agarie in Alojzija Fumiko ^ .g bila že civilno poročena. Za bo r bil njih rojak g. Julij Kejči Oba, y že pred časom prejel krst prav r0gn tej cerkvi, in za botro njegova S°P. r£i ga. Terezija Išikama de Oba, ^e.r.:ana v Argentini; oba sta zgledna kris in vneto sodelujeta z župnijo v nje stolskih nalogah. . Da so japonski intelektualni tako prešinjeni s krščanskimi ‘ je nam poročajo tudi drugi viri. 8 £a?<>i»wki novokrščenci s krstiteljem župinikom Francem Glavačem. — Spodaj: 1 krščevanju: Japoncajbotra, na desjii, je g. Glavač krstil pred meseci nemški misijonolog Ohm poslušal predavanja poganskih profesorjev na japonskih univerzah in ugotovil, da so idejo o Bogu, njegovih pridevkih, stvarjenju, božji Previdnosti itd., razlagali čisto v krščanskem smislu. Nič čudnega torej, če se narod, sledeč svojim učiteljem, bliža krščanstvu in obeta znatno povečati Kristusovo čredo. Tudi misijonska taktika je v tem oziru na Japonskem nekaj svojskega, a pravilno pojmovana in prilagojena zahtevam visoke japonske civilizacije. Mi-sijonstvo na Japonskem se trudi predvsem, da prepoji japonske ustanove, japonsko kulturo s krščanskimi idejami, in na tej podlagi pričakuje masovnih spreobrnjenj. Seveda pri tem ne zanemarja običajnega misijonskega dela. To pa dokazuje, kako je danes Cerkev gibčna v prilagojevanju misijonskih metod, in da je sedanje stoletje pravi mejnik v zgodovini misijonstva. Že prej omenjeni misionolog Ohm v svoji knjigi »^zlJ in evropsko krščanstvo“ utemeljuje Zs dovinsko, kulturno in rasno potrebo P lagoditve in glede Japonske posebej o ja velika upanja. V tem smislu se vzhodni azijski narodi primerjati 2 T sko družbo v dobi tik pred Kons tinom, ko so bili kristjani še v ve v manjšini, a so njih ideje že Pr0(*.r ^0. poganske ustanove in se zaradi svoje . tranje sile kmalu tudi odločilno uve tranje sne amaiu ruui ouiociiiiu ~ . ^ vile. Upravičeno moremo torej trdith ladi je ta doba doba krščanske potu vzhodno azijske narode. Dodati je treba, da imajo izseljenci v Argentini dobro °r^®. jo rano katoliško versko asistenco, vodi: „Centro Catolico Japones“ v nos Airesu. So že kar tradicionalni sovni krsti, ki jih vsako leto organI.j0 ta center. Letos bo 22. novembra Pre^v# krst v župniji Belgrano 250 Jap0® France Glavac Župna cerkev „Marije vedne pomoči“, z župniščem, kjer deluje č. g. France kakih 22 km izven Buenos Airesa GW»*' ^SIJONAR REBOL PIŠE STARŠEM s l’OTOVANJA NA FORMOZO Manila, 3. septembra 1953 j,. Pet se lahko oglasim. Glavno mesto 8ta'Pln°V’ J6 bila prva naša po- tnQ^a P° sedemnajstih dneh vožnje po lje Ju< Ves ta čas nismo videli suhe zem-vm «en pred nekaj dnevi enega izmed easkih otokov Mariani. gg ^°žnja je bila prav prijetna in morje je e Preveč nemirno. Vsega skupaj nas Ve^v1110 devet potnikov, in od teh je bil So e^en nekoliko bolan. Med nami Kit . Pr°testantski misijonarji, pa dva Jca> ki sta študirala na zapadu in Pei Sedaj na Formozo. Eden od njiju Sed ene 'n tovariša kitajsko, nekaj be-v^an’ ^er pripoveduje o šegah in vsak d^1 na ^'ormoz;i- Mašujemo lahko otoku. ^an'le naprej se ustavimo še na čaj . 0 bo in Cehu, potem pa na kon-I j: f’ormozo. Korrnoza, Miaoli, Taiwan, 13. sept. üeVea ^ebu smo se ustavili za en dan. stala °ga sePtembra ob 6 zjutraj je priba ji na®a iadja v pristanišču Keelung ostat,-armozb Na ladji pa smo morali je tno86^0 ®^rih popoldne. Eden od naju Ptigj^fa. ostati potem še dalje časa v Kato I'IX^U radi carinskega pregleda, bo jnpVa se odpeljala prenočevat v glav. th°ii pu ^'Pbb, kjer je posebna „Ca-ste „ narities“ hiša, ki sprejema v go-do jj °došle misijonarje, dokler ne gre. Pa sv°J'e misijone. Drugi dan sva šla * v Miaoli. ge Se ®e nisva lotila učenja jezika, no veva gotovo, kam naju bodo poslali; je namreč velika razlika med narečji. Tu ne moreva kaj dosti govoriti z ljudmi, ker jih le malo zna angleško. Otroci, izgleda, so na tem otoku zelo ljubeznivi: kar sami od sebe pridejo v sobo in ti začnejo kramljati. Kajpada jih jaz še nič ne razumem. Nekaj igrač jim bom kupil. Tu je približno 80 katoličanov, kar je za začetek kar dobro. Miaoli, 20. septembra Še sedaj ne vem, kam bom poslan* in se zato še ne morem učiti jezika. Vreme je tu še vedno vroče, ä noči se lepo ohlade, da človek prav lahko zaspi. Oglasil se mi je dr. Janež. Rad bt ga šel čim preje obiskat, a ne bo tako brž mogoče, kajti on je na čisto drugem koncu otoka. Brez znanja kitajščine pa. je težko v teh krajih potovati. Moral bi nekoga vzeti s seboj, kar pa ni tako' lahka stvar, saj imajo vsi dosti dela. Ljudje so tu zelo prijazni, če to ne bi bila poganska dežela, bi včasih človek mislil, da se nahaja na Irskem. Družine so zelo številne. Otrok imajo od šest do-dvanajst in starši jih zelo lepo vzgajajo, čeprav po pogansko. Dober temelj za poslanstvo katoliške Cerkve! Miaoli, 27. septembra Sedaj sem že 14 dni tukaj in nekaj malega kitajskega sem se že naučil. Imam posebnega učitelja, ki sicer uči na višji šoli matematiko, zjutraj in. zvečer pa pride učit mene. Tu zidamo novo cerkev, ki bo imela prostora za kakih 200 ljudi. Poveljnik vojaške godbe tukaj v Miaoli je katoli- čan in je obljubil, da bo vojake naučil božične pesmi in jih bodo igrali pri polnočnici za božič. To bo dobro vplivalo na prebivalce. Vreme je že bolj prijetno, ni več vročine. Ljudje so pa še precej poletno oblečeni, večinoma v bele obleke. Miaoli, 2. oktobra 1953 Naša mala cerkvica lepo raste iz tal in upamo, da bo za božič dokončana. Naši misijonarji so prvi katoliški misijonarji v tem kraju. Dosedaj je delo rodilo blagoslov 80 katoličanov. Cerkev, ki jo gradimo, bo prva katoliška cerkev v tem kraju. Že dalje časa so tu tri protestantske misijonarke, a ne vem še, kaj delajo. Učitelj kitajščine pride vsak dan za dve uri dopoldne in eno uro popoldne. Ker ne zna skoro nič angleščine, sem primoran z njim lomiti to in ono že po kitajsko. Jaz pa njega učim angleščino, po jutranjih dveh mojih kitajskih urah. Moj tovariš se tudi uči kitajščino, a drugo narečje. Na Formozi govore štiri dokaj različne jezike. V naši okolici govorijo jezik Hahka. V šoli pa se otroci uče uradnega kitajskega, mandarinskega, jezika, istega kot se ga učim jaz. Kmalu se spet kaj oglasim. Upam, da bom že kaj več novega vedel pisati. IZ PISMA G. MISIJONARJA ANDREJA MAJCENA IZ INDOKINE Hanoi, 18. X. 1953 Danes je misijonska nedelja. Gotovo boste ta dan veliko molili tudi za nas. Naši gojenci pa to nedeljo še posebno molijo za misijonske dobrotnike. Tu nismo nič kaj preveč na varnem. Topovi se oglašajo iz daljave komaj 40 kilometrov od nas in nas bude iz sladkega spanja... Vojska sicer še drži položaje, a kako dolgo bo to zmogla, se pa ne ve. Govori se, da pripravljajo komunisti v jeseni veliko ofenzivo. Na drugi strani nas vznemirja politično vprašanje te dežele. Ali naj bi se popolnoma osamosvojili od Francije, “* bi bili povsem samostojna država in prijateljsko povezana s prejšnjo koloni' jalno državo, ali pa naj ostane kot se daj: v nekem oziru svobodni, z last vlado, a končno le podložni vrhovni fran^ coski nadoblasti... Ljudje se vse boj nagibljejo k popolni samostojnosti, da se na drugi strani boje, kaj bo, kadar * bo več vojaške pomoči iz Francije, vedo, da se dežela sama od sebe ne mor braniti proti mednarodnemu komunam Ta negotovost glede poteka vojske in !’” litike povzroča misijonarjem nemajn skrbi, katerim se vedno bolj pridrli žuj« ^ ^ * 11 o- tudi skrb gmotnega vzdrževanja nus J nov. d» Kar mene zadeva, imam za geslo» ^ „delajmo, dokler je dan“, v zaupanju božjo pomoč. Če zmoremo z našim de in našimi napori vsaj v enem dečku on ' njevati posvečujočo milost božjo, gpt s tem Božje Srce že zelo razveseljuj p Pa koliko takih čistih otroških duš i mo pod streho! Moje največje veselje živeti z njimi in zanje. Raz njih epi* *ug_ božje sonce in iz oči veselje čistih Seveda pa je v vsem tem skrita tud* lečina, kajti vsi so — vojne sirote. r, vila svoji osamljenosti iščejo ob ta naklju. Kako lepo jih je videti Pr' ed Je zusom in Marijo! Radi molijo rožni v nec, če nimajo molka, kar na prste. Delo za otroke nas ohranjuje trd1^ na tej nevarni postojanki komaj ^ od bojne črte, na kateri zadržujejo predujoče komuniste. Po d ra vi te prav lepo vse naše brotnike! PRIČA KRŠČANSKE IJUBE^ MED POGANI Že pred letom dni nam je o. del° poslal tole sličico iz misijonskega^ vanja jezuitskih bogoslovcev v Indij • Naša misijonska hiša v Seramp®.j0y je zaživela s prihodom mladih nl-njcO narjev. V tukajšnjo državno bom’ so prišli z vladnim dovoljenjem bolnikom. Vsako jutro so čedno umiti in oskrbljeni. Nihče več ni 6J umrl zaradi zanikarnosti bolni-žaj i osebja, kar se je prejšnje čase Čudi' Sre.rad<> dogajalo. — Bolniki se di ®aj to je nezaslišano, da se mla-ij0 atle.ui ne ustrašijo nobene bolezni, ne Pej ejo nobenemu še tako nizkemu delu. .delitvi zdravil postopajo z vsemi ?', Med njimi so Holandci, Amerv-1 m Kanadci, Belgijci in Indijci. te vera mora biti nekaj čudovi- krisi “0žjega. Pripovedujte nam kaj o Usu,“ prosijo bolniki. pro’’Pajte nam vaš krščanski blagoslov,“ Misi. neki umirajoči, „strašno trpim.“ obu^duunjev obraz se skloni nadenj in Uinii * ujim popolno kesanje. Nato mu Unvrl cel°': • Tisti mož je kmalu nato za ^Pokojno in brez bolečin, prerojen to is?' ie neki izobražen Hindu kosloyi!’ •Ie tiotel tudi on dobiti tisti „bla- Odn^an,es. sem dobil knjigo „Odrešenik“. Ueniuu ^0In za tolažbo že dolgo bol-te 0i.’ ker me je zaprosil zanjo. Kajti na geo. lske hodim tudi jaz, da poleg dru-Povs Pumalem izboljšujem bengalščino. Ča, i??! Pu eesti in v avtobusih smo pri-dom a i J6 mesto razgibalo s priho-UstaJr 'U.dih misijonarjev. Po cestah nas te,. 0Ja^0 kuliji, dalje „nedotakljivi“ Zadov i-'z višj'li kast in izražajo svoje Venda • tV0 nad tem našim delom. — In favnr,1^ ie to delo za misijonarja čisto na-in rif.' Malo žrtvic iz ljubezni do Boga Ue$ jJJrUmrjočih duš, to je tisto, kar da-iniela uJa Potrebuje, saj bo drugih stvari drü„., kmalu dovolj — šolstva in kar je kalo n,Ustanov. Ljubezni ji pa bo manj-*>08tav'i°k*er. Kristus ne bo za stalno svojega šotora čez njena polja. ^°VICE IZ BELGIJSKEGA KONGA Va^p^ča misijonski brat Karel Kerše-^ M iz Bikoro dne 18. januarja 1953. Bik0r 0®m*ui sv. Treh kraljev smo v katero, *mek naše redne duhovne vaje, PoloyJ Se Je udeležil en del, približno Vada Cr, 0Sekja prefekture, kot je na-lijv, rU£a polovica jih opravi v ju-kra^.- tej priliki pridemo skupaj so-Pietog’ Se ce'° ^et° n'smo videli. Pro-Vaj0 Zv<2Ze n>öo vselej lahke in zahte-Uogo 5asa in tudi stroškov, kar oboje žrtvujemo de, kadar je res treba. Duhovna obnova je tudi za misijonarja važna zadeva, pa se istočasno uredijo še marsikatere osebne stvari in one, ki zadevajo posamezne misijonske postaje. Jaz sem se bil namenil Vam pisati vprav med duhovnimi vajami, pa sem bil „prijet“ ves čas z zdravljenjem notranjih bolezni — ur. Ob vsakih duhovnih vajah mi jih sobratje nanesejo precej skupaj in čas tihote in globokega premišljevanja je prav primeren za tako delo. Kot viden sad misijonskega dela preteklega leta na naši misijonski postaji smo imeli tik pred božičnimi prazniki krst 88 katehumenov, dečkov in deklic. Dvajseterica drugih je prejelo prvo sveto obhajilo in bilo je blagoslovljenih sedem zakonov. Nimam podatkov z ostalih naših šestih postaj. Po praznikih so šolarji odšli na počitnice. Pred svojim odhodom so deklice priredile pri sestrah razstavo ročnih izdell<|bv. Sestre usmiljenke vodijo petrazredno šolo in gospodinjski oddelek za mladenke in žene. Tudi najmanjši se pri njih zbirajo v otroškem vrtcu. Razstava je nazorno pokazala obiskovalcu, kaj vse se da doseči tudi od teh otrok pragozda s potrpežljivo vztrajnostjo. Deklice se vzgajajo za praktično življenje in se torej poleg verouka učijo bolj šivanja, kuhanja, navajajo se na snago, red in olikano vedenje ter higijeno. Vse to je popolnoma novo zanje. Od sedmih postaj naše prefekture sta Je dve brez sester. Na postaji Yum-bi so se naselile šele zadnje leto in brat Marcel hiti z dograditvijo šolskih prostorov, da omogoči začetek dekliške šole v februarju. — Lani smo dobili enega novega misijonarja iz Evrope in prav te dni je dospela ena sestra, kateri sledita še dve drugi. — Bog nam daj še več pomočnikov. Iskreno pozdravljam vse misijonarje v zaledju in se vam zahvaljujem za pomoč. Naj božji Misijonar in Kraljica misijonov blagoslovita Vaše ip naše prizadevanje za širjenje.božjega kraljestva! „NE SOLZA, NE SOČUTJA ZA ZAPADNE HUDIČE...“ Sedemdeset let stari belgijski misijo nar Florencij Ver Eecke je po desetih mesecih komunističnih zaporov na Kitajskem stopi] pred ,Ljudsko sodišče“ \ Saratsi. Seveda: „ljudstvo“ je pri teh rdečih sodnijah povsod enako'; kot pri nas doma: vojaki, oznovci, vlačuge, dvomljivi študentje in nebogljeni otročaji, ki se prav v časih „svobode“ bolj kot kdaj boje batin svojih vzgojiteljev... Tako je bilo tudi na tem, enem izmed deset in deset tisoeev kitajskih procesov v zadnjih letih. Starega duhovnika, ki je mladost, zrela in dozorela leta daroval Kitajski, za nje odrešenje in njeno srečo, so prisilili, da je odgovarjal stoje, četudi ga noge niso več držale. „Ljudstvo“ je tako hotelo... In kdo naj se upira „ljudstvu“ ? Vsak pošten sodnik se ukloni njegovi volji! Starček bi se bil zrušil, da ga niso podpirali drugi „hujskači in vojni zločinci“ v osebah belgijskih, holandskih in kitajskih misijonarjev, ki so tudi marali dajati odgovor za svoje „špijonaže“... Ko so obsodbo v imenu „ljudstva“ prebrali in je drhal navdušeno odobrila misijonarjev in njegovih sobratov izgon iz Kitajske, je moral Ver Eecke še poslednjič skozi mesto — v zapor, v čudnem sprevodu: miličniki z nasajenimi bajoneti so mu bili za stražo (gotovo, da bi ne ušel!), dva duhovnika pa sta ga podpirala. Ko so kristjani in pogani to videli, so jokali kot otroci, cetu 1 rdečkarji bili po njih s knuto in ^ hu. „Ne solza, ne sočutja za zapadne diče...“ MAHATMA GHANDI V — Flh^ Dolgo vrsto dokumentov je zbra svojem 16.000 km dolgem potovanj svetu nek njegov goreč učenec vel _ voditelja moderne Indije, P0^°Jne^^.vna hatme Gandhija. Ti dokumenti so gl . vsebina 3.000 m dolgega filma, ki V kazuje življenje velikega .^n^1',ca!n(jij-tam od prvih njegovih bojev za 1 -„j sko samostojnost še na posestvu v J Afriki, pa prav do njegove smrti. JAPONCI STRADAJO u_ Masaichi Matsuoka, predstavnik z r.^_ ženja japonskih pridelovalcev r*^a.{Lnie javil časnikarjem, da je pomanjk- ^ prehrane trenutno ena glavnih ,na nji ki mučijo povojno Japonsko. P1'1P0ri„„v je, da najmanj 10 milijonov JaP° nima zadostne hrane! KATOLIŠKI MUZEJ Župan japonskega mesta Oita je nil postaviti tam poseben katolisk1 zej. To mesto, ki so ga njega dni i novali Funai, je bilo prvo na JaPonsB„t;0' ki se je lahko ponašalo s škofijsko lico, katoliškim kolegijem in katoU bolnišnico. SAMO KRSTU NAJ SE ZAHVALI V teh dneh, ni še do1' go, se je neki beli tu izkrcal na majcenem ku Južnega morja. vr,a čina je tam doli J116 „g hujša kot v peklu m n evropski izletnik je v sti uri zastonj iskal žilo, ki bi ga izpral zavleklo v mestni hotel. Slednjič mu drugo ostalo, kot da je poiskal domače .j težaka in ga nagovoril, da mu je n prtljago v mesto. Kar peš sta jo m Pa ju je pot zanesla mimo katoliške ga svetišča. In domačin, ki je bil ,ka o„ ličan, se je pobožno prekrižal. Beli n „ žak pa, ki se že dolga leta ni več m .g ne za cerkev, ne za versko življenje, . precej pikro povprašal svojega teza . „Res bi vedel rad, koliko si na b šem, odkar si kristjan?“ 2 ,.”Brez pretiravanja: težko je poka-dek 'i?- °P'sati naravnost čudežni napre-, ''i ki nam ga je prinesel krst...“, je stf^in preprosto odvrnil. „Naj ti, go-Za z^e<^ služi tole: če bi te bila hii- ?ern ^ nam zanesla, še preden smo n * kristjani, verjemi, da bi te v tre-tla';^U’ s' stopil na suho, podrli na ge Za tvojo evropsko glavo brez dru-raln- Pri^rajšali> tvoje meso pa bi po-sJ? • Za Prekrasno gostijo, ki bi še po-?eJ dišala, saj je bilo njega dni tu „j1 nas meso belega človeka odlično ce-da ° ‘ ‘ ‘ Vidiš, vera pa nas je naučila, Pa vs' sinovi enega nebeškega Očeta, so u a m°ramo drug drugega ljubiti, kot t„.ofatje med seboj ljubijo... Tako se zri o Maši krščanski veri zahvali, da aile lahko brez skrbi todle postopaš!“ zdravilo proti nespečnosti Če vam bo kdo potožil, da ponoči zaspati ne more, nikar mu ne nasvetujte že obrabljene čašice s kamilčnim čajem! Pošljite ga rajši v Kongo ali pa v Senega-lijo. Tam mu bodo po-odličnim zdravilom. Drobna posebne vrste seveda, ga bo pi-sWk a ae ^Ptil ne l*0- Dl zaspal bo pre-s6 kar takoj; pa tako zaspal, da ft'uä'°-r^a sPl°l1 več prebudil ne bo. Tisti n0s,tlci pravijo „tse-tse“; ima to posebni i ’ L^a prenaša bacil „tripanasoma“, je (.e/)acil spalne bolezni. Tisti prvi pik d>etr ° n?znaten, da se večina sploh ne cii * Že po nekaj tednih mu hast; ne bo povzročal nobenih sitno- morda majhno vročico včasih, PQ k°. za nagrado lepo spal vso noč. H,a aeJve bo seveda spal ne samo ponoči, teinVe? tudi podnevi; a tokrat mu bo bo zdrhtevalo v težkih krčih. Slednjič de if na® zasPanec tako oslabel, da mu otii D° ostalo drugo, kot da se lepo na V >j^SVet preseli; seveda tudi tokrat — sPanju. dikn ^ak tisti, ki zaspati ne morete, inug-1 ne zavidajte bednih črncev, ki jih djait strahotno spanjsko zlo! Spomi-hva]i? se Jih rajši, molite zanje in Boga Pri, te>v da je nam vsem s to boleznijo Po j, ^šeno. Ob misli na pogubno spal-Zasnni ei1’ k° vsak nespečnež kaj hitro pali pa brez muhe „tse-tse“. MISIJONAR, OVCA IN NAVIHANCI Afriški misijonar je navihanim fantinom v misijonu pripovedoval basen o ovci, ki jo je požrl lev, ker se je odtrgala od svoje črede. Ob koncu pa je mlade poslušalce takole vprašal: „Se vam ne zdi, da bi se bila tale ovca rešila, če bi lepo ubogala in ne silila od črede?“ „Še dolgo ne, oče! — je brž primaknil Gim, — če bi se ovca držala črede, bi si jo pa mi za pečenko ocvrli...“ VIŠINA IN IME MOUNT EVERESTA Kakšna je prava višina Mt. Evere-sta? Nekateri zemljevidi imajo napisano 8.840 metrov ali po angleško 29.002 f, zopet na drugih bereš 8.880 m ali po angleško 29.149 f. Vsi indijski zemljevidi imajo višino 29.002 f, dočim nekateri zračni ameriški zemljevidi trdijo, da je gora visoka 29.149 f ali 8.880 m. In ime? Precej časa je trajalo, preden je najvišja gora sveta dobila ime Mount Everest. Ko so jo odkrili, so ji dali ime po predsedniku Indijskega geografskega društva Sir George Everest-a, a šele leta 1852, deset let po odkritju, je gora dobila to ime stalno. Na nekaterih zemljevidih ni imena Mt. Everest, ampak Gourisankar, kar je napaka. Leta 1855 sta nemška brata Schlagintweit prodrla precej daleč v Nepal in začela meriti gorske velikane, a sta po pomoti ugotovila, da je Mt. Everest v Nepalu imenovan Gouri Sankar, v Tibetu Čing-pomari. Na ta način je prišlo ime Gourisankar na evropske zemljevide. Leta 1904 je bilo končno ugotovljeno, da je gora, ki sta jo brata Schlagintweit imenovala Gourisankar, res Gourisankar, a je 36 milj (50 km) oddaljena od pravega Mt. Everesta, in tudi 6.500 f (1675 metrov) nižja od tega. Razlog pomote je bil v dejstvu, da se od mesta, kjer je Schlagintweit meril gore, Gourisankar vidi veliko višji kot Mt. Everest, dočim se ta orjak komaj razloči med gorskimi velikani. Tako še danes mnogi verjejo, da je Gourisankar najvišja gora sveta; celo v indijskem parlamentu je neki dan prišla v razpravo, zakaj Indijci imenujejo svojo goro po tujcu, zakaj je ne bi ovali Gourisankar! (L. Demšar D. J.) SKRITI ZAKLADI Velikanski zaklad v vrednosti več milijonov angleških funtov so odkrili na nekem južnem japonskem otoku. Pravijo, da je to zaklad, ki |;ga je skril zloglasni angleški pirat William Kidd v neki podzemski votlini na zapuščenem otočiču Yokoate v Amani Ošima, takole kakih 320 kilometrov južno od Japonske. Vodja japonske preiskovalne komisije, ki je zaklad odkrila, Masahiro Na-gashima, je izjavil, da bo vse, kar bo še odkril, izročil japonski vladi in je tudi prosil za varstvo japonskega brodovja pri prevozu zaklada na Japonsko. V tistih vodah je namreč še vedno precej piratov. V neki podzemski votlini so našli velike železne skrinje. Ko so odprli prvo, so naleteli na grmado zlatnikov in srebrnikov; verjetno je denar kitajskega izvora. William Kidd, zloglasni piratski kapitan, je luč sveta zagledal na škotskem, tamle okrog leta 1645. Petdeset let pozneje ga je angleški kralj poslal z oboroženo ladjo na Vzhodno morje, da bi tam preganjal pirate. Pa se je možak že v dveh letih sam v pirata spreobrnil. Tako drzen je bil, da se je nekaj let pozneje vrnil v Boston; a so ga prijeli, poslali iz Amerike na Angleško, kjer so ga zaradi roparstva in umora enpga nje. govih sodrugov obsodili na smrt. Svoje dni je sklenil na vislicah v Londonu leta 1701. KNJIŽNICA ATOMSKEGA MUČENCA Tako bi lahko nazvali „Knjižnico dr. Nagai“, ki jo je japonskemu mestu Nagasaki volil pokojni znameniti zdravnik dr. Nagai. V nji bomo našli na tisoče del. K vsemu temu je pripomniti, da J6 omenjeni zdravnik pridružil temu svo; jemu tako kulturnemu daru še nekaj milijonov yenov. Sloves dr. Nagai je za' jel povojno Japonsko in preletel ve* svet. Saj je odlični narodnjak Pos^.®jlj vse svoje življenje znanosti in katohs»^ veri. Umrl je lani za posledicami za lostne atomske bombe, ki je leta med drugim porušila tudi vseučilišče Nagasakiju, kjer je bil pokojni zdra nik profesor. IZ INDIJE Vrnil se je nekdo iz Indije, pa je prijateljem popisoval svojo pot in zgode. „Kakšna dežela, ljubi moji...“ je vzklikal. „Kakšna dežela! Pomislite: tam ima vsakdo lahko kar fe " " ^ po cele ducate služab- , g0 nikov. Samo moji pipi, postavim, . štirje stregli: prvi jo je prinesel, drufe polnil, tretji prižigal.“ „Pa četrti?...“ r. • ve- „Res, četrti jo je pa kadil.. • SaJ ste, da mi je bil tobak že zoprn!“ od nekdaj URADNE CENE ZA DIVJE ZVERI Iz Španije poročajo, Sw»»«, koliko v tamkajšnjem denarju „peseta“ veljajo danes divje zveri: Slon stane 140 tisoč peset; tiger okrog 70 tisoč; panter 40 tisoč; leo. pard 30 tisoč. Seveda pa o cenah odločajo tudi starost, velikost in lepota zverine. Belega medveda dobite že z do 7 tisoč peset; sivi in črni sta ceneL\». že za tisoč peset vam bosta bruno zvezkov vseh mogočih svetovnih knjižnih 25 tisoč do 75 peset, če ne še kaj več... a» Žirafo prodajo danes za 70 ?0. set; a če jo zapeljete v Evropo, ^°.®aji raj po nji. Lev se pa kaj hitro Pr* jj, svojemu ujetništvu, naj že bo kjer1 Kače pa kar na metre prodajajo-. ^ kole od 500 do 700 peset za meter i ^ pa je daljša kot 4 metre, skače cen» BMG© M ©IK PROSLAVLJANJE STOLETNICE BARAGOVEGA ŠKOFOVSKEGA POSVEČENJA MED SLOVENCI PO SVETU , ^Niso še končane slovesnosti in po-®zriosti v proslavo Barage ob njegovem *ahk°VS^em •)ubile'>u- pa kot kronisti nlco zapišemo, da Slovenci v zamejstvu lePo priliko za poživljenje našega od-tif?a do Barage in dela za njegovo bea-'kacijo prav dobro izkoriščamo. ,B n°*di: Meseca oktobra in novembra jL,araf?ovi sestanki“ po organizacijah, štirih številk „Baragovega vest- tjf., > sestavki o Baragi in njegovi bea-Po' v časopisju, „Baragovi obiski Sl<0 ružinah“ s širjenjem Baragovih ti-Vln» vpisovanje v „Južnoameriško Ba-skih>V° zvezo<< ter izjave nad 20 slovenja orSanizacij in ustanov v pozdrav Ijo Tjf>Vi akciji- — Na Misijonsko nede-va , oktobra popoldne krstna predsta-Sla/aniskeBa oratorija o Baragovem po-Vat S*^U ’’®no samo je potrebno“. — Od O* 19- oktobra do 27. opravljanje straa^°Ve devetdnevnice. — Izdanje 160 ha il obscftajočega priročnika „Barago let,,- tar,<- — 1. novembra, na samo ob-čenj Co Baragovega škofovskega posve-litvg3 ^r' s^uzbah božjih pridige in mo-Sec Za Baragovo beatifikacijo. Cel me--.Spon0V.ember: vsakdanje branje iz zllajmo Barago!“ ter molitev za beatifikacijo. Pred prvim petkom v mesecu na petih krajih molitvene ure za Baragovo beatifikacijo z nalašč za to sestavljenim besedilom. Zadnja nedelja v novembru: zaključek praznovanja v cerkvi v Ramos Mejia s pridigo o Baragi, molitvijo Baragovega križevega pota in blagoslovom ter zahvalno pesmijo. V Mendozi so imeli za, praznik Vseh svetnikov, 1. november začetek „Baragovega meseca“ s skupno slovensko mašo in pridigo o Baragi ter molitvijo za Baragovo beatifikacijo, popoldne po bla-goslovau pa Baragov sestanek zastopnikov vseh slovenskih organizacij v Mendozi. Izvajajo tudi „Baragove obiske“ in „Baragove sestanke“. Dne 22. novembra pa bo „Baragov dan“ s proslavo, na kateri bo glavna točka igra „Ob Veliki reki“ v treh dejanjih. V USA so se rojaki gotovo v velikem številu udeležili „Baragovega dne“ v Marquettu, s katerim je škofija lepo proslavila ne le Baragovo škofovsko stoletnico, ampak tudi stoletnico svoje ustanovitve. V Toronto so imeli Baragove slovesnosti prav tako okrog Vseh svetih in sta nalašč za to pohitela iz USA v Kanado škof dr. Gregorij Rožman in Karel Wol-bang CM ter oba sodelovala z govori pri bogatem programu Baragovih dni. Tudi v Santiagu v čile so imeli podobne slovesnosti seveda v manjšem obsegu, pa v Angliji, d-očim jih v Gorici in Mačkovlju pri Trstu še pripravljajo. k NIKOLAJA JELOČNIKA ORATORIJ: „ENO SAMO JE POTREBNO“ (Misli ob predstavi na misijonsko nedeljo 1963 v Buenos Airesu) Ne trdim preveč, če rečem, da je bila letošnja mis. nedelja v Bs. Airesu zares pomemben verski in kulturni dogodek. Mislim na predstavo izvirnega slovenskega dramatskega dela: „Unum est necesarium“, ki ga je napisal Nikolaj Jeločnik, za stoletnico Baragovega škofovskega posvečenja. Objavljamo nekaj fotografij, ki jih je na predstavi posnel dr. Jože Dobovšek. Kažejo nekaj najbolj značilnih prizorov iz oratorijai, zlasti tudi scenerijo Hotimira Gorazda (ozadje z zemljevidom Baragovega misijonskega delokroga in ovalne slike iz glavnih krajev delovanja). — Ta slika kaže Barago kot dečka (Friderik Godec) in njegovo mater (Pavči Maček) pred Trebanjskim gradom O delu, ki je nekak dramski oratoriji so že pred predstavo poročali pod u.nlf niško-literarnim in deloma tudi idejni vidikom priznani strokovnjaki prof-Geržinič, Bine šulinov (Katoliški n»8* joni, 1963, 688—690) in M. M. (Svobodna Slovenija XI, 41). Vsebina sama: z1 ^ Ijenje velikega moža Barage, prikazan v 10 podobah (s prologom, epilogoni i zaključno apoteozo) po njegovih najP membnejših, dramatsko učinkovitih nio mentih in odločitvah; tehnična zgrad ^ dela, ki uporablja igralce na odru, n ^ rajočega Barago pred odrom, zbor ^ odru, zbor pri odru, pevski zbor odrom in glasbene vložke; in končno močno in jedrnato pesniško izražanj > vse to stori, da je delo samo po se^ učinkovita umetnina, ki je vsebinsko formalno eno najpomembnejših ^ . jn nih del v našem zamejskem življenju morda v nekem pomenu edinstveno naši slovenski dramski literaturi. * ^ dar mi analiza dela kot umetnine pristoji. Ko bo izšlo v tisku, se h° morda še oglasili v to poklicani. Igralci so bili izbrani iz naših nai boljših oderskih moči. Njih delo j® P hvalno ocenil M. M. v Svobodni ^ ° 0 niji (št. 42). Gotovo je, da so bist7.^ pripomogli k uspehu. Z velikim Prlv . devanjem so se vživljali v na spl°8 težka ter psihološko globoka in dogajanja in nam odkrivali notranje ^ je in zmage velikega moža. Velikih unV), niških sposobnosti za to je treba in P žrtvovalne pridnosti. Oboje so vsi s° lujoči pokazali v res veliki meri. In še tretji faktor naj ornef'vi'. tiste, ki so sodelovali kot — eliK Dvorana je bila polna. In to je ^ ^ uspeh. Saj ni šlo za zabavo, marveč podoživljanje velikih reči. Med -g bilo čutiti, kako živo sodelujejo. Za ^ čase sem večkrat čul, da za resne nine med nami ni več mnogo «m1 .g Vendar je obisk predstave dokaz, u kl^ «naj« (glej stolnico sv. Štefana!) se akademik Baraga (Marjan Willempart) božji 0al°^a za duhovništvo, pri čemer zbor v besedi in kretnji izraža vabila klica J Ob strani se vidi stari Baraga (Stanko Jerebič), ki ves čas vse dogajanje doživlja in spremlja v predsmrtnih spominih še dosti Sojo ’~v‘ zrelosti med nami. Odhajali notranje dvignjeni in — K ^o^ateljši. Na čem? Na idej- j bogastvu cjeja sarnegai k; n' enkrat smo prisostvovali delu, dnjj ani. Je odkrivalo in poudarjalo svet k0 in življenjskih vrednot. Danes, k0 n a^erialistično mišlenje sili v nas, da J18 Vsakdanje delo in skrbi zavajajo, ^k« HZa^jamo življenjsko resnico, nas VSa- tlui1ovna igra vsaj malo predrami, hy^i’.da se spet zamislimo. In prilike govl ,?Sra veliko, če nam stari Bai’aga Do3eu1: «Slehernemu od nas Bog nekaj ta toneSa °dioči... Sleherni od nas mo-hja° nai0S° izpolniti... In njegova zad-op a J® spokojna in lepa kot po dobro kova; Jenem delu,“ je s tem podal du-Dr0st s,nisel vsakega, še tako pre-vezan ^a’ i-ako na materialno delo na-Veckj,6^3, ^ivijenja. Ta velika misel zaide 1 v pozabo in postane na dnu vkljub vsej razgibanosti in dejavnosti vendarle prazna. Skozi vso igro se kaže in stopnjuje duhovna vrednota resnične ljubezni. Rekel bi, da je vse delo pesem ljubezni. „Divjaki, sem rekel,“pravi pastor Slat-ner; „Ljudje, vam pravim,“ ga zavrne Baraga. Že v tem je globoka osnova ljubezni: spoštovanje pred človekom, pred vsakim, tudi pred zaostalim, tudi pred izgubljenim. Ljubezen je, ne prezir, ki dovede Barago do odpovedi graščini, nevesti, domovini in še drugemu, kar je naravno prijetno in lepo. „Vse, vse naj dam?... Pustim vse?“ V tem boju zares „človek umira“ in „človek se je rodil“. Drug človek: ne sebi, drugim se rodi. Ne le pasivna odpoved, tudi vse neumorno delo, neumljive žrtve doma in na tujem, skrajna nesebičnost in dajanje do revščine je živa ljubezen. „Vse sem dal, kar sem imel. Ničesar več dati ne morem,“ pravi stari Baraga ob koncu svoje poti. Ne- doumljivo bogato življenje. Tolikšna ljubezen je močan klic v hladnost, sebičnost ljubezni praznega sveta. In je tako velika, da nas ob naši majhni, sebični ljubezni, zadene, drami. In njegova moč, spet ne telesna, marveč duhovna! Nerazumevanje, zunanje in notranje trpljenje, razočaranja, neuspehi, prezir, sovraštvo: vse to doživlja, trpi, a se ne umakne, ne kloni. Kako nam ta moč, nam slabotnim in omahljivim, imponira! Kar zdi se nam, kakor bi sami rastli ob nji. Duhovna sila Baragove osebnosti nas v tem dramskem delu neprestano dviga. Odpira nam lepoto in bogastvo duh. moči. 2. Vsa ta Baragova duhovna sila sloni v igri na njegovi globoki religioznosti. Brez dvoma je „Eno samo je potrebno“ religiozno dramatsko delo. In v pravem, pristnem pomenu besede. Ne, kakor smo včasih morda naleteli, v obliki malo simpatične, preveč nasladne „pobožnosti“, marveč v resnični dejavni in celotni pre- danosti Bogu. Bog mu je začetek in konec, pot in cilj, zares vse. „Bog je odločal doslej, Bog naj odloča naprej! Čudovit je njegov posluh milosti, ki z njo Bog vabi in kliče. Ko zasliši klic» mu sledi: „Ni na nas, da izbiramo, ka' dar je odločil Bog.“ čudovito je tako delovanje milosti v njem. Najgloblji motiv vsega dela in vse ljubezni je: „Delali za zveličanje duš in za slavo božjo.“ j tem je tisto: „Eno samo je potrebno • Bogu služi s tem, da služi ljudem, dušam. Kako se ostro odraža Baragova religioznost v nastopu z dekanom Dergancem. Dekanu je glavna skrb, kdo bo novi križev pot plačal, Baragu, kdo £8 bo molil! Vse pripisuje Bogu; vse njegovo delo je v tem smislu božje delo. „Mi sami Prl sebi ničesar ne moremo. Kar je storjenega, je storil Bog.“ Vse trpljenje je zanj: križ. „Tv^ križ, Gospod!...“ Vse moje žrtve za njihovo zveličanje, moj Bog!“ V Metliki se Baraga-kaplan poslavlja od ljudstva. V ovalu metliška cerkev in prošti j a »Bog hoče,“ je zadnje beseda; „Spero, sPiro“ je zadnja moč; „Ne nam, Go-sP°d, ampak Tvojemu imenu daj čast“ 7" zadnji namen, človek, ki živi iz Boga 1,1 za Boga, resnično in dosledno. Iz tega sledi vse drugo, kar vidimo in slišimo v ^ri> vsa njegova veličina. In tudi uspe-*'l> kolikor so odvisni od človeka, od oro-Indijanski kristjani so res otroci Njegovega duha. V Newagonu, v N’šo Nasledimo njegove poteze: njegovo vero, hjegovo zaupanje, njegovo zvestobo. Ka-lepo odseva Baragovo zaupanje v Ma. v besedah matere: „Nose bo prosil Mater Velikega Duha in Veliki Duh bo Slišal prošnje.“ 3. „Unum est necessarium“ pa je _pi misijonska igra. Vso preveva misi-s'jonska misel. Klic: „Reši nas... Ta-vamo, blodimo, tonemo...“ razume Ba-^aga tako: „Hočeš, da grem, da jim Prinesem Cerkev?“ Misijonska priprav-Janost je v njem. Odločil se je. Ne iz razočaranja doma, ne iz zagrenjenosti, Jharveč ker „Bog me drugam kliče“. Po-Jrazal mu je, kam ga kliče, ko je Baraga Pral o duhovni bedi in zapuščenosti v polnočni Ameriki. Spet ljubezen do duš. . najbednejše se odloči, ker je notranje najbogatejši. Ve, da jim more dati Kristusov mir le po Cerkvi, zato postane j’,sejalec Cerkve, ene, edine, vesoljne, zve-'Čavne, rimske in apostolske“. Težave, PfPori, ločitve, nasprotovanja — vse to P* nič, le da vrši zvesto misijonsko po-P^nstvo. Seje in žanje do konca svojih T10®*- „Eno samo je potrebno,“ to vodilo *aPisano v srce in iz srca v škofovski ^rb, ga ne izpusti, dokler ne omahne. ''Trudna mi je roka in slaboten je moj ?‘as. Petindvajset tisoč poganov je krsti-a> Zasluži, da gre počivat. Vse kar sem J*1sem storil z njo za slavo božjo v rast vesoljne Cerkve. Zdaj le še bla-j lavljam z njo. Gospod je dal, Gospod ,e vzel; njegova volja naj se zgodi!“ Tak ® konec bogatega Baragovega misijon-.. ega življenja. Ob njem smo si še mi ,st° nedeljo poživili misijonskega duha. Je velika reč, da smo dobili novo du-vno, religiozno, misijonsko odrsko de- Cincinnatski škof Lefevre (Maks Nose) (glej cincinnatsko stolnico v ovalu!) javi misijonarju Baragu, da je od svete stolice imenovan za škofa lo. V današnjih dneh še posebno velika dobrota. V njej se nam kaže Resnica, Lepota, Dobrota. Nosilec teh vrednot v tako visoki, herojski stopnji je Baraga. Naš Baraga. Vsej Cerkvi pripada, a nam še posebej. Našega rodu in krvi je. Zato nam je bližji. Bližji naj nam bi bil predvsem po duhu in življenju. In v tem nam ga je to delo približalo. Zahvala in odkrito priznanje gre najprej pisatelju, nato igralcem in prirediteljem, ki so nam pripravili velik umetniški in duhovni užitek. Da bi le delo še naprej živelo in budilo duhovne, religiozne, misijonske sile v nas, po vzoru Baragi. Dr. Ign. Lenček „BARAGO NA OLTAR!“ (Izdala Južnoam. Baragova zveza ob stoletnici Baragovega škofovstva, str. 160.) Ko sem bil lani v Rimu, me je p. Prešeren S. J., sila razgledan mož, poln začudenja vprašal: „Kako le morete tam v Argentini izdajati toliko listov in toliko knjig?“ Odgovoril sem mu nekako tako-le: „Imamo nekaj podjetnih in nekaj nesebičnih delavcev in mnogo zavestnih, dobrih ljudi, ki naročajo, kupujejo, berejo.“ Potem sem še razmišljal o tem in gotovo je to dejstvo razveseljivo znamenje naše kulture in verske dejavnosti. Neprecenljivega pomena za nas je to živahno prizadevanje, ki ne sme pojemati. Od lani smo v tem še zrasli. Hvala Bogu! Težko gre, a gre naprej, po kvaliteti in kvantiteti. Čimbolj bomo to delo z besedo in dejanji podpirali, bolj bo napredovalo, in vse v našo duhovno korist in kulturni razvoj. Le tako bomo v tujini ohranjevali svojo narodno zavednost in svoje katolištvo. Na vse to sem mislil, ko sem dobil roke knjižico — skoro bi dejal knjig®’ saj ima 160 strani —: Barago na 01^' Izdala jo je agilna Južnoameris ^ Baragova zveza ob stoletnici Baragoveg škofovskega posvečenja. Idejo za njo J dal že pokojni prelat dr- Alojzij Oda ; Njen namen je še poživiti med na ^ željo in delo za Baragovo beatifikacij ^ kolikor je to delo odvisno od nas. In } v veliki meri. . Knjiga vsebuje najprej 3 P°na njene reči. Pesem: čudovit si v svoj svetnikih, od Marije Brenčič-Jelen. ^ Nato Baragov križev pot, ki ga je do priredil stolni prošt dr. F. Kimovec.^ njem se izraža svetniška osebnost rage, ko je bil tedaj, ko ga je naP1^ kaplan v Šmartnem pri Kranju. misli so spojene s tolikšno prisrčn08 ^ iskreno vero in tako živo ljubeznij0' t nas bo križev pot prevzel, kolikoi ^ ga bomo prav molili. — L. Lenček je originalno porabil, kar je dr. t* ^ o Baragu in delu za njegovo beatifiK Že ostarelega škofa Barago nesejo Indijanci, med njimi njegov zvestj New g (Ciril Markež), blagoslavljat .novo cerkev. Na poti jih zadrži Indijanka (Nataša Zajc), ki ji Baraga ozdravi otroka, dvigajoč ga v molitvi k Bogu vernih, ki je z Razlagalcem spremljal in tolmačil in lepo vezal ves oratorij >iek \razn'h člankih napisal. Sestavil je aliŠna premišljevanja za devetdnev-r ki nam bodo veliko koristila, če jih lili ,Zares premišljevali in zraven mo-tti -Sic- 80 deloma teoretično-poučnega le Caia, vendar bomo ob njih črpali ne tjJ^znanje, kaj je za beatifikacijo posli f10’ temveč nam bo ta zadeva prira-* k ^ , srcu, postala bo naša srčna zadeva, sij. a^ero bomo veliko molili in se tudi a ^.° sv°jll1 močeh zanjo prizadevali, deli bomo, kako je to potrebno. i »va sestavka pa sta nekaj novega, irnega. hvo lank° Rozman je sestavil molitveno ty0 Za Baragovo beatifikacijo. Sredino vC(]’j0 razmišljanja o osmih blagrih, VSa,° ^ vzgledu Baragovih kreposti. blagru sta pridružena prošnja araftov° beatifikacijo in praktičen Jejjj. Za nas- Molitvena ura je zelo lepa, ^Zp ^ta’ ^0Pl° prisrčna, preprosta v iz-•ln globoka v mislih, pisana v le-n Jeziku. Vač kot' polovico knjige (100 strani) pa obsega 30 poglavij o Baragi, ki jih je napisal spiritual in docent dr. Filip Žakelj. Vestno je porabil dosegljive spise, zlasti dr. Jakličevega „Barago“ in z njemu lastno pridnostjo zbral vse, kar nam more odkriti živo podobo Baragovega svetniškega življenja. Od poglavja do poglavja nam v lepem redu kaže Baragove kreposti in pri vsaki visoko stopnjo popolnosti, ki jo je v neprenehni rasti dosegal. Ob branju se nam razodeva bogastvo Baragovega notranjega življenja in zunanje, nesebične in neutrudljive delavnosti, ki je iz teh kreposti izhajalo. Brez dvoma je pisatelj dosegel svoj namen: ko človek knjižico odloži, je prevzet od Baragove veličine. Z občudovanjem zre svetniške postaje velikega misijonarja; visok ideal stoji pred njim, ki budi željo vsaj do neke stopnje posnemati ga v njegovi notranji veličini, če ga že ne more v zunanji. Tako je tudi „Barago na oltar“ dragocen doprinos k Baragovi zadevi. Dr. Ignacij Lenček SAMOTNO BIJE URA NEKJE ZGODOVINSKI ROMAN O JEZUITU MISIJONARJU OČETU MATEJU RICCIJU Napisal Fausto Montanari, za „Katoliške misijone“ prevedel Miklavž Trpotec XXVIII. NEOSKRUNJENI GROB Novokrščenci so ihteli in jokali ob mrliču. Trdo jih je tedaj pokaral Li, češ da ne pristoji takšna obupna žalost za možem, ki je prav gotovo naravnost v nebesa odšel. A ti kristjani so vse bolj žalovali sami nad seboj, saj so slutili, kako sami so ostali. Učeni Leon, ki so ga prej klicali Li Če Cao in ki ga je po devetih letih sitnega oklevanja komaj nekaj dni prej krstil oče Matej, si je kot poslednji misijonarjev krščenec izgovoril pravico, da mu je smel preskrbeti dve krsti, kot je to velevala postava. Cele tri dni so pripravljali ti krsti, ker so bile iz posebe dragocenega lesa. Truplo so medtem izstavili na mrtvaški oder pod milim nebom. Po tistih mrzlih in vetrovnih prvih dneh v mesecu, se je vreme zdaj nenada sprevrglo v pravo poletje. Težka, negibna soparica je tesnila ozračje. Oče Matej pa je počival tam na svojem smrtnem ležišču v tem poletju, ki se je pravkar zbudilo, nič več posivel od mraza in jedi- kavega prahu, marveč ves ožarjen zardel, kot da mrtvo delo, ki je bilo nj govo, sploh nikoli trohnelo ne bo. Dolge mesece so kristjani odlašali pogrebom: hoteli so, da bi bilo jo slednje slovo čez vse slovesno. _Pokoj y pa je medtem počival v dvojni r. misijonski kapeli, prav ob taistem oi ju, kjer je tolikokrat maševal. Čez leto ali kaj pa je sam cesar. boncem podaril večji vrt s poganslc0jjv£e pelico, da bi ga spremenili v pokop3* ^ in postavili tam grobnico vvŠastkemO učenemu in plemenitemu kr®^a?vK„«ko modrijanu. Bilo je to prvo „g pokopališče na Kitajskem; oče prvi misijonar, ki so ga po vseh P,j0j piših pokopali v blagoslovljeno zc, je daleč proč od Macao. Tudi v tem, ,a je. kitajsko zemljo s svojim grobom Pj*eta nil v stalno krščansko posest, je Mateja zatelo prvenstvo. . „ In niso oskrunili njegovega B ]0 štirideset let pozneje, ko je.zaaenje-preganjanje in se je zdelo, da je ves ^ gov tako prizadevni trud skopnel KONEC NAŠ NOVI ROMAN O SVETEM FRANČIŠKU KSAVERU11 Kako povsem zmotno je zatrjevanje tistih, ki dokazujejo, da svetovna misijonska akcija katoliške Cerkve ni vredna literarne obdelave, so nam „Katoliški misijoni“ skozi dve leti nudili prepričljiv zgled z objavljanjem zgodovinskega romana o življenju prvega misijonarja v veliki Kitajski, jezuita Mateja Riccija. Ta svojska literarna umetnina, ki jo je napisal italijanski pisatelj Fausto Montanari in ji vzdel naravnost simbolični naslov „Samotno bije ura nekje...“ ter jo resni kritiki štejejo že danes med vrhove moderne italijanske književnosti, doživlja s svojim poslednjim poglavjem v pričujoči številki naše revije svoj sklep. Ni jih malo, ki so nas zagotavljali, kako težko so pričakovali novih številk ’’ue. toliških misijonov“ prav zaradi na vanja tega romana. In premnogi zdaj priznavajo, da so se prav ob P j0 ranju Riccijevega življenja zaglob1^^, doumeli vso veličino, pa tudi vso n teno tragiko prvih pionirjev je Cerkve na Kitajskem. Misijonsko oe^vj prav s tem romanom zadobilo svoj P povdarek in pravo ceno: menda ^ .^1 danes med Slovenci, ki bi ifl romantični miselnosti o misijonst ^ gledal v misijonarju izrednega rn<] ';^e s križem v roki sredi pragozdne ^erj spreobrača med tuljenjem divjih ^ . necivilizirane divjake in Ijud021^^ Prav roman o Ricciju nam je na tfeh8^uP*na igralcev in sodelavcev, ob zaključku predstave „Eno samö je po-n°“. Tik nad levo sedečim Indijancem, med obema Baragoma je pisatelj in režiser predvajanega oratorija, Nikolaj Jeločnik azal vse težave, žrtve in včasih na-H, °.st herojska prizadevanja, ki jih Jat;.aj0 misijonarji ven in ven doprina-,lD pr* svojem prvem in bistvenem delu i^h 6Sajanju Cerkve“ v poganskih deže-sarn muke učenja tujih jezikov, pozabo ok sebe in dejanskega vživljanja v it) ,'e> kjer delujejo, tisoče nasprotovanj „l^Prek, ki jih satan stavlja na njih Ske/'nit° pot, nerazumevanja krščan-^ko nenehne spopade in trenja z )ttjg ^enmjenimi razvadami in pogansko n°stjo, vse to in še mnogo, mnogo ttta^'.°nian o Mateju Ricciju nas je se-toljsi 3 Prvimi uspehi in neuspehi ka-e^a misijonstva na Kitajskem. Pri. Je tedaj, da v naslednjih letih se-hitj: ll"° bralce „Katoliških misijonov“ ^®rkv Za^etki, boji in zmagami katoliške 6 v drugih vzhodno azijskih po- krajinah, predvsem v Indiji in na Japonskem. In kdo nam o vsem tem more več povedati, kot za Pavlom največji misijonar vseh časov, božji neugnanec, Frančišek Ksaverij iz Navarre? Tako bodo „Katoliški misijoni“ z novim letnikom začeli objavljati prevod no. vega romana, to pot o življenjski poti velikega Frančiška Ksaverija. Na podlagi mnogih zgodovinskih virov, predvsem stoterih pisem velikega apostola Indije, ki so pravi biser v zgodovini svetovnega misijonstva (glej članek o Ksaverijevih pismih v „Misijonski nedelji 1962“) je belgijski jezuit Paul Piron pred dvemi leti napisal zgodovinski roman „KSAVERIJ NEUSTRAŠENI“, ki je vzbudil splošno pozornost ne le med misionologi, marveč zaradi svojskosti svojega sloga, načina pripovedovanja in skrbne predanosti zgodovinski resnici tudi na knjižnih gova pot na Japonsko, pa slednjič b žena smrt pred vrati Kitajske, kam ^ je trideset let pozneje uspel Matej R1C Spoznavanje Frančiškovega življenj® in dela je za razumevanje sodobnega sijonskega dela kat. Cerkve tako no, kot je nujno poznanje Pavlovega ^ sijonskega dela in njegovih pisem zumevanje prvih krščanskih stoletij, sijonske metode, ki jih je uvajal, P skušal in slednjič utrdil Frančišek K ^ verij, so v teh stoletjih po njegovi s^. (3. decembra 1B52) našle polno P0!', „a nje: svetovna misijonska akcija £r. ' e. njih in se jih poslužuje sleherni nutek. g Tako bo tedaj objavljanje rorna”®jtl( življenjskem poslanstvu, o trudu in ^ uspehih in neuspehih, o spoznanj1 . policah moderne katoliške literature. Delo, ki je takoj po izidu v borih dveh letih doživelo že 7 izdaj in je prevedeno iz francoščine tudi že v italijanščino, španščino, nemščino in angleščino, doživlja zdaj tudi svoj slovenski prevod. Pisatelj, ki v svoji umetnosti ni začetnik, saj ga kritiki postavljajo na častno mesto med sodobnimi jezuitskimi književniki, nas z velikim misijonarjem azijskega vzhoda seznani takoj uvodoma ob veličastnih proslavah štiristoletnice Frančiškovega prihoda na Japonsko: pred tremi leti je premagani narod od cesarja pa do zadnjega kulija na tokijskih avenidah dajal čast svojemu največjemu prijatelju in učeniku vseh časov, častil sveto relikvijo njegove apostolske roke in spoznaval — to so priznavale tudi poganske učene glave — kako je rešitev Dežele vzhajajočega sonca in cvetočih češenj edinole v popolni, zavestni podreditvi naukom in načelom, ki jih je pred štiristo leti oznanjal bivši doktor na pariški Sorboni, jezusovec in najzaupnejši prijatelj Ignacija iz Lojole, Frančišek Ksaverij. Nato pa nam s prikupno preprostostjo in živo pesniško bogatijo nevsiljivega pripovedovanja od poglavja do poglavja odkriva vse Frančiškovo življenje: njegova mlada leta v Španiji, njegovo razumsko in dušno rast v Parizu, čudežni življenjski preokret ■njegov ob srečanju z vitezom Ignacijem Lojolskim, njegov vstop v Družbo Jezusovo, vroče hrepenenje po oznanjanju evangelija božjega v Sveti deželi, pa spoznanje, da ga je bil Bog mnogo dlje odločil: za Indijo, Birmanijo, Siam, Japonsko, morda Kitajsko; njegova prva leta v Indiji, nenehna potovanja, pisanja pisem, ustavljanje Kristusove Cerkve med ponosnimi narodi tisočletnih kultur, nje- ------ „KATOLIŠKI MISIJONI“ BODO V LETU 1954 nudili svojim 12 ŠTEVILK PO 44 STRANI IN 8 STRANI priloge ,yMladi misij»”' ^ skupno 624 STRANI bogato ilustriranega besedila — samo z»: gentinskih pesov (za Argentino in,čile), 2 dolarja (za USA in 1.200 lir za (Trst in Italijo), 1 funt (za Anglijo in Avstralijo)^,,,) frankov (za Francijo), 30 šilingov (za Avstrijo), 2,dol. (za ostale d«"2 u dognanjin najvecjega misijonaij" jn njih štirih stoletij nedvomno ve lurne-odličen pripomoček za globlje rff vanje misijonske akcije in misiJ0 dolžnosti med Slovenci. Prepest*»^^ glavja iz Ksaverijevega življenja našla globok odmev med našo 11119 0v, ki si išče visokih, plemenitih v* 0jjo med izobraženci, ki si bodo na S1 razširili svoje obzorje ob spoznav ^ zgodovine in kultur vzhodnih ^ nar med duhovščino, ki bo v Frančišku veri ju spoznala vzornega, svetn1 ^.g;, dušnega pastirja, pa tudi našin11 ^ jonarji, ki bodo ob misli na svojega ^ prekosljivega vzornika zadobili no ^ guru za delo, žrtve in trud na ^1®.' pi> izmernih poljih, kjer je žetev veh ’ delavcev tako malo. ^ Svojo begunsko knjižno P°ljCg9til* bomo s prevodom tega romana 0l)0^I.ed' za novo, zares vredno in plemenit0 ^ noto. jt444*A**iAAAAAAAAAAAA*AiAAiAAAAAA AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAij E ► ► E t k E k E k E t k E k N» VSEM SLOVENSKIM MISIJONARJEM, SODELAVCEM, DOSMRTNIM IN OSTALIM NAROČNIKOM IN BRALCEM SE „KATOLIŠKI MISIJONI“ OB ZAKLJUČKU TRIDESETEGA LETA SVOJEGA OBSTOJA ZA VSO NAKLONJENOST IN POMOČ ISKRENO ZAHVALJUJEJO TER JIH PROSIJO, DA JIM OSTANEJO TUDI V NASTOPAJOČEM NOVEM DESETLETJU ZVESTI PRIJATELJI IN SOTRUDNIKI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO! BLAGOSLOVLJENO ^^^»▼▼▼▼TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTV VsEBINA DECEMBERSKE ŠTEVILKE „KATOLIŠKIH MISIJONOV“, S.°-r r ;°>bang Siamu Lija XII. na misijonsko nedeljo 1953 — SUdimo pozivom svetega očeta (K. ag C. M.) — Nevarnost za Cerkev v Indiji (o. Jože Cukale S. J.) — Budizem Vrh proti komunizmu (m. Ksaverija Pirc O. S. U.) — Osvojitev zemeljskega J(>.a, Lojze Demšar S. J.) — Zadnji dnevi g. Jereba na Kitajskem (France pj reo C. M.) — „čakam .na povratek na Kitajsko“ (Andrej Jcnnan C. M.) — Iz brata Cirila Verdnika C. M. — Ob krstu treh Japoncev (France Glavač) — lyj’^'Lnarji pišejo: Franci Rebol M. M.. Andrej Majcen S. D. B., Jože, Cukale S. J., st .Cel Kerševan C. M. — Po misijonskem svetu — Barago na oltar: Proslavljanje petnice Baragovega škofovstva med Slov.rtci — Nikolaja Jeločnika oratorij: Eno Sam Putvebno (dr. Ign. Lenček) — „Barago na oltar!“ (dr. Ign. Lenček) — motno bije ura nekje (Konec) — Naš novi roman o svetem Frančišku Ksaveriju ^ sl*kama na ovitku: Marija z Detetom (Chang Chao Ho, Koreja) — Zadnja stran: Br. Ciril Verdnik CM v Hong Kongu s kitajskimi malčki naročnike, ki še niso plačali naročnine, vljudno prosimo, da to store 0 konca tekočega leta. že sedaj opozarjamo, da bomo s februarsko ev'ilko prisiljeni ustaviti pošiljanje lista vsem, ki do tedaj ne bedo imeli naročnine za leto 1953 poravnane dr^'iški misijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih kar-T’ slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske zveze“ in „Južnoameriške kenc uXe zveze“. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Za izdajate lja, uredništvo in upravo: Ar®* Ladislav CM. Naslov uredništva in uprave: Calle Cochabamba 1467, Bs. Aires. mina-------Tiska Grote, Montes de Oca 320, Bs. As. — S cerkvenim odobren jem. Registro Nncional de la Propiedad Intelcctual N? 410.341