St/37;
V Gorici, v cetvrtek 12. septembra 1872.
II. tecaj.
„Sofo" izbaja vsak Cetvrtek invelja                                                                                             ^wr                                                                        o-         ....        .
apoSto prejemana ali v Gorici na dora                   ^^-^^^                       ^^t^-^^                    ..^-^-w                             -__                                    oznamhh se plaSujc za nandao
posiijana za druia&mlr polit. druStva               ^^^^^^^^               '^^^^^^^^            ^^^^^^^^                      ttKk                        tristopno
Cetrt leta.....,,1.20                 ^M            ^M         ^H             ^H       ^H              ¦¦          ^V     ^B                *«»«•»<?»«<»' Contrada delta Wee 5}$*
Pooamezneatevilke sedobivaio po 10            M^        ^M         ^^^^V       M            M        ^¦¦^R               SvV~^
Glasilo sloyenskega politifinega druStva  goriSkega za  brambo narodnih pravic.
PredaedniStvu druibe Soft
v Gorici.*)
Re&evnje vlogo 26. pi. ra. s ktero se za dovoljenje prosi, da so zatnore Tabor v Rencah imeti, nazuanjain Predseduigtvu, da prepovedam imetje omenjenega Ta-bora v RenCah ua podlagi §. 6 postave pravic za zbe-raliS&i, glede na tocke I. in III. progryma in seer: zahtevanje da se napravi ena kronovina Slovenija, in narodne postave, uamerjajo premembe ustavne obstoj-nosti dezel v izkljucivoem pridu enega naroda, in da za-more njih razlaganje v ljudskenm zberaliscu pod pro-stim nebom napraviti razdrazbe in sovraStva med na* rodi v dezeii oabajajocimi, v taki meri, da bi vtegnilo fikodo trpeti javno blagustanje in javua varcnost.
C. KR. OKRAJNO GLAVARSTVO
v Gorici dne 8. septembra 1872
C. k, namestn.  svet, 1. \\.
Heclibnclt.
Nafirt naroJnostne  postave za Cesko,
ki naj bi se prhnerno premrejem sftlcnito ua Gori&ko.
§. 1. Ceski in nemSki narod ima v «?eskem kraljostvu v vseh razmerah javnega in drZavljanskegajprava enako pravico do tega, da m spoStuje, hrani in razvija obeb narodna posebnost in jezik.
§. 2. Ne postavjnc gospojski ukazi he smejo pri enakih okolnostih z dezelani ene narodnosti slabeje ravnati kot z dezelani druge narodnosti ne zarad njib plemena in jezika, in tudi ne glede javnih zavodov vsake vrste, ki jib dezela vzdrzuje. To velja izrekoma za pravico voliti in biti izvoljen v javna zastopstva, velja pri podeljevanji javnih sluzeb *n casti pri enakih zmoinostih tudi za uradni jezik v javnih uradni-jah in zavodih, in za enakomerno dezelno podporo §ol in izobra2evali§6 sploh.
§. S. Dezelne postave se imajo v obeh jezikih dcgelnemu zboru predlagati, potrjevati in proglasevati. l'ri vseh razpravah v dezelnem zboru se sine vsak po-
*> Ta odlok je ponatisujen kakorsnega stno dobili od bese-de do besede.                                                       UIIED,
slanec po svoji volji poslu^evati enega ali drugega de-ielnega jezika. Vse, kar vlada objavi dezelnemu zboru, vsi predlogi v zboru stavljeni in sklepi tega zbora se morajo o obeh jezikih zapisovati in proglaSevati. Predsednik in podpredsednik morata zmoXua biti obeh dezelnih jezikov.
§. 4. Okraj za OBkrbovanje javnih opravil in o-kraji za volitve v javne zastopstva imajo se, kolikor je le mogo6e, tako ustanoviti, da obstoji vsak okraj le iz ob&in ene narodnosti.
§. 5, Kateri ima biti uradni jezik obiimo, to od-loci ob^insko zastopstvo.
Ako bi temu nasprotovalo nekaj obcinskili volil-cev, odlodi o tem po glasovanji vofiina vseh volilcev.
Ce je v kaki obfiini saj peti del volilcev druge narodnosti, potem ima v tej ob&ni jezik te narodne manj* Sine biti pomoeni uradni jezik v torn smislu, da set ga smejo obcinarji poslu^evati v zastopatvu, da se morajo vsi javni razglasi tudi v tem jeziku objavljati, da smejo stranke podajati v njem pisane vloge, ki se imajo v enakem joziku resevati, v katorem se {(morajo, de se zabtova, tudi zapisniki pieati. V glavnem mestu ima vsakako vse to veljati tudi za dritgi kot pomoeni jezik.
§. 6. Uradni jezik, ki ga ima v enem okraji ve-dina obciu je uradai jezik okraj aega zastopa. Ako je pa v kakem okraji le ena ob6ina druge narodnosti, ima se njen jezik pripuscati kot podporni jezik. (§ 5. odstavek 2.)
§. 7. Uradni jezik okrajnega zastopstva je tudi uradni jezik c. k. oblastnij in sodnij. Vendar.se ima pri vseh teh uradnijah drugi jezik (§. 5) kot pomoeni jezik pripu§6ati in rabiti, 6e stranke tega tirjajo. Vpi-si v javne knjige se imajo izvrSevati v tem jeziku, v katerem so pisane vloge. Izpiski se izdajajo v istem jeziku.
§. 8. Uradnije iste veljave in vrste se imajo med seboj posluzevati svojega jezika; prav tako uradnije nizi vrste z viksimi. C. kr. oblastnije izdajajo svoje ukaze podredjenim uradnijam vnjihovem jeziku. Uradni. jezik c. k. civilnih uradnij, katerih delokrog se raz-teza po vsi dezeii, je^eski in nemski. Dr2avne in dezelne civilne uradnije, kakor tudi sodnije vi&ih stopin morajo tako sestavljene biti, da se morejo pri njih vsa opravila razpravljati v obeh jezikih.
§. 0. Pri c. kr. uradnijah ceskega kraljestva ne sme nihtfe sluJ5be dobiti kot konceptni uradnikali sod-
L1STEK.
V PreSirnov spomin.
Ne davno ustanovljeno „drustvo slovenskih pisa-teljev" je zacetek svojega delovanja sredno se sklepom etorilo, naj se vzida v rojstno hiso naSega najvecega pesnika spominska plosca; in kakor znano bode zaradi tega 15. t, m. v Vrbi na Gorenskem javna  slovesnost.
Pri tej priliki si stejemo v svojo sveto dolznost, nekoliko besedij o Presirnu samem spregovoriti. Na-men teh vrstic nij, kaj novega povedati, saj tudi ne moremo in ne znamo, nego nasa zelja je le pesnikovo slavo povisati in mu se vede priznavanje in cestenje priboriti.
Slovenska literatura je bila po Vodnikovi smrti in uze za dasa njegovih zadnjih let nekoliko opesala; pi-sale se nijso ni cerkvene ni posvetne knjige; edine slovnice so raale na slovstvenem polji kakor gobe po dezji. Se le po tridesetem letu postalo je plodnejse gibanje; .kranjska cebelica" je odprla popolnoma novo dobo umetnemu pesniStvu. In mej mozmi, ki so se trudili za povzdigo slovenstva v tem krogu bil je go-tovo prvi— PreSiren. V Bcebelici" jenastopil namreL prvak na§ega pesniStva se svojimi mojsterskimi pesni-mi; svet je kar od zacudenja strmel pred tako dovr-
; seno obliko, pred jederuatimi mislimi in bogatim, krep-: kim jezikom.
„Ti si otesal govoru mejnike, Upilial iskro v plamen iz pepela, ,                Iz malega zaklada ti v uarodi
|                Sezidal si poslopje velicansko;
!                Ti lutSi si roditelj in svobodi,
Jeziku si veljavo dal slovaasko, Tvoj duh po samotvorni cesti hodi; PozoveS struno v bor italjanskb: Kar sanjal, upal nikdar nij Slovenec, Nesmrten spletaS v caroven mu venec." (Levstik.) Ali ka^or vsak velik  moz,   imel je tudi  Presiren veliko sovra^nikov  in  nasprotnikov,   kakor v zivljenji tako tudi po smrti.
Jako se motimo, ako mislimo, da je bil PreSiren v obce priznan za najboljSega slovenskega pesnika; njegove pesni so bile z navdusenjem sprejete, ali ni6 mauje nijso bili obrajtani tudi izdelki navailnih sus-marjev; PreSiren je imel, kakor vsak drugi, ali pa se manjsi kotifiek v svetem slovstvenem hramu. Kedo se ne spominja se tistih revnih iasov, ko se je na pes-niskem polji sama praznota in puhlost Sirila, kakor zaba v basni?
Kedo se tudi ne spominja tistega smeSnega praSanja; PreSiren ali Koseski, kdo je veci?
„Pre§iren bi bil gotovo prviB, bo rekali  nekateri,
nik, ki ni zmozen obeh jezikov y govoru in pisavi. pokier tega ni mogofie in so uradniki, ki znajo le en jezik, naj se prestavijo v|tak okraj, kterega jezik znaio. Doielni liradi. imajo skrb6ti za to, da se podporni jezik popolnoma vpelje tarn, kjer se ima to zgoditi po Po*tavi.                      -_«.       ' Koiieo prih.
Polltifino drultvo „So6a." Zainsnih oUmga nhora dne 84. avgn$fa WX,
(Koneo.)
Sfovrti d$&. odbor!
Od zafietka ustavne dobe, to je, od kar io etoeli dezolni zbori svoje delovanja, govori te le ? preurtv-navi uafiih javnih zeiuljiSundi knjig. Obolmtvo, katero hudo obcuti nevgodne nasledke sedajne nerednoitl ia povrfinosti tabularnih knjig, si je.obetalo in se je toga prav veselilo, da bo vis. deL. zbor to zadevo g vio potrebno odlo5noBtjo v roke vzol in tudi dognal,
Toda minulo je zo skoro 12 let, od kar le viako leto zbira visoki zbor, stvar je bila res tudi 2# dvakrat ali trikrat na dnevnem redu, a* vendur ni io dog* nana. Dezelni zbor j« «W &* *r\ dnticen nairt postave potrdil in ga cesarski sankciji priporoeil, toda vlada ga je zavrnila spoznavSi, da nekatere njegove dolofibe ne spadajo v pristojnost de^elnega zastopa*
Zdaj pa je drzavni zbor v zadnjisesiji obfoo pes-tavo za uredbo tabularnih kujig potrdil in Nj. Veil* canstvo ji je tudi ze svoje najviSe pritrjenje podeliti blagovolilo. Naslanjaje se na to postavo, ne pride vec vis. dezelni zbor zastran kompetencije z drugimi postavodajavnimi faktorji navskriL. ako sestavi naSim dezelnim razmeram in potrebam primerno dezelno po-stavo.
Ker ima tedaj slav. dez. odbortemelj v obLni pos-tavi in tudi nabrane tvarine zadosti v dosedajnih raz-pvavah in nacitib, mu ne more prizadeti ve$ tolikih tezav, da sesestavi in pripravi za prihodnjo sesijo no? predlog postave za obce zazeljeno konecno uravnavo javnih zemljiscnih knjig ali pa da si zagotovi tak vladni predlog. Saj je ze skrajni 6as, da se nujni tej potrebi v okom pride na korist posestev kredita in sploh dezele.
Polit. drustvo Soca   priporofia tedaj  si. dei. od*
„a njegove pesni nijso moralicne, nemajo moraliifiega namena." Kaj mora pesen moralo pospe&evati? Golo pospesevanje morale nij nikedar namen nmetnoity, to-raj tudi pesni ne. Svet je samo zaradi sebe tukaj in ravno tako tudi umetno'st, in kakor je svet vedno edeft in isti, naj se cloveski nazori spreminjajo, kakor hote, ravno.tako mora biti umetnost od zadasnih nazorov popolnoma neodvisna. Umetnost naj l>o neodviana od morale, ki se na zenilji veCkrat spreminja z vero. Rimska morala je bila razligna od krSSanske; umetnost rimska in krScanska je pa ena in ista. Sploh je pa pra§anje, alije res, da so PreSirnove pesni nenvb-ralne; ali je kaj gresnega v tem, de je videl svet. ka-korsen je. Mar se clovestvo boji svoje lastne podobe? Presiren je opisal le svet, kakor mu je velevalo srce;y saj pesnik je v tem Stvaroiku podoben, da -si tudi on ' po svoji podobi svoje izdelke ustvarja. AH ker svet ne sine samega sebe poznati, Presiren pa nasprotno u$i, za to so mu odrekali veljave!
A vse to nij ni6 izdalo, PreSiren je vendar usiva-ril slovensko poezijo,   nasel je veliko uCencev, njegova -¦ pesni so rodile druge pesni.                   .      .
Kaj je pesnik, de nij plodonosen tudi po smrti?. Pygmalijonova statuva je bila tako lena 2ena, da so je mojster vaujo zaljubil, in da je vsled samih poljubov ozivela, ali kolikor vemo, nij nikedar otrok imeia. In, ravno tak je pesnik   brez naslednikov,   brez uiencev.
SOČA
w«« m'liid&b'm fc*oK skr^ta*, da se uravnavjt ztmdjaeuili taqT^zopemeodiD^^ainpak: dase rpfinod-njem zasedanp prav gotovo dozene.
G predsednik naznani • zadetek razprave o cetrti *toafe^Tal»er*;^e.JaiiBedaj ima biti ia kake toeke se imajo tarn razpravflati.* Qmeni tndi g. D°y^»jg|f? odboru sffita flrimeriia v ta namen 2kraja, »M||» PrvacbuCin ftence ia da je odbor pooblastal c\ tnW les-a, naj on vse natancno pozve in stopi t d°g^gP^ doticnima stareSmstvima, vsled cesar prosi g. Vftfia^ft^-'&&~Tfootu "o tem sporocnje. '                            , ¦ _
G. Vales pravl, da je n5e lansko leto s!a*ef!$fef^ ia^prehiviilatvo ren§ko bilo zadovoljno is veselo^ ko je ^flcRfe^da bade ondaj tabor; kakor lani, so tu>*, dt ,letos^ "Kendanje jako veseii tabora in se ponndyo, ^ bodo priskrbeK brezplacno prostor, oflpf r'Jtt:'*jL jlrte kteSi« potretme priprave; tndi hoiM^*6" 's»^le^jpsr&n sprejem in dobro P^fP^J: Rente se tedaj prijwroSnjejo t tem obzira] pa tndi zato, ker je lega Bend prekrasna in key so Benfie l-pavcem, Kraievcem, Triacanom in gonskim okahto nom   zadosti Niznje,   da se tabora fehko v velikem
J&$8Ml4#^                    .      f   „ .      -       a
G. Ferfila France je mnenja, da to bil tabor• na velikih Rojah bolj obiskan, ker so blizo y.elezuiskih poijS^GqriceinRubij; Kraaevei in Trzafiani pitfbjo vq&noiaa po ieleznici; Bricem, gor. okolifianom in gbrjanjMn,,, pa so velike Roje dosti blizje od Bend in tudTSoriiSanoY bi priSIo- mnogo na velike Roje; pred-laga-tefy, da bi bil tabor na Te]itih RoJaft Pri StandfezU 6. dr. LavriS ima pomlsleke proti temu kraju, ker je preblizo mesta. Ceravno se ne boji, da bi Italijam kako • demianatracijd napwwili in Slovence napadali, Li pa morda ravno vlada kaj tacoga v pre-pored tabora })orabiIa.
G. Klavzar ima se drugi pomislek proti velikim Rojam, ker ima namreL vojaski erar neke pravice do velikih Roj in bi se znalo pripetiti, da poveljnik goris-ke posadfce pray na dan tabora zankaze kako kre-,tan|a jrn Ro/ab, saj je znano, kako se nam rade dalajt-.aapreke pri vsaki prihki, «:.-«><&. Waaut sef ne boji zaprek od te strani, ker vo-3a9li erar bi brex dvombe, Se poprasan, dovolil, da se taboruje- na Rojah, kakor on to n2e od ianskega •letft%Tl; ampak Rende se ma zde vendar najboljfprime-ren kraj 'ia viacega obzira, kar se tide daljave nij velikegw razlodka med Rencami in Rojami. :'^tk Ferfila odstopi od svojega predloga. Glasovalo s6 je enogtasno za Rence.
*: * & ^redtiedaUr l>oIjak,    yviuCa.   uatlalje nboru,   <1a
je odbor odloSil za, tabor nedeljo 29. septembra. Tu-di-ta odborov nasret je bil po zboru erioglasno potrjenH          ,
*¦"•*" Niposled .precita g. predsednik to5ke, katere nas-vettije odbor:
' ' 2r Zedinjesa Slovenija; 2. predelska 5eleznica; 3. "nasbdnostna postava; 4. tlovenski notarijat v Gorici. -Kerse noben ne oglasi proti tem to5kam, ali za druge Jo^ke popraSa g. predsednik zbor, He po-trdl'Tse tofike in fie pooblasti odbor, da vse drngo za tabor potrebno pre^krbi Enoglasna pritrditer. Pred-sednik %: Doljak, sklene sejo, katera je trajala od 2 do 5^ute popohidne.
A Pr^Siren jih ima, ki mu gotovo nijso na nedast. Tejna^so |gypk.leBko^JLe?stik. Stritar.
Tralal sem preje, kedo se ne spominja se tistega casajj^o-je, qd nstd»-ost letelo prasanje, kedoje naj-vefii/Woyenski peanik -
..Cast-J^pgufi dan danes je to prasanje dognano. Is-tina^je, da _?e nahajase semter tijakaka pepoboljsljiva duia^ kft^nse Edajirij PreSiren niL, ko pijanec, a to jeenano, da so predlanskem se zastopniki slovenskega prra|t^ ;ici se. so tega. dolgo in mogo&io branili, t avoj^ (te\e^ramih do dnnajske mladine ocitno priznali, darje^^eOTren yendar prri slovenski pesnik.
IPreSiren se dandenes vob6e uze spostuje in slavi. In lLJemu nij nikedo dragi toliko pripomogel, kakor Strxta^ se svojimt kriticno - aestheticnimi spisi r „Glasn5catt ,in ;^rana%-, posebno pa se svojim nepre-segljiYim Bestavkom nPregirnove poezije* t Jurfiid-Stritarjeyi , jpdsm Pre&irna. Slorenski literarni bisto-rik* ng bode smel nikedar tega prezreti. Presiren in Steitac.sta nerazlodljiva imena. In Stritarjeve besede nijsq|ale na trdo skalo, ampak v rodovitna tla, kjer bodo se mogocne kali pognale; pale so v srce mla-#?ev4«^I.upa1 za to §e starega   moza yneti  in nav-
lafal'Pre§iriiova se je u2e mogodno razSirila, in tpaL ki,bode .15. t m* * Vrbi, privabi gotoro h m^SMN, #*©, katerib najog jLe bil do IMMV^P* Mm>i zjblatpm, kar je lepega in mi^i^t # M ne Tbii kri? prerokt
Bopi
m.
V Gorfci'YRie^ ^. septembra. 2e nekoliko Jasa opa-2uiemo, kako ngodno pise sem ter tija^tol list SL'I sonzo- o gor^^ftwencih. PnmjMHMeno de-lavnosfc in nagK Jii&dak na nafe. .--^^^ ._ obziru in v omiki sffeb^mla&#|^'ljnds«^gori§ki Furlanij^-spodbuja s.Voj» strailWrftt naseigpnske sodezelaae splob, »4 se nika#H& dajo po^^rencih osramotiti, ampak naj si preditttego terzdiMpvpo-liticno dra§tvo, katere^ glavniNBiloga naj J|ijfe.delati na to, da se zdraH mHa grofij^r Trstom ipl^^ro.
Doticni dlanki pod imslovpd^SfovenaMffiBe de/XiJ>gefasstea'*Eratichschreibeu nicht nur i* so sicer splob nepristranajr^ zelo jglgm^ Pf'ljgebeo. sondes sogar erklart babe, i in tu pa tam smo  toa§h W^^ra^SS1^^       LnntHitea^^ftWto,>>ft   italienische   Schi
lele'
losti. Tako se bere n. pr., da »feKp^|^a*bv5c!na, Patera ima Se vedna velik npliv na *prOitaifaustvo, nij narodna, in da tega so posebno kriva naSa |semeniS6a, v katerib je domovina, koja nardaja vsacega omikanca in suroveza z najplemenitejSimi enti, ime brez vsega pomena, marved za vselej prognano od vsakterega, ki se je v semenisdih odgojil.
Cndno! saj je slovenska dnhovscina, katera se od-gojuje ˇ istib semen is ei-i. po istih knjigab in uci-teljih vrlo narodna, da, bila je do zdaj mocna in nek-daj skoro edina zaslomba slovenskega naroda! Kako je pad to, da ni odgojevanje t semeniSdi prognalo do-movino in I njo Yrea rodoljnbje %& Tselej iz src nase dnhovscine?
In veLina italijansko duhovstine ima §e to veliko prednost, da se je od mladih «og do ustopa v gorisko semeniSde vedno odgojerala v materinem italijanskem jeziku na gimnazijah v Vidmu in v Kopni, ko se jena-sim odl. normainegado zadnjega gimnazijskega razreda vsiljevala taja nemScma in 2 njo vred neralka kultura?
Nas prav malo briga, <kje ticijo uzrcki, da je fur-lansfca dnhovScina narodno malomarna, a to smemo vendarz mirno vestjo trditi, da v semen-iScu gotovo ne; morda pa tam, kjer je splosna mladnost prebival-stva nase Forlanije.
Ali se posreoi naSim Italijanom, da s! osnujejo pravo, resno politidno drn§tvo, je jako dvomljivo. Voz-deva se nam skoraj, da so prelehki, prespremenljivi za to. Politikujejo && radi, itoda zravno ce biti tudi kaj igrace. Saj je wGinnastika" tudi nekako polit. drust-vo in sicer prav tako, kakorsno so lehko prikupi na-sim Italijanom.
Se manj pa menimo, da se jim posredi zedinjenje z Istro in s Trstom. kajM r mateHjalnim ozirn bi uga-jalo samo siromaski Istri in gotovo je, da bi se tenia upirala velika vecina 6elo goriskih Italijanov, Se bolj pa privilegovatii Trsfc, kateri bi gotovo ne hotel |rtvo-vati veleva^nih svojib predpravic za ladno idejo.
Zanimivo je tudi, kako pi§e .X* Isonzo* ob obis-"kovanji tukajSnjega gimnazija: wItalijanov iz Gorice je bilo na tem u5ili§cl kakih petdeset; Italijanov iz na§e dezele pa malo nad dvajset! Uemarnost na§ib ital. dezelanov glede poSiljanja svojih otrok v §ole je zares velika! Naj se nam ne ugovarja, da je zivez in da so stanovanja draga in da zarad tega ne morejo starSi iz dezele vzdrzevati svojih: otrok v soli v mestu, kajti enak ugovor bi veljal tndi za Slovence, kateri pa pri vsej svoji rev8cini vse 2rtvojejo za odgojo svojib otrok. V resnici tudi od Slovencev se moremo v tem obzira kaj u&'ti Italijani; in fie jib ne bomo posnemali v Ija-bezni do ndenosti, Be bomo v malih letih, a morda prepoznn zavedli svoje Skode in sramote!1' Tako ital; list naprednjaske stranke goriske.
V resnici je na gimnaziji neprimerno veliko §tc-vilo Slovencev, kateri se sploh prav lepo v&dep in marliivo ufie. Pozvedeli smo, da so se nasi osmosolci pri zrelostnem izpitn sploh izvrstno obnesli. Izmed petih odlicnjakov so stirji Siovenci. V danasnjih casih. ko sicer ze na§i nasprotniki zacenjajo priznavati du§ne zmo^nosti, narodno delavnost in vsestranski nas na-predek, a nas pri vsem tem od vseh strani se mrze in nam ovire delajo, je na§ najlepsi ponos in nasa naj-sladkeja nada slovenska uceca se mladina. Y njej vi-dimo sloneti naso boljso bodocnost.
GoriSkega dopisnika Novio je ze zopet zacelo sr-beti v prste; on hoce polemiko po vsakem nacinn, naj bo se toliko razdraSljiva in nasi obcni stvari §kod-Ijiva; menda mu je zmanjkalo tvarine za 3voja poro-cila. Mi ne bomo zgubljali ¦/. njim veliko besed, ker nam ni mar za prepir. Nam ni treba petuhnjenim biti, niti se pobozne hliniti. Nase poglavitno delovan-je je posvedeno barodnemu razvoju in napredku gori§-kih Slovencev; o vsem drngem poroLamo samo pos-> transko; tako smo pisali zadnjic o procesiji in pisali smo   spostljivo, a nikakor ne s hinavsko poboznostjo.
Obrekovanje, da naineravajo Sodani gorisko proce-sijo kamenjati, nij nikakor izmi§ljeno, ampak porocalo nam se je o njem vdveb pismih iz prav zanesljvih vi-rov. Mi poznam'o tudi osebno obrekovalca, a ne zdi se nam dostojiio prijaviti njegovo ime. Sicer smo o tem porocali samo v dokaz, kako nesramnib sredstev se po-sltf2ujejo naSi nasprotniki v svoji zagriznjeni strastit da spodrivajo naLe, mlado a vendar krepka drustvo.
V Brdih 8. septembra. [Izv. dop.J Kakor je znano,
nam c. k. sodnija v Kormiuu   dopisuje in re§uje nase
vloge ie po italijansko.   Slovenske  zupanstva    so pri-
siljene   take in tudi  italijansko dopise slovenskih zu-
panstev   prejemati.   Tukaj   en priiaerijej.: Sldvebsko
zup4pB»to. bn§ko v A je odvruiio   italjjansk  dopis, ki
Uga -je" »apramo  tudi  sloveuska   zupansitvo v IB,- in je
*^pAziio, da oiio Uraduje sam> po slovensko  in da po*
sebno od slovenskih   zupanstev  sprejema le slovenske
dopise.   2npaastvo v B se pritozi  pri c. k. okrajnem
glavarjfifn; gt^varstvo je potem zupaustvu v A pisalo ta-
kule:   ^Nachdt ra die  Gemeinde A in ihrem Bericbte
^ro* ^*. . . . die Beschwerde  erhoben hat,  dass das
diibliche Gemaindeamt   einem in italienischer Sprache
-;    •....i_.,i»_J_.i.._i.^_:i.._ -:_!-.. .....]^euiQ Folge ge-
von« der obge-,nn»lwjQ^Gemein.le ' italienische Schriftstiicke ' nicht mefeg^ogehnien zu woilen, finde ich^mich.veraqlaast deoi lobliiien Gemeindeamte zu bedeuten, dass auf Grund der bcstebenden Gesetze cs jeder Gemeinde gleichwie jedem Privaten frei steht, sich nach eigenem Lr-m ess en einer der Landessprachen zu bedienen und dass dieser (Jmstand allein keinen Gruud zur Ztiriick-weisung einer Eingabe abgebea darf. Solltuu sich der-gleichen Falle widerholeo, so ware ich zu meinem Be-dauern gezwungen-im Siune des §. 91 der Gemeinde-ordnung das Amt zu handeln.1**)
Naj se vruem nazaj k na§i aodniji. Oua na slovenske vloge nid ne odgovarja ne slovensko ne italijansko, deva jih ad acts. Alt menda slovenski' jezik ni „eine der Landessprachen?* V Brdih se sem ter ter tija slisi o tatvini, o prestopkih gledd poljske var-nosti itd. #upanstva napravljiijo ovadbe po slovensko pri c, k. okrajni aodiiji, a ta jim ne odgovori ne belb ne cmo, in tudi zatozencev ne povablja k pceiskavi"; mtsledek tega je. da se huJoJelstva vsake vrate vedno muoze, ker sodnija na sloverisfce viogo: le'moleVin lio-benega ne kaznuje.**)
Tudi slavne c. k. davkarije. if Korminu no raorein ; bvaliti, kajti tudi'ona je nas^mii narodu nasprotua.' Vse dopise etc, posilja zupanstvu italijansko. >Iu, Se celo obhodoik tega slavnega'brada je hud zagrizojen Dunajdan, koji slovenski le besedice jfirhniti ne more, italjanski pa le v smeh obfiiostva lomi. Naj sledi v dok»7 to-le; Prisel je omenjeni obhodnik nekega kme-ta v Brda rubat. Se ve, da kmetu nij| bilo v modi ziihtemni znesek plaLati, in ta nemLur mu sekvestnra 2 s-'iiji, 2 iaklja tursice in eno tylitnioo, ter zapise v dotic* li protokol (opriiviliii zapisn.k) dedece: due por-roci. due sdci di piova e una baga.
Pri slavni c. k. davkariji ao tudi (*Uo so no mo-tim) slovenski uradoiki; ali so pa ti za narod uneti to dvomim*** njih dajanja tega ne potrjujejo; ker se pa oui za na§ raili uarod ne potegujejo, nij cudno, da nasi nasprotniki menijo, da se spimo v naroduih resell. Da prizoavatn, dolgo, dolgo'smo spali, anas narod se je iz dolzega spanja zdramil in cvrst postal, oa ja v svoj«m srcu zdrav in nepokvarjen, to kaze njegov Boj proti neprimerno mnogobrojoemu zakletemu soyragu. Narodnjaki se riabirajo v tem boju prostovoljuo iz vseh stanov, njih pogum je neomahljiv za pravicao ha§o narodno rec in nas navdaja z nado, da moramo prej ali ilej vender le zmagati. Siovenci smo v boju za svoj obstanek !in veljavo pred svetpm. Na§ boj proti na§im sovragom je Ijut in tezaveti. NaSi vodji,.: ki bijejo ta boj, bodo gotovo zmagali, ako smo trdi m se ne udamo. Nasi nasprotniki nam po vseh straneh ude rezejo, ali dokler nam glave in srea no odtrgajo se zopet dvigatuo, okrevamo, udi nam zopet prirastejo, da nase sovrage popolnoma potepemo.
Tedaj Bricil zahtevajmo (postavno) eiiakoprav-nosti pri slavni c, kr. okraj. sodniji in davkariji. Lepa pesem „Ne udajmo se", kojo med ^drugimi narodnimi v veselem krogu pri ceipljah pripevate, nima lev srcu oatati, ampak djansko uresniciti se. Tudi geslo na§e naj bode: Vse za narod svoboda in napredekl
Iz zgoniske ftipanije na Krasu, 17. avg. [Izv. dop.] Najprej mi dovolite, da nektere neprilike omenim, ki se nahajajo v nasi zupaniji.
V 24. letih smo imeli samo 3 zupane, in misliti H bilo, da so imeli dovolj fiasa vrediti bolje naSe gos-podarjenje. 2alibog pa nimamo niti srenjske pisarnice v sredisci znpanije) in arhiv je v prav zmesanem sta-nu, tako, da je kadaj treba iti iskat katere vloge na Prosek,   ali pa  celo se  katero pismo izgttbi.   Enako
*) Ta odfok je prav zanimiv, samo skoda, da std opustili datum prilbziti. Pa saj vemo, kdo ga je pisal. Kaj bi gospbd glavar storil, ako bi se bil zavrnil njerau nem§ki odlok, ker nom-ski jezik ni deielni jezik, ali pa, kobi slovensko Sup.pisalo&sto ita-liianskamtt iupanstvu po slovensko, in bi to zavrnilo slovenski dopis ?                                                               J™10-
**) Tukaj ate menda v veliki zmoti. Mi ne pnjavljarao Vasih oauraljejev, kakor da bi mogli verovati, kftr Vi piSete, ampak le .«a to, da imamo priliko ^m in drugim nasim bravcem povedati, da kaj tacega se ne more zgoditi pri avstrijstan $#o d-nijab. VIoga n. pr„ ki se pri nodniji vloii, pride^ v sodmjski zapisnik in mor* biti reSens. Ako bi uradnik, kateri ima ylogo reSiti, jo na stran djal, ki prfSel v prevebko nefarnost. pe bi pa res kadaj kaj tacega se zgodiio, pridite z doti6nimi dokazi m Yam bo pomagaao^ vendar ne po poti javnosti, ampak tam, kj^wgos-pojske za to piistojne.                                                   Ui,M>..
***) Prav pri davkariji v Korrainu  poznamo   dobregft narod- . njaka.                                                                           U«ED.
raoram to^itiy da' so-^ft§i vodnj^ki tprai'Slabemstanu; tudi glede solstva smo na slabem in ucitelj tozi, da stariii ne: po§iljajo. ptrok; v Solo, stariii nasproti pa se izgovarjajo s tern, da se otroci tam nicesa, ne naucijo, da je toraj boljSe, ce ostanejo doma. Kdor iina prav naj sepritpH na primernem mestu, tako ne sme dalje biti! Naravno je, da zarad tega zaostajamo, da niraamo ci-talnice, kjer bi se.sliSalo vbrano petje, kjer bi na§a mladina mogla, zlahtniti svoja srca, da bi ne pretepo-vala se po javnih plesih kakor do zdaj, ampak da bi se privadila milejsih seg. No, pa kaj liocemo. S torn, da smo dusevno zanemarjeni,. je zanemarjeno tndi na-se poljedelstvo:. ko drugod snujejo vinorejske druStva, je pri nas vse pri starem, in sadjoreja, ki bi mogla v slabih letinah nadomestiti trgatev, je tukaj popolnoma zapu&cena. Pa kaj bi ne? Nasih otrok nikdo niti ce-piti ne ucil Spoznajmo svoje slabosti in popravimo, kaL je ncvkretnega, vplje je treba!
Letina je pri nas slabsa ko boljsa. Vina ne bo, svile ni bilo; teran je sedaj ze po 30 gl, ker le bo-ljSi gospodarji ga Se imajo; gita.jp.za 3 deli dobre letine, sadja nam je dvakratna toda precej pobrala, vendar ga je bilo. primerno; tursice, pri nas malo sadijo zarad . juiie, a ta je letos prav; lepa, ker'je bila letina dbvolj* mokra.' Sploh se kazejo poznejSi na-sadi/ kakor ajday lepe

Iz Dutovlj. [Izt. dop.] Komur klije la mala iskrica domoljubja v srci za Ijudstveno razvitje in pospefie-vanje narodnpga napredka, kogar vsaj nekoliko briga zedinjenje nasega v toliko delov razmesarjenega naro-da, mora istinito pray globoko, otozno vzdihniti k mi-lemu Bogu, ako je svedok onim zmesnjavam v narod-nih zadevah, kakorsne se zalibolize veriSe vnaSemselu. A ne, da bi botel & tern trditi, da pri nas nij vnetih rodoljubpv, tega me Bog varuj, kajti dva odividna, jasna dokaza iraamo, da tli domovinski duh, pervi6, ker so skoro vsi slav. listovi po nafiej vasi ponavoceni, in drugid,,ker so bili sklenili uze pred tremi leti os-novati si wbjo citalnico, si izvplili predsednika in ves odbor, a po riecik osobnostib je ta osnova propala, in sedaj spi spanje mrtvih. 2alostno, da mora zbog ma-Jenkosti v zasebnili zadevah narod trpeti!
Da sezedinijo posamezni naro^aiki raznili listov, da pristopi 8e nekoliko druzik sposobnih udov, katerih je. posebno pri nas obilo, in citalnica je na staliii pod-lagi. A zdruienje, zdruzenje, to je onstran Sirocega prepada, cez kojega je tezko -stesati trdeu most, ali vsaj zanesljivo berv. Kaj bo ta nesloga vecno trajala?, !S kako pravico se, drznemo tirjati zedinjene Sflovenije, ako smo uze v posameznih vaseh nezlozni? Pred tremi leti ste so bili zbrali/zadovoljni bili s to napravb, a veterfiek malo popihne in va5a osnova se trese in sesuje. Zakaj to.9 Zedinite se enkrat k narodaemu delu!
PoKticni pregled.
V Cislajtaaiji se zmerom vse miriije; mini-sterstvo uaptavlja predloge za prihodnji drfavni zbor in je menda v zadregi zarad predloga o ne-posredniS volitvaU v dr^avni zbor. Bimo vldeli, kako si bo zaalo pomagati <?ez ta vrtinec. Meada pi*av te§ko, 6a mu ne pride na poaioS zopet nekoliko Craetov.
16. t. in. stopijo skup delegaeije v Pestu, tako vsaj je doloceno; ampak mogoSe je, da ogrski zbor do 16. t. m. ne bode se izvolil svojih delega-tov, ker levicnjaki po start taktiki razprave o po-trjenju zadnjih volitev po mogocosti daljsajo in do-kler nijso volitve verificirane (potrjene), ne more ogrski zbor voliti delegatov. Iz tega se razradi, di na Ogersketn vkljub domisljone zmage Deakov-cev pri volitvah, nij 5e konee komedije, .ampak da bode pies se le prav zanimiv postal. /   t
Cesar je namrec odprl 4. t. m. ogerski drzav-ni zbor s prestolnim govorom, v katerem je pov-darjal popravljenje in prenaredbo volilnih in tiskov-nih postav pptem reforme pravosodja in materyalni napredek Ogerske. Vsled razvojniCenja hrvatske gra-nice je vabil kra& naj se primerno pomnozl stevilo hrvatskih poslancev v sknpnem ogerskem zbora, in opominjal zadnjega, da voli iz svoje srede regniko-larno deputacijo, katera se bode z enakp hrvatsko deputacijo poraznmela o zazeljeni reviziji in prena-redbi nagodbe od leta 1868.. Zdaj se. ogrski zbor bavi z preiskavo in potrditvo zadnjih volitev, kakor smo uze omenili. Focili pa so tudi glasi, da se hoce en del levi6njakov porazumeti z Deakovci; a ko so ogerski vladm listi zaSeli to reS razpravljati, pride na svitlo neka objava enega voditelja levic* njakov, Jrany-a, v Uteri „vabi vse levicnjake, naj se zedinijo §e   ozje se skrajnimi; levicnjaki,   kateri-'
stojf'.na podlagL postav. leta 1848, in^npeejo ve-deti za nobeno drugo zvezo s Cislajtanijo, nego za zvezo po enem in istem vladarju, to je, da bi Oger-ska postala popolnoma , svoja drzava in da ne bi irtiela z Avstrijo nie skup, nego samega vladarja. Slisi se sicer, da hoce tudi Beakova stranka levid-njakom v kaki refii kaj pritrditi; a verj#io ni,i da bi se stranke porazmnele, posebno glede* vojske ne, in tako vtegae ostati vse pri starem. V soboto so imeli levifinjaki klubovo sejo in Grhyczy je skuSal posredovati med strankama, a posreeilo se mu nij, ker je klub fez njegove predloge stopii na dnevni red. Hrvatje narodue stranke so v Ogerskem zboru ustanovili poseben klub; 14 unijonistov hrvatskih pa se je dalo zapisati v Deakov klub,
Nove Srbske konfereneije so napovedane, ma-djaronski arhimandrit Angjelifi, Skof Gruie in sirm-ski veliki zupan so nekda poklicahi v Poito, da se pogovorijo z Lonyay-em zarad srbskega cerkvenega zbora ali kongresa. Te konference vtegnejo biti hasljive madjaronskim kruhoborcem a la Angjelic', nikakor pa Srbskemu narodu, Uteri bode gotovo nasprotoval nameram Madjarov in znal braniti svoje 6vete narodne praviee, ker si je zvest svoje in hra-brosti voditeljev, kakor je Eiletifi in drugi.
Shod treh cesarjev v Berolinu je zdaj kot do-godek pred nami; 6. t. m. so se soSli trije najmo-go6nej§i evropski vladarji: nas cesar, ruski car in nemSki cesar; sprejem obdh ptujihvladarjev v Berolinu je bil velikansk; posebno pa se je nemslri dvor potmdil, da je ruskega cara z najve&o slav-nostjo poSastil, ljudstvo nekda nij bilo toliko navdudeno za ruske goste, sliSalo se jo celo tu in tam sikanje, katero pa je policija liitro zamorila. Ruski car ima |s seboj mnogogtevilno Bpremstvo, svojega sina naslednika iu so 2 druga princa, mno-go generalov in kneza GorCakov-a z drugimi dvor-niki in visokimi Cinovniki; mfi cesar nima se seboj nobenega nadvojvoda, ampak samo en par geueralov, dvornikov in grofa Andrassy-a.
7. t. m. je bila volika vojaSka parada, h ka-j terej sta se peljala skup na§ cesar in ruski car; ' nemSki cosar ju je 6akal mi voja&kem polji, kjer jo ve5 tisut5 vojakov -pred vladarji defiliralo. Ko je priSIa vrsta na tista ppljka, katerih castna povolj-nika sta oba ptuja cesarja, sta ona stopila poljka-ma na celo ter ju vodila mimo nemskega cesarja. V pondeljek in vtorek so se menda tfaceli diplomatiSm pogovori med Bismarkom, Gorcakoy-em in Andrassy-jem. Casopisje celega sveta se zflaj bavi z upra-sanjem, kak namen da ima shod treh vladarjev. Pruski easopisi pravijp, da jeshod garancija mira; poljski BCasa vprasa, kteri treh ministrov bo osle-parjen? Da le ne bi bil Andrassy! V Genfu na Svicatskem izhajajofii „ Journal de Geneve" pravi, da je posebno dobro poducen po enemu diplomatu. On v6 za gotovo, da se bode v Berolinu o poslednjih to6kah sklepalo: 1. trije vladarji hocejo Evropski mir zdrzavati na podlagi sedajnih teritorijalnih (po-sestnih) razmer; 2. ruski in avstrijski vladar spoz-nata za pravo sedajno mejo medFrancosko in Nem-§ko; 3. Busija se odpov^ panslayisticni agitaciji v Avstriji; 4. Ruski je dovoljeno razvijati svojo mo5 na (5rnem morju-
Nadalje hoCejo tudi nekteri Casniki vedeti, da se napravljajo v Berolinu dogpvori' zarad unicenja wInternationaleK (komunistov).
Morda je kak teh predmetov resnicen; ampak ona tofika o panslavisticni agitaciji Rusije v Avstriji je nekprn ^udna, kajti s tern bi Rusija priznavala, da je res hotela uniSiti Avstrijo, kaj tacega nij mo-goce se pri navadnih ljudeh, toliko manj pa pri diplomatih in vladarjih. In na vse zadnje: kje pa je ta panslavisti6na agitacija? Monda v fantassiji avstrijskih prusomanoy. Dovoljenje, .da sme Ruska razvijati sv>jo mo6 na 6mem morju, :je tudi nepo-trebno, ker si ga je Rusija uze sama. vzela. Sploh so vse vganjke o namenu shoda cesarjov Casnikarske domisljije;, mi ostanemp pri u2e dvakrat izrefienem preprifianji, da shod cesarjev ne bode, segal .v ev-. ropske dogodke, katerl so zdaj mpcno odvisni od nptrajnega polozaja dr2av in katere v. no-vejSem Casu tudi narodi saint, dqlocujejo. Sicer pa menimo, da bomo u^ivali zdaj nekoliko let bla-zega miru,,dokler se Rusija in Francija ne pripa-vite za boj. Predsednik ljudovlade francoske je baje te dni na vprasanje, zakaj da Vse Jtoliko, pe5a s pobol3sinjem; -francoske -vbjske1 tfi! francdsMn * ka-
nonbv, odgovoril: Ker hocem,-da 4o l^tiegi pripravljena na mir v Evrtipfrc S tern Mgd^orM je menda hotel Thiers parpdirjiti'?itsme8l!rshod''f Berolinu;ne da se pa tajiti, da ioee.BisniaJrk/shoi: vendar ukorigtiti in sicer projti • neinSkfc; kr^einif kateri so zafeli. zadnji (5as nose* vihatij on jih hbc> s tern plaSiti in jih indirektno spominjati\ da n^j se vdajo svoji osodi; a vkljub vsemn nijso Wisjii1 Berolin kralj Bavarski, Wirtembergki > 3a^so$B$|,< kar si svet?tolmadi kot demonstracijo proti Pruslcj, in to po pfavici.                             .                    ... j
Zanimivo je to, da se je prav zdaj: seSeliudi: kongres komunistov ali Internationale y Haa^tiVJ glavnem mestu Hollandskem, to je, kakor da hi W' teli komnnistt pokazati, da se ne boje* nobenil|'Vna.! kleppv proti njiin. Namen shoda je, da se kv&tm^ boljse.orgauizuj? in da se po&vetujV kako Mm, uspegno pomagalo delalcem* Sklenilo se je, da tffK». de imel v pjihodnje odbor svoj sedeg v Novaim' York-u, od koder bo lehko uspeSnejo deloval. Kongres se je uze razSel.
Srhska  narodua skupgaina se bode odprla! s koncem druzega meseca oktobra v Kragujevaou/
Slovenske iupanije na GoriSkem,
IV. %upanija kvHoanska (ali^tmarno-k^kp)» ^ obstoji iz katastraluih ob6in: KviSko so Stmarnim, ,|fi*,« poize, Kozana,   Verhovlje in Vifinjovak,   obs6ga W)& oralov povrSja,   plafiuje 5117  gld, ttarega   davkfc. i*-Steje 4170 duS,                                   ,       ,        ,   ,-, i
Ta zupauija  je najveca v Brdih.   Lega in ziW»n (! lji(56a so naj ugodnejga trtoreji, katera daja.ttmWi-i.i njira prebivalcem, kakor Bploh viem Brio»m naj boQii > in razvun   sadja skovo   edini pridelek.   Ijudnf0n>), i sploh malo zavfldeno, pa jako marljivo-in.tudi ,krspko za delo, cesar treba za zolp teiavao obdoUwroj* vlko^^ gradov.   Opo5na zemlji^a so z velikim trudom,! » kajt, ro5no razdelujejd in vinogradi nastaiajo leta qa btQRf; i-tam, kjor je bila poprejgola puS6a» Tudi ti vinogradi sa v obLe no delajo pravilno in ne oziraso pri tern M+:\ dosti na iiovejde   vinorejske skuSnje,   kakor vdrugihf<f vinskih dezelah in to prav za to,   ker manjka Zvms-nosti in ker velja sploh noumui predsodekt   wTakp -10 , sadtli, tako delali nafii stari&i in pradedi,   tako* bomo tudi mi; saj so oni dobro shajali, zakaj ne tudi mi?
Ta 2upanija   Steje lepo stevib48ampivojih posest-nikov,   kateri so si   od zadojih   dvajset let,   od kar je drugod po Gori&kem davila posestnike  trtua. ho\e-zen,   dobro  opomogli.   Pa tudi kolonov   ]p $e .pr«ftej(,u; dosti, ki nimajo vecidel nic svojega.   Tezavno ,bremeri,/; katero kljubu dobrim letinam   tlaci §o ve6idel poigst^^i va, so zemljScno odvezni dolgovi; tako so n^ pr. samO;3;,: posestniki v katast.   obcinah   Smartnem in Yi^njav^,^, doUni na dotiiaih. zastaukih okoli 24.000 gold., ,7^-l ljiscno bdveznemu zalogu, veL kakor so vredna oj|oie» na zemljiSda..                                          *                v/l-:t, ..
Kvisdanje so nam zdijo nekoliko bolj razviti, ojd-.^i drugih sosedov; imajo posebno dober elub za .pe^iji ,.Q[„ za godbo in so tudi v navodaem obziru bplj zbujeni,.,:. kakor drwgod po Brdih, Sloven§6ina, katero, goyor&ori* c-. tej zupaniji in po vseliBidih, jezeld name§ana z ,ital^| / janskimi izrazi, in je sploh nekako neotesana .Sfe^jp-:: obliki in v posebnem akceiitu, kojega nenahajampnikf ,;0!* der drugod. Brici so si kaj radi ali fcotri »U: gpa;L*«,'(•.: sorodu med seboj; nikoder ni toliko ffkomparnoVi,,ii|i^i{ ,kuzinovu ko tukaj. Kedar so dobre letine, so Brio^xV kaj pouosni: nosijo klobuk na strati m niso po$abntymr> varcni; na bodo5e slabe letine ne mislijo dosti in. zatpi., bi nastala po Brdih kmalo reysdina in gotovo,, viBjilfculi. revscina, ako bi tam dve leti ali veS zaporedom&fgfi w-pridelali vina; kajti vsi drugi njihovi.pridelki np ,?%?**.= t;ostujejo naj silnejsim potrebam. .._     -..*..¦¦   an'it::-.:
Sedez kviScanskega zupanstva je zdaj y Stmartnpi.y^--Posluje se tu v domacih opravilih slovensjko,, z javnjmi...,Ml,. uradi pa, kakor bolje kaze, slovensko,   italijanskoj.aliji^^, ¦nemsko in sicer se  dezelnemu  odbpra pprofiujev :gla?<>.j?} varstvu in namestniStvu  se  auntertbauigsfj   bfir4ch:taf(( ;.t» soduijskim pblastnijam pa wdevota Podestaria r.apjnp^r-. - /. tuje.«   Taka podlozna vstreHjivost   znaei sploft; ^5^ [&> zupanstvo,   katero je   menda M poza,bilo,;..da gre§i^A)iii, takim postopanjem proti obstoje6emu, ker mkdar;,M-klicahemu, enoglasnemu Sklepu stareSinstva, da |^ M^.,tf v obcinskem   nradu stmai'tenskem   sploh>lovpftskoj;nj; uradovati.   Sicer bi bilo pismenO uradovahje se preqej;/,.
Tedno.                                          <*«•¦¦•¦¦' • iAIa"^<j *-
Obcinsko gospodarstvo je raadeljeno no pp?^afrHW.,, lib ob&nah, ampak po obfiinskih oddelkin;' aia 1^*,., ¦:
tralnih
tudi najmanjSe oddelke se sestavljajo   posebni  prora'-duni in; rafiuni, kar nij . prav postavito,   Uef je vial* _
katastralna obcina praviloma neraxdeijiva- in_ se svojim premozenjem;toda, JSeravrio kaief-ijH cepljeno1 gospodarstvO, bi rekel; neko' maWdusnt ^ ziranje jako has^ive solid^inosti,; ie: vendar '&*/»« imenovati nepravidna, ker ima tttlaj^sj^jcdjfijelr svoje poaejjiio : pppmoZp|8 iii posebne^hbdke, n. pr. obiigacij^ in bratbvS&hske obresti,
;uuQO-i
Obligacij drzavnega posojila ima cela zupanija nad 1^|$^ ^W. m posamezoi oddelH dobivajo vsako leto jjpM lepe zneskcj iz glavnega zaloga za uboge, kot obrLStt bivs& bratovScin.                   .   „.     „^   „
V Te offifeSti znalajo nc. leto skupaj blizo 780 gld. in M sL :miele po doticni ostanovitvi razdeliti med uboge; toda ker so domaci bolniki poraznih bolnisni-cab gotora tudi revezi, se ne more reci, da se odte-gujejo denarji svojemu namewi, ako se placujejo z njimi tudi bplnisniCni stroski. Zraven tega ima kvi§-eanska iuparaja se kakib 4000 gld. nepotirjanih zas-tankov za zendjiSea, Id so se o casu posilaega posojila za primerno plactb v last razdelila med obcinarje ia ¦okoli 3000 gld. imajo vkratkem dobiti oddelki Vrkoy-lle, Brestje in Smartno za ©prostenje zemljiScmh sluz-nosti, Eedar bosta tudi ta zneska na subem v obcm-ski #ei»ariiici, (za kar bi moralo zupanstvo skrbeti,) pqtem ne bo vec treba doklad nekaterim oh&nskim oddekora, katerim se morajo zdaj Se nalagati posebno ztertrran obilnih bolniSnicmh stroSkov, ki se vsako leto ugotovljajo na rata te zupanqe; sicer bi morda od-padle potem prildade k davkom v celej zupaniji, ako bi bOo go8podarstvo|8olidarnej§i (vzajemnejsi) in ne tako mdrobljeno.
Obeinski racuni so redno sestavljajo in resujejo. Naaprotno se pa oskrbuje krajna policija prav slabo. Posebno so zanemarjene obcinske poti in sicer v neka-terih krajih tako, da je prav nevarno za voznike, zi-vino in blago, ki se po njenib premicejo. Enako malo se pazi na skladovni cesti za cestno policijo, katera spada enako prvi v podrocje zupanstva. Tudi nadgle-dovanje r&d mero in vago se popolnoma v nemar pus-faj-zalibog, da so druga zupanstva goriske okolice v tern oziru malo ali nic boljfia in to na veliko skodo •vojih -oskrbljencev.
V  celi zupaniji nij bilo do zdaj nobene redne so-lef ampak imeti so le soli za silo v &tmartnem in v Kviskem, kateri ate se pa navadno prav neredno obis-kovali, menda se nij krajni Solski Bvet dosti za to bri-gab Odsibmal bo okrajni solski svet za to skrbel, da •e ustanove redne Sole, povsod koder jih treba; ze ste raapisani nditeljski sluzbi za KviSko in Smartno.
. V Kviskem so osnofali letos novo citalnico, o kateri se ne moremo soditi, kako bo napredovala. Ker fiteje med svojimi clani dobre godce in pevce, morala bi.biti vsaj vrlo ziva.
V  fcviManski zupaniji rede 30 konj, 38 oslov, 317 krar, 88 telet do treb let, 329 volor, 91 ovac, 528 pfe8Jcev in 56 panjov debel.
- Prihodnjic se bomo radovali krasnega razgleda v Steverjanu.             _________
Eazne vesti.
(PteZlroova slavnoa*.> Z lepiim cinom nij mo-glo zaosti stoje delalnosti nale pisateljsko dra§tvo, ka-kor a tern, da dostojno slavi nasega prvega pesnika Preiirna. 15. t. m. se bode odkrila v Vrbi na rojstni higi naSega pesnika spomenicna plosa, katero je dalo naprariti pisateljsko drustro.
Program slovesnosti je sledec: 1. Slavnosti govor g. drv Razlag-a, 2. Odkritjc spomenidne ploSe na Pre-Sirnovi rojstni bisi in blagoslovljenje po g. zupniku L. Pintar-ja is Breznic:* 3. „Na Presirnovem domuB, slavospOT, spisal Stritar, zlozil dr. B. Ipavec; 4. .Stru-nantw; befcede Fr. Presirna, napev Davorina Jenka; 5. „Solda§ka*, besede Fr. Pre§irna, napev dr. B Ipavca; 6. Konc'ni govor g. prof. J. Zupana. Pevske tocke poje pevski «bor ljubljanske citalnice. Delezniki slavnosti se iz Ljubljane odpeljejo 15. septembra ob «/4 7. zjutraj z gorenjekim vlakom do postaje Lesce-Bado-ljca od kodar sedrustvo poda ob % 10 uri v bliznjo Vrbo. Po koncr.ni slavnosti je odhod v Bled, kjer bo skupni obed in popoludne veselica. Slovesnost bode velidastna, ker se bode toliko najboljSih Slovencev zbralo na bleskem jezern, kindu slovenskej zemlje. 6o-tovi smo, da bomo tudi mi gori§ki in trzaSki Slovenci zastopani po^ mnogih mozakib in po na§i za vse lepo vneti mladini pri oni slovesaosti ter prosimo posebno naSe narodne zupane, da se v obilem stevilu udeleze onega sboda, da vidtjo rojstni kraj naSega pesnika in najlepSe kraje naSe mile Slovenije. To potovanje bo gotovo vsakenm v spominu ostalo. V saboto ob 4Va uri popoludne odpotuje od tnkaj malo drastvo. Ce bofie kedo Icaj natan5nej§ega o stro§kih i. t. d. zvediti, naj se oglasi pri nredniStvu. Izkaznice za polovicovoz-nine po 2eleznici se dobe v ditalnici goriSki.
CRentki <»kor> je tudi letos prepovedan, kakor je razvidljivo iz c. k. glavarstvenega dekreta na celu lista. : Proti dekretu je odb r ,Sode" rekariral na na-mestniStvo, bziroma na ministersfcvo. Illustrciji origi-nalnej|a dekreta in pobijanji na gibov, s katerimi se Pj^P^ff ^temeljuje, bomo prihodnjicposvetili posebno
i^***1 )*L»* »eloftt na «nlukjXnem e.fc. iaobra-
**"?WPK22*2Z' »¦ ^ avgusta ostanejo za naSe iolsfcvo t pr^aznem spominu. Te dni so imeK namrec trehete^ki wpbraievaliSda prvo maturo, in to v na-rodnih je7,icib.   IzvzemSi odgoje in nemlSine so se iz-
praseva«i vsi drugi predmeti v slovensTiini, ozirama ta-lijan§6ini, kar^do zdaj ni §e bilo. Zopet lep dokaz, da ni jezik nas pomanjkljiv, ampak dovolj bogat in ugla-jen tudi za znanstva katerekoli vrste.
Izpit zrelosti je delalo 6 Slovencev in 4 Labi, od kateriii sta dobtla 2 gospoda spridevalo I. reda; 5 njih je vdobdo H^reda; 2 pa III. reda, in 1IV. reda. Stevilc je res malo za veliko pomanjkanje. Kakor se nadppravi primanjkovalo bo samo letos za razpisune sluzbe pri 20 u&teljev samo na Goriskem, po Istri je neki §e veca pomanjkljivost
Pri tej priloznosti naj onienim, da je tukajsno izobrazevalisce osnovano popolnama na mirodni pod-lagi. Slovencem se predava po Blovenski, Labom po talijanski. Da je to pametno in naravno, ne trdijo samo pedagogi, ampak trditi mora vsak brezstrasten clovek, posebno ako se pristeva k izobrazenim.
(AloveiMbii Maiicn.) Na me»to po pravilih \z Maticmega odbora letos iztopiv&h odbormkov gg.: Dr. Papei F., Dr. PogaCar J., Dr. Razlag R., Sovaa Fr., Dr. Voncma Leon, Dr. Voduj.ik Josip, Uroe A., Kosar F., Dr. Wojska Andr., Winkler Andr., in namesto g. J. Pajk-a, ki se je sain odpovedal odborntstva, nasve* tujemo v odbor wStovenske Malice" sleJece gospode:
1. Dr. Pogadar Jan. Zl. v Ljubljani. 2. Dr. Razlag It. v Ljubljani. 3. Dr. Vonciua Leon v Ljubljani. 4. Dr. Vosnjak Josip v Ljubljani. 5. Graseili P. v Ljubljani. 6. Dr. Mencinger Jan. v Kranjt 7. Dr. Geraak Ivau v Orrauzi. 8. Jurcic Jo^. v Mariboru. 9, Dr. Samec Maks. v Kamniku. 10. 2aza Ivan v Gri-zah pri 2avcu.   11. VoduSek Mat v Gurick
Ve6 goiiskib raaticarjev.
iiiotp. nartporojfnlh Homel) je dobil za DJ9-govo sioveosko knjizico o vojaSki slazbi ranogo po-hvalnib pisem: od geaerala Purker-ja, divizijouarja v Ljubljani, od nadvojvoda Albrechta, od vojoega minis* tra in od feldzeugmeistra Maroidic-a; nadvojvoda ma jo celo poslal nekoliko deoarne nagrade. Prva zaloga one knjizice je uze razprodana, g. Komel bodo v krat-kem dai na svitlo drugo zboljsano zalogo, po kateri naj nasi vojaki in brambovci urno sezejo. Mi pa 6as-titamo oaSemu rojaku, ker je* on prvi, ki je pomnoLil naso domaLo literaturo na vojaskem polji.
(Sprnva.) Na§ gor&ki dopisnik ne trdi zastonj, da so tukajsnji Italtjani zelo spremenljivi. Glejte jasen dokaz: Predsednik goriske Ginnastike in glava ison-ceve stranke Dr.B. seje te dni zopet sprijazailse svo-jim in svoje strauke najbujim nasprotnikom d.rem P. iz hvaleznosti, ker mu je ta neko prav privatno pre-piraost ugodno razmotal.
Koreojski Alkibiad je v svoji pisarnici „najlepsa-ga mozatt v Gonci na prsa stisnil, rekoc: vNikdar ne pomccim vec peresa zoper svojega prijatelj a P." Kdo bi bil mogel kedaj kaj tacega pricakovatj po tako razharjenih polemikab, kakorsne so se javile neprene-homa v „Isouzu," „Gorizianua, 9Tri8stescitf ia drugih vecjib hstih? In vendar sta nacelnik'a nasprotnib strank zdaj Orest in Pilad, in gotovo je posebno libe-ralna stranka v ne malih zadregab, kako bi se v tera polozaji vedla. Naj se le potolazi: kakor je sel dr. B. tako vtegr.e pobegniti tudi dr. D. in enako se drugi. Inteligentoi P. ima izvrstoe zanjke iu jib zaa ra-biti, to se ma mora priznati.
Poslano.
Iz Vole, 3. sept. Na drugi dopis iz Tominske-ga v §t. 35. „Soce* mene zadevajoc odgovorim vse-vednemu dopisniku: Prolazite izza grma brezimnosti, odgrnite krinko, da si v obraz pogledava, in pokazal Vam bom iz avtentidnib virov:
1.  da oni vladoi Benjamin, kateremu pravite, da je odsek c. kr. trzaakega namestnistva vagan zita po 4 gld. zaracunil, dub. pomocniku pri sv. Luciji pa po 8 fr. nijsem jaz, ampak dubovni pomocnik v Volceh. (To pomoto je vlada urno poravnala);
2.  da nijsem podpore prosil na podlagi namest-nistvenega razglasa, ampak prosil sem izrecno za po-viksanje moje place na 400 gl. na podlagi izkaza pri-kraj§anih dohodkov.   Obcinstvo naj sodi med nama.
Anton t&utar* _                                 zapnik.
Rodoljubi in prijatelji narodne glasbe!
Ker mi je fiast dosla, da me je .osnovalni odbor glasbene matice v Ljubljani t seji 4. avgusta t. 1. izvolil poverjeuika tega releva^nega drustvay uljudno vabim vse rodoljube in prijatelje narodne glasbe v goriSkem okraji, ki so voljani pristopiti k glasbeni matici, naj mi to bri ko mogo?,e blagovol6 naznaniti, da inorem poslanemu mi pozivu zadostiti v blagor in napredek narodne stvari splob invraz--voj nurodne glasbe posebno.
V Sovodnjah pri Gorici 3. sept. 1872.
izdavateij in odgovorki urednik: Yt^TOR Vbwtifal - Viator: & VATtiK&Qm y tofc
Trgovske in kmetijske vesti.
Vsled sporodil iz Siseka na Hrvatskemso ondotne cene sledede:
PSenica banaska dobra f. 7.60 vsakih 88 #., turcica L 4.40 vsakih 88 &, jecmen f. 3 60 vaakih 70 #., oves hrvatski f. 3.65 do 3.70 vsakih 100 U. Te ceue se razuinujo ftanko na goriski postaji.
V Trstu se jo ta tedeu prolalo^OOOstarjev ru&ke p§enice po f. 8.50 vsakih 114 & S tur&co nij se zdaj nic kupcje, dobi se dober Galac po f. 4.50 vsakih 116 U. franko magacin v Trstu.
Na Goriskem trgu se je prodajala- turiica-*po f. 1.60 da 1.70 poiovuik, pSamca po L 3.20 do 3.30 po-lovntk, oves furianski po f. 1.20, ogrski po f. 1.30 po-clovmk, jeden po f. 3 do 3.20 polovaik; rajz najtineji po t IP/a, druge vrste po po L 11., na poi6n L107*, navadea 9muticott po f. 9Y/«. V Stracicah sj je moka denes uze zopet podrazda za 20 oziroma 40 soldov in stane M I L 14.70, M 11 L 13.70, M 1" L U.20, M IV L 10.20, M V L 8.50, M VI i. 6.70, otrobi debeli L 2.20, drobni L 2.80.
Ogerske moke veljajo v Gorici: M 0, L 16.95 M 1, L 16.45, M 2, L 15.85, M 3, L 16.10, M^ f. 14.20, M 5, L 12.55, M «, »'• 10 45, M 7, L 10.05, M 8, L 9.55; rzena ogerska M I L 9 95 M II L 9.10, M III L 7,70. Ogerska M 3 je enaka, samo mocuejsi od ^ l v Stra&cab in tuka zapore-doraa, daje ogerska J^8skoro tako bela kakor M 5, v Stracicah.
GraSka es:<comptna baukajeosnovalafilialo v Gorici, katera je zacela>voje delevanje vceraj s tem, da je raz-poslula povabila na subskribcijo znauih turSkih lozov katera se bode zacela 12. t. m. Slab zacetek, ta morda bo filiala v bodoce kaj boljsoga na dan spravila, kar bode nasim graotnim in trgovskim potrebam bolj us-trezalo.
Ce hofie kedo dobro prodati Janezifovega slo-varja S1 o v e n s k o - n e m § k i del, naj se oglasi pri
UredmStvu „SocV.
V PRODAJALNJOI
TEREZIJE GODINOVE
(poprej PuSid)
v gosposki ulici
bogata zaloga razuega blaga za mo§ke obleke jesenske in zimske
po prav nizki ceni.
Gospodje, 2ele5i poznati blago po uzorih (mustrab) naj se pismeno obrnejo do podpi-pisane firme, katera jim rada poslje uzore z doti&um cenikom ter je tudi pripravljena iz-vesti vsako naroSbo na podlagi uzorov v naj-ve5e zadovoljstvo L g. naroifoikov in po taki ceni, kakor da bi bili kupili robo osebno v prodajalnici
Terczija Oodina
(poprej Pusifi)
v Gorici, gosposki ulica
r
BANKE „SLAVIJE«
glavno zastopnistvo za Slovenske, ozi-roma vse jugosloyanske dezele, izro&li smo sedaj svojemu dosedaojemu uradniku
gospoda Josipn Krlstann
kteri je tedaj pooblaieen nas naproti okrajnim zastopitikom, kakor* tudi proti obfiinstvu, kte-remu ga v blagobotnost priporocamo zastopati.
V Pragi, 20. avgusta 1872. Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne  banke ,SLA\UE t Pragi,