fttev. HO
TRST, y petek 21 aprila 1911
Tečaj XXXV)
IZHAJA VSAK DAN
Ml ik Mdtljali ia pruafclb «fe S, tfc| PMUMM IUT. m	M a nv*. (Si
lobtktrnah t Trsta ia okolici, GarioL 1 Postojni, Sežani, NabraMni, Sr. Ltegi, Talmina, Ajdmm-Kini, Doinborga itd. Začarala Mm. pa S awi. (10 atat.). •«LA8I »r RA6UNAJO ha MHJMSTIVC T MHi 1 kolona. CENE: TrgoTuaU ia	aflui m i at. aa,
aoBJtnieo. zahval«, poaiaaioa, oalaai Aaaaralh aave4ar mm M rt. aa. Za oglasa ▼ tolsta flala Aa 5 vrat St K. iiihl aada^na ttsU K 2. Mali oglMl pa 4 slak baaiia, a^-aaanj pa 40 atot. Oglu« aprcgama laaaaatat oM .Edinosti". — Plačaj a s« iikljačna la npravi ===== Plačljivo ta stoiljiva a Trata.
GPINOST
OUaila polMto*ga draMMi MWiiin—*» za Primorske.
NAROČNINA ZNAŠA

te aaja lata a« k, pol lata n K, S mesaee • K j aa aa»
taAo braa dopoalana narotaime, aa oprava na ozira.
ua^« ,3»iaosTT' ataMi aa Ml« tat« Kna Ml, »«l Uta Km t «0.
fU daptai aaj aa poityaJo na aradnittTo lista. N«fr»nka-
aaaa piama aa aa sprsjaaa)« ta raksptal aa as vraAaJa Mm lita In i. oglasa ia reklamama j« poimati aa apraro lista.
URKDMIStVOi aNaa Otarfta ttatattl IS (Marteal Um) fed^atatt ia adga^rai uradnik ftTZFAN GODIH A. Laataik kaaaarag liata „Edinost". - Natianila Tlakama .Edinost" ▼pisana sadragn a oatajamiat p«roštroia ▼ Trata, aliaa ■ - ■ ■ = GHorgio Galatti tov. 18.	-rr
PaStaa-kraallaibH ratna It S41652. TELEFON M. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
priredi
v nedeljo dne 23. aprila 1910
Z volilna shoda
m sicer:
1)	ob 10. uri predpoludne v „Del.
kons. društvu" pri Sv. Jakobu;
2)	ob 4. uri popoludne v „Gosp.
društvu" v Rocoiu.
BRZOJflUNE UESTI.
Deželnozborske nadomestne volitve na NiŽe-Avstrijskem.
MOEDLING 20. Na današnji deželno-zborski nadomestni volitvi v mestnem okraju Modling, Berchtoldsdorf in Gumpolskirchen je bilo oddanih 1825 veljavnih glasov. Izvoljen je bil Tamussino.
POYSDORF 20. Na današnji deželno-zborski nadomestni volitvi v kmečkem okraju Poysdorf in Mistelbach je dobil Bogendor-fer 1502 glasov.
STOCKERAU 20. Na današnji deželno-zborski nadomestni volitvi v kmečkem okraju Korneuburg-Stockerau je dobil Anton Pam-picher 1948 glasov.
KORNEUBURG 20. Na današnji dežel-nozborski nadomestni volitvi v volilnem okraju Korneuburg je dobil Bittdorfer 858 glasov.
Poskusni polet italijanskega vojaškega balona.
BENETKE 19. Vojaški vodljivi balon II. Bis je danes napravil svoj prvi poskusni polet in sicer z dobrim vspehom. Zrakoplov se je ob 12. uri dvignil iz Campalda, je preletel Benetke in krenil potem proti morju. Ko je prišel do Chioggie, se je vrnil v Benetke, kamor je dospel ob 12.40. Preletel je 90 km.
Obisk kralja Petra v Budimpešti.
BELIGRAD 20. Kakor se govori, pride kralj Peter dne 7. maja v Budimpešto obiskat cesarja Fran Josipa.
BELIGRAD 20. (Iz srbskega uradnega vira). Na merodajnem mestu izjavljajo, da ni bilo na posvetovanjih o obisku kralja Petra pri cesarju Fran Josipu v ministerskem svetu nikakih različnosti mnenja. Tozadevno vlada v vseh podrobnostih v ministerskem svetu popolno soglasje. Poročila nekaterih inozemskih listov o predstojeći ministerski krizi so popolnoma brez podlage.
Novi avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu.
RIM 20. Novoimenovani avstroogrski poslanik pri Vatikanu, princ Schonburg-Har-tenstein je danes popoludne posetil kardinala državnega tajnika Merry del Vala. Te dni vsprejme poslanika papež v slovesni avti ijenci.
Angleški princ v Rimu.
RIM 20. Princ Artur Connought je ob 10. uri predpoludne dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli kralj, ministri, načelniki oblastnij in osobje angleškega po-
PODLISTEK.
slaništva. Kralj in princ Connought sta se zelo prisrčno pozdravila.
RIM 20. — Na kolodvoru je pozdravil princa Connought tudi župan Nathan v imenu mesta. Potem se Je princ z kraljem Viktorjem Emanuelom odpeljal v Kvirinal, kjer ga je pozdravila kraljica Helena. — Številno zbrano občinstvo je visokega gosta živahno pozdravljalo.
Francoski predsednik v Tunisu.
TUNIS 20. Kralji angleški, španski in italijanski so se prisrčno zahvalili predsedniku Fallieresu za vsprejem njihovim eska-dram in si Čestitali, da so v prijateljskih odnošajih s Francijo.
TUNIS 20. Predsednik Fallieres je ot volil danes delno progo železnice Sousse-Sfax.
Turčija.
Štrajk tobačnih delavcev.
CARIGRAD 20. Med ravnateljstvom tobačne režije in štrajkujočimi delavci se je doseglo sporazumljenje. Štrajk konča baje danes.
Mladoturška stranka.
CARIGRAD 20. Listi so objavili komunike načelnika mladoturške stranke, v katerem označa isti poročila o razdoru komite-jeve stranke kakor neresnična. — Stranka razpolaga s precejšnjo močjo in disciplino. Vsled sklepa stranke, da bi se v programu izvedle spremembe, se je osnovala skupina, ki je zahtevala, naj se dostavi nekatere člene, s čemer so bili ostali člani stranke v načelu zadovoljni.
Iz Meksike.
NEW-YORK 20. Glasom neke brzojavke iz E1 Paso v Teksasu so ustaši pozvali mesto Juarez, naj se tekom 24 ur uda.Poneki brzojavki iz mesta Meksike so poslanci zahtevali popolno poročilo o mirovnih pogajanjih. Če tudi so pogajanja vodili doslej le neoficijelni agentje vlade, ni vendar nikaka tajnost, da je tozadevna navodila dal minister za unanje stvari.
WASHINGTON 20. Državnemu oddelku je dospela vest, da so ustaši zavzeli mesto Papasquiero. Na obeh strankah je padlo nad sto mož.
NEW-YORK 20. Iz mesta Meksike poročajo „Evening Posti", da je bila kongresu predložena predloga o splošni volilni pravici.
NEW-YORK 20. „Times" je priobčila brzojavko iz mesta Meksike, ki pravi: Odgovor Meksike na protest Amerike proti obmejnim bojem ignorira diplomatične forme in obdolžuje ameriške čete ob meji.
Ustaši so oplenili Fez ?
DUNAJ 20. „Mittags-Zeitung" poroča iz Pariza: Glasom neke semkaj dospele brezžične brzojavke so ustaški rodovi z naskokom zavzeli Fez. Podrobnosti manjkajo. — „Ag. Havas" poroča iz Tangerja, da je bil Fez oplenjen vsled upora, ki je izbruhnil v mestu. — Francoski komisar je medtem prosil vlado, da zamore ojačiti nekatere točke ob meji in to vsled razburjenja, ki vlada med muslimi radi dogodkov v Fezu. Vlada Je privolila.
MADRID 20. Ministerski predsednik Canalejas je rekel pri vsprejemu časnikarjev z ozirom na eventualnost, da bi Španska odposlala vojaško kolono v Fez,. da je sedanji položaj kritičen, a da se Španska vendar ne udeleži nobene akcije. Vendar se bo Španska bavila z eventuelnimi posledicami dogodkov.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal 1. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„Vaša darežljivost nima mej," se je priklonil globoko pater. „Skoro se ne upam vsprejeti takega daru."
„Vi morate !" je rekla Gita zapovedujoče, kakor da bi jo bila razžalila skromna patrova protivnost.
„Ubogam v imenu našega reda —"
„Toda pod enim pogojem ... Nihče ne sme zvedeti, da vam darujem jaz."
„Popolnoma po naukih svete cerkve," je povzel pater veselo, „naj ne ve levica, kar daje desnica."
Gita ni imela toliko gotovega denarja, da kupi Gotalovo hišo, a je hitro našla temu rešitev. Cula je, da protonotarjev brat Nikolaj Škrlec želi kupiti njeno hišo na Griču. Imela je še eno razven te, v kateri je stanovala in ki je bila last njenega moža. Od-
ločila se je prodati hišo in s tem denarjem kupiti Gotalovo hišo.
Kupčija je bila hitro gotova. Nikolaj Škrlec je imel mnogo denarja, ki mu ga je prinesla žena, hči vicebana Raucha. Kolikor je zahtevala Gita za svojo lepo hišo, toliko je takoj odštel notar judicijarne tabuie. Ta prodaja ni bila nikakoršna tajnost v mestu, samo čudili so se, zakaj bogata Magdičeva vdova prodaja svojo hišo, ko ima vendar dve hčeri, ki bi vsak dan potrebovali strehe v mestu, kjer bi pozimi stanovali po običaju tedanjih bogatih plemičev.
Ko so kmalu na to jezuitje kupili Gotalovo hišo, skoro za isto ceno, za katero je prodala Gita svojo hišo, so pričeli nekaj sumiti in skoro so trdili, da so dobili jezuitje denar od Gite.
Bilo je tudi takih, ki so vprašali Gito samo, koliko je resnice na teh glasovih, ali ona je odločno zanikala, da bi bila kaj dala jezuitom, da bi kupili Gotalovo hišo.
Vkljub temu so ljudje verjeli, da je dobil rektor denar od vdove. Ta prilika je poučila vdovo, da mora v prihodnje oprez-nejše postopati. Imela je dve hčeri, za kateri je morala skrbeti, to so govorili vsi. Če bo Še nadalje podpirala javno redove, jej
Dunaj 20. Glasom brzojavnega poročila je c. in kr. eskadra včeraj predpoludne dospela iz Smirne v Zante.
Rim 20. Zdravstveno stanje papeža se je zboljšalo. Papež je vsprejel danes škofa iz Tivolija In Albinge.
Dunaj 20. Cesar je danes zaprisegel novega tajn. svetnika grofa Thurn -Valsassino, poslanika v Petrogradu.
Dunaj 20. Ministerski predsednik bar. Bienerth je bil danes pri cesarju na avdi-jenci, ki je trajala eno uro.
Carigrad 20. — Avstrijske trgovinske zbornice so podarile za tukajšnje domorodne dobrodelne naprave 4000 frankov.
Pariz 20. „Ag. Havas" poroča iz Lizbone : Uradni list objavlja dekret, s katerim se zatre Škofija v Baji, ob enem odreja, da se prične proces proti Škofu Vasconcellosu.
Lvov 20. Listi poročajo, da je vas Bor-szow od včeraj v plamenu. Doslej je pogorelo okolu 100 hiš.
Toplice 20. Včeraj opoludne je nastal ogenj v steklarnici Fischmannovi Sinovi. — Uničena sta bila dva magazina izgotovlje-nega stekla, steklenic in balonov. Škode je okolu 300.000 K.
Goch 19 (Renska pokrajina). Velikanski požar je uničil okolu 3000 oralov smrekovega in hrastovega gozda grofa Loe. Poginilo je tudi mnogo divjačine. Sumi se, da je bil ogenj položen. Gozd se nahaja na nemškem ozemlju blizu holandske meje.
Budimpešta 19. Na 30. aprila t. I. je sklicana v Sibinj romunska pravoslavna sinoda. Sinoda se bo bavila z novim ogrskim šolskim zakonom. Verojetno je, da pride na sinodi do hudih napadov na ogrsko vlado.
Bukarešt 20. Kralj Karol je slavil danes svoj 72. rojstni dan. Današnji dan je ob enem obletnica izvolitve kralja romunskim knezom, zato se je današnji dan slovesno obhajal po vsej deželi.
Mi in Italija.
h.
„Osterreichische Rundschau* citira po nas včeraj omenjeni izliv srčnih želja gosp. Battista Pellegrinija, ki ne zahteva nič več in nič manje, nego: Trentin, Trst in Istro za Italijo in odreko Avstrije vsem balkanskim aspiracijam!
In rečena revija dostavlja: „To je jasno 1 Ako bi bilo to le mnenje g. Pellegrinija, bi mogli preko smehljajev in skomiganjem z rameni iti preko te, sicer ne ravno skromne zahteve. Ali to gotovo niso samo njegove želje, ampak gotovo tudi vse neoficijelne Italije, posebno pa italijanske mladine. Da pa je izpolnitev teh želja za Avstrijo ne-možna, to je samo ob sebi umevno in bi utegnili to umeti tudi v mirovnem taboru. Ako pa v Italiji vstrajajo pri zahtevi po izpolnitvi teh želja kakor neizogibnem predpogoju za pošteno prijateljsko razmerje, potem silijo monarhijo v vojno. Monarhija gotovo ne želi vojne, ali boji se je tudi ne..."
Mi se gotovo ne pridružujemo temu rožljanju avstrijskih hiperpatrijotov z bridko sabljo in bi ne rožljali s sabljo, tudi — če bi jo imeli. Citirali pa smo ta pasus iz razprave v „Oesterreichische Rundschau", ker beleži neutajljivo dejstvo, da se za trajno napetimi razmerami med obema državama skriva permanentna nevarnost krvavega obračuna in ker ta nevarnost pomenja nevarnost tudi za našo narodno posest in za obstanek slovenskega naroda!
bodo mogli očitati, da dela za propast svoje dece, za katero bi morala skrbeti v prvi vrsti.
Prvič v svojem življenju je občutila Gita pomanjkanje denarja. Ker je vedno zajemala iz enega vodnjaka, se je moral tudi ta posušiti. Gita je iskala sredstvo, kako bi skoro prišla do denarja, ki ga je nujno potrebovala, da zadosti svoji nebrzdani ženski častihlepnosti.
Imela je drugod posojenega denarja, ki ga je pričela sedaj tirjati. Nekateri so plačali takoj, drugi samo del, a nekateri so jej povedali — in teh je bilo največ — da sedaj ne morejo ničesar vrniti. Slabe letine, neprenehano vojno stanje in kmečki upori so bili izgovori, s katerimi so dolžniki to-, lažili Gito, da jih naj počaka še nekaj časa.
Kar je tem potom dobila denaija, ga ni dala na stran, temveč razdelila med redove, ki so jo vedno prosili za darove. Zato so jo tudi redovi spoštovali in častili. V vsaki samostanski cerkvi je imela Gita svoje naj-odličnejŠe mesto, za njo so darovali večne maše, da jej Bog da še dolgo življenje, zabeležili so vsak njen dar v „liber memora-bilium" svojega reda in jo obsipavali z največjimi zahvalami.
Iz vzrokov, ki ustvarjajo nevarnost vojne med Avstrijo in Italijo, za vzemi je dunajska revija tudi stališče, odločno nasprotno Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča in trdi, da bi laška fakulteta v našem mestu pome-njala nevarnost za državo. In to velja — naglaša „Rundschau" — tudi za vsa druga mesta na italijanskem ozemlju, četudi ne v toliki meri.
To stališče — ni naše stališče in nas ne more kaptivirati niti naglašanje v dunajski reviji, da bi Slovencem nekoliko prej priti kalo vseučilišče, nego pa Italijanom. — Tudi sklicevanju v „Rundschau" na postopanje Nemčije s Poljaki v Poznanju ne moremo pritrditi, pred vsem pa absolutno ne pripoznavamo nikake „državne rezone" proti kulturnim postulatom kakega naroda! Boj proti kulturnemu napredku more biti „rezona" krivičnosti kake državne uprave, nikoli pa ne more biti rezona države same. Kajti za državo, ki jej je odrekanje kulturnih sredstev svojim lastnim državljanom državni interes — za tako državo v sedanjih časih jednostavno ne bi smelo biti mesta, taka država nima pravice do obstanka, ni vredna, da živi. Če je nemška vlada nasproti Poljakom krivična, brutalna in barbarska, to še nikakor ne opravičuje avstrijske državne uprave, da je tudi ona krivična in brutalna nasproti svojim državljanom.
Mi priznavamo tudi avstrijskim Italija-no m pravico do lastnega vseučilišča ne glede na vse nevšečne dogodke v razmerju med našo državo in italijanskim kraljevstvom
Tu naše principijelno stališče ob italijanskem vseučiliškem vprašanju je znano in je glede vprašanja sedeža laškemu vseučilišču dijamentralno nasprotno onemu dunajske revije. Italijansko vseučilišče spada na italijansko ozemlje. — Ravno iz tega razloga smo mi proti Trstu kakor sedežu italijanske univerze. Tržaško ozemlje ni italijansko, ampak je tudi naše. V Trst ne moremo privoliti, ker bi italijansko vseučilišče tu pomnoževalo kulturno in politično potenco drue;e narodnosti, ki bije proti nam boj do noža in nam napoveduje uničenje! — Vsaj dotlej, dokler tudi mi ne dobimo kulturnih sredstev, ki bi primerno pomnožila tudi našo kulturno in narodno-politično potenco, da bo ustvarjeno zadostno protitežje povišanju na italijanski strani — dotlej moramo biti proti Trstu kakor sedežu italijanske fakultete in bomo proti italijanskemu „Trieste o nulla" postavljali svoj odločni in neizprosni non possumus.
Na jasnem smo torej, da mi presojamo italijansko vseučiliško vprašanje po drugi kriterijih, nego pa patrijotje v „Oesterreichische Rundschau" : v prvo smo zu italijansko univerzo na italijanskem ozemlju (seveda proti jamstvu ugodnega rešenja tudi našega vseučiliškega vprašanja), a v drugo smo proti Trstu radi sebe, radi življenskih potreb našega naroda!
Noyi ljubljanski občinski volilni red.
j ' Pozornost slovenske javnosti je sedaj obrnjena dogodkom v Ljubljani, kjer se bije ljut volilni boj za občinski zastop. Zanimanje je tem veče, ker so to prve volitve po novem volilnem redu na podlagi pro-porčnega zistema. Zato menimo, da bo ustreženo čitateljem, ako jim podamo tu nekoliko pojasnila o ljubljanskem kompliciranem načinu volitev.
Temeljni princip mu je: razdelitev mandatov po številu glasov, oddanih za posa-
Gita se je počutila v tem novem vzduhu čez mero zadovoljno in srečno.
Vendar je bilo nekaj, kar je motilo njeno srečo in pokoj duše. Ne ve se, kako je zvedela, da se Je Jelena razgovarjala na samem s Krištofom.
V prvi hip jej je bilo, da zbesni. Hotela je iti v samostan ter poklicati Jeleno na grozen račun. Do tega ni prišlo, ker se je spomnila prve nesreče, ko je tako grdo postopala z Jeleno. Spomnila se je nečesa 1 drugega.
Napisala je kratko pismo Krištofu: „Gospod! Ćula sem, da ste se na dan sv. Alojzija razgovarjali na samem z mojo Jeleno. Sveto ste mi obljubili, da se jej ne boste bližali, pa ste v kratkem času prelomili svojo besedo. Kako se to strinja z vašo plemiško častjo? Prosim vas in opominjam, da se to ne zgodi nob enkrat več. Gita."
Od Krištofa ni dobila nikakega odgovora, niti je ni osebno obiskal, da bi jej stvar razjasnil. Pričakovala je eno kakor drugo, a spolnilo se ni nobeno. To jo je zelo razjezilo. Čez dni je odšla Gita k predstojnici.
(Pride še.)
Stran II
„EDINOST" štev. 110
V Tratil, dne 21. aprila 1911
mične stranke. Izlasti komplicirana je priprava za volitve, ker prihaja v poštev več strank, ki so pravočasno prijavile oblasti svoje kandidatne liste. Ti volilni predlogi morajo imeti vsaj 30 podpisov upravičenih volilcev. Ti so razdeljeni v tri volilne razrede, ki imajo vsak po 15 svetovalcev in istotoliko namestnikov. Vsaka lista mora imeti torej za vsak razred po 30 imen. Kan-didatje so navedeni po tekočih številkah in sicer najprej svetovalci in potem namestniki. Kandidatne liste mora magistrat objaviti v uradnem listu in po javno nabitih listkih. Le te liste so veljavne na volitvah. Na glasovnici zadoščajo: navedba volilnega razreda, označba kandidatne liste (ime dotične stranke, in pa navedba kandidata, ki je v listi prvi zapisan. Ni torej potrebno pisati vseh 30 imen.
Za izračunjanje, koliko mandatov pripada vsaki stranki, je sešteti vse veljavno oddane glasove dotičnega razreda. To število se potem deli skozi število občinskih svetovalcev, ki jih je voliti v razredu, dodavši enega, torej skozi Število 16. In Število, dobljeno na ta način, se — ako se je pokazal kak odlomek — poviša na celo število, in se pomnoži za en mandat. To je potem v o 1 i 1 n o š t e v i 1 o. Na to se z volilnim številom deli Število glasov, dobljenih od posamičnih strank. — Tako dobljeni rezultat kaže, koliko svetovalcev odpade na vsako posamično listo. Će pa svota na tak način na posamične liste pripadajočih mandatov ne izcrpi števila vseh mandatov dotičnega razreda, se odkaže ostale mandate po enega tistim strankam, ki so dobile največ glasov. Izvoljeni so kandidatje v isti vrsti kakor so postavljeni v listi. Izvoljenim kandidatom se doda ravno toliko namestnikov zopet povrsti, kakor so postavljeni takoj po izvoljenih kandidatih.
V bolje razumevanje naj napišemo tu vzgled.
Recimo, da je dobila narodno-napredna stranka v enem razredu 900 glasov
klerikalna..... 300 „
Nemci......150 „
socijalisti .... . 100 „ To znaša skupno . . 1450 glasov.
To število se razdeli skozi 16, kar daje 9010/i6- To število se poveča — ker je odlomek poleg — na 91.
Liberalna stranka bi dobila torej 900 : 91 = 9 mandatov klerikalna 300 : 91 = 3 „ Nemci 150 : 91 = 1 „ socijalisti 100 : 91 = 1
Število na tak način odkazanih mandatov bi znašalo 14. Ker pa je izvoliti .15 svetovalcev, dobi najmočnejša stranka — v tem slučaju narodna-napredna — še ostali 15 mandat, torej skupno 10 in ne 9. Če bi pa preostala 2 mandata, bi bilo druzega odkazati drugi najmočnejši — klerikalni stranki. V liberalni stranki so n. pr. izvoljeni kandidatje, ki so na volilni listi napisani pod št. 1 do vštete 10. A kakor namestniki so izvoljeni zadnjih 5 iz liste kandidatov za svetovalce in prvih 10 iz liste namestnikov. Na isti način so izvoljeni namestniki iz list druzih strank po Številu dobljenih mandatov.
Toliko v orijentacijo našim čitateljem.
Nov škandal na Francoskem.
Francoska ne more živeti brez Škandalov in vznemirjevanj. Nedavno temu je prišla na dan, da so bili v ministerstvu zunanjih zadev ukradeni važni zaupni dokumenti, potem je prišla ustaja viničarjev, potem sleparstva z redovi in sedaj imajo zopet nov škandal v ministerstvu vnanjih zadev, kjer so prišli na sled velikim poneverjenjem. Zaprli so ravnatelja ministerstva zunanjih zadev Hamona, ki je obdolžen, da je svojo službo zlorabil za razne goljufije v škodo države. V zvezi s tem pa so zaprli tudi slovečega arhitekta Chedanna, ki je med drugim zgradil tudi francozko poslaniško palačo na Dunaju.
Ta mož je obdolžen, da je umetnikom, ki so dobili naročila pri francozkih državnih gradbah, dal podpisati na večje znesek glaseče pobotnice, nego so bile v resnici izplačani, a ob enem si je prilastil dragocene preproge, ki so bile last države. Pri francozkih državnih zgradbah v inozemstvu ni bilo dosedaj nikake kontrole. Pri gradnji francozke poslaniške palače na Dunaju in pri popravljanju one v Berolinu da se je kradlo kar na debelo. Sedanji minister zunanjih zadev Cruppi pa je baje odločen, da stori temu konec. Zato je začel pometati kar z veliko metlo. Chedanne je bil aretiran vsled ovadbe slikarja Andre Dewanbeza, ki je izvršil več dekorativnih del za poslaniško palačo na Dunaju. Naročilo je znašalo 17.000 frankov Dewambez pa je dobil le 7000 frankov, a zahtevalo se je od njega da podpiše pobotnico za 30.000 frankov. Med izdatki je bilo tudi res vneseno 30.000 frankov, dasi je bilo izplačanih le 7000 frankov. Chedanne zvrača vso krivdo na Hamona, kateremu je on posodil lansko leto 280.000 K za pokritje primanjkljaja. V krogih, kjer je Chedanne ošabno znan, se ne more verovati v njegovo krivdo. On je bogat mož in poseduje v Parizu dve palači. Ker ima tudi sicer lepe dohodke, res ni pravega povoda za to, da bi bil goljufal državo, ali, kaj vse ne stori lakomnost!
Ustaja v Albaniji.
Boji nadaljujejo.
CARIGRAD 20. Mutesarif iz Peča je brzojavil, da je kolona, ki je v spremstvu kaj maka na iz Gusinja marširala v Selce ob vztočni meji Črnogore, zasedla vas Gruse. Ko je pa hotela z Vuklija zasesti višino Mi-nič, so jo napadli ustaši. Pri tem je bil ubit en vojak. Vkljub debeli snežni škorji so mogli spraviti strojne puške na vrh višave. Ker niso mogli spraviti na vrh tudi gorskih topov, se je morala kolona umakniti v Gruse; pri tem sta bila ubita en gonjač in en vojak. Ko so se čete vračale, so jih ustaši napadli pri Krupi, vendar niso vojaki imeli nikakih izgub.
Dnevne novice.
Socialni demokratje na Ogrskem so
imeli te dni v Budimpešti svoj kongres, katerega so se udeležili tudi slovaški socialisti. Te poslednje je zelo neprijetno dirnilo očitanje nekega ogrskega sodruga, da namreč slovaški socialni demokratje gravitujejo preveč v Prago. Kakor se vidi, je tudi v mad-jarskih socialistih Še precej tihega šovinizma, ki odlikuje druge madjarske stranke. Sirotam Slovakom, ki smejo na Ogrskem komaj dihati, očitajo madjarski sodrugi gravitacijo v Prago! Ali naj mari gravitujejo v Budimpešto?! Kje naj si iščejo prijateljev, ako ne pri Čehih, njihovih krvnih bratih?! Taka očitanja so zelo slabo spričevalo za inter-nacionalizem madjarske socialne demokracije.
Stolipin pojde bržkone. Kakor znano je uporabil § 87, ki je nekak ruski § 14. Tega njegovega koraka niti ruski državni svet, ki je s krajno konservativen, ni odobril. Vsled tega je Stolipinovo stališče zelo omajano. Bržkone poda demisijo že v prihodnjih dneh. Pri nas v Avstriji pa smejo ministri nekaznovano vladati po § 14. V tem oziru smo celo ra absolutistično Rusijo.
Slovaki Števuno nazadujejo. „Slov. Tyždennik" računa, da konča letošnje ljudsko štetje za Slovake neugodno. V minulem desetletju se je preselilo s Slovaškega skoro 300.000 oseb, od katerih se je vrnilo samo 45.000. Vsled tega bo po novem ljudskem štetju tudi število vseh Slovakov manjše nego leta 1900.
Popoten sporazum med avstrijsko in ogrsko vlado. Z Dunaja javljajo, da sta baron Binerth in grof Khuen-Hedervary dosegla sporazum glede vojaških predlog in tudi glede vprašanja razpravnega jezika v vojaŠko-kazenskem procesu.
Brambena reforma in volilna reforma na Ogrskem. Iz Budimpešte: Med socijalnimi demokrati in Justhovo stranko se pripravlja zveza, katere namen je preprečiti rešitev brambene reforme tako dolgo, da pride v razpravo skupaj z volilno reformo, ki naj bo zasnovana na načelih splošnosti, enakosti in tajnosti.
Vojaški upor v trdnjavi. Kakor poroča „Novoje Vremja" iz Harbina, so se v kitajski trdnjavi Sahalian uprli vojaki. Vojaki so ubili enega častnika, se potem združili z brezposelnimi delavci in so skupno s temi oplenili vse prebivalstvo. Več agitatorjev je bilo aretiranih, ker so ščuvali na vojno proti Rusiji.
Prebivalstvo Pariza. Iz Pariza: Po ljudskem štetju, izvršenem meseca marca šteje Pariz 2,846.287 prebivalcev, nasproti 2,722.734 v marcu leta 1906.
Ameriški poslanik v Berolinu Hill je podal demisijo.
Gališki deželni zbor je praznoval 15. t. m. petdesetletnico, odkar je imel svojo prvo sejo.
Potovanje ruske carske rodbine. Iz
Petrograda: Norveška kraljevska dvojica obišče ruski dvor koncem meseca maja. Ruska carska rodbina bo potem nekoliko tednov križarila po finskih vodah, nato pa poseti dvora v Kodanju in Kristijaniji ter se od tam poda v grad Friedberg. Od tukaj pojde carska rodbina morda v Italijo, od koder se poda v Livadijo, kjer ostane do zime.
Peti nižeavstrijski katoliški shod se
bo vršil dne 4. in 5. novembra v Dunajskem Novem mestu.
Nemška cesarska dvojica poseti angleški dvor. Iz Londona: Gotovo je, da poseti sredi meseca maja nemška carska dvojica angleški dvor. Poset bo imel popolnoma familijaren značaj in se ga ne udeleži noben državnik.
Cesar ne pride v Trst. Kakor poročajo z Dunaja, cesar najbrž ne poseti Trsta ob priliki, ko spuste v morje prvi avstrijski dreadnought „Viribus unitis". Cesarja bo zastopal prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, ki bo prisostvoval slavnostim dne 24. junija t. 1. Končna odločitev v tem vprašanju pa v dvornih krogih še ni padla.
Ivan Grohar umrl. V predminoli noči je v ljubljanski deželni bolnišnici preminul slovenski umetnik, akademični slikar Ivan Grohar, mož, v katerega je slovenski umetniški svet stavil velike nade. Pobrala ga je jetika. Pogreb se vrši danes.
Volilno gibanje. — Grof Sternberg kandidira. Iz Prage javljajo, da je znani grof Sternberg, ki se je pred par dnevi v zelo ginljivem pismu poslovil od svojih volilcev, izjavil, da zopet kandidira v svojem volilnem okraju, če mu bodo pomagali tudi češki agrard.
Domače vesti.
Smrtna kosa. V torek zvečer je umrl tu, zadet od kapi, c. kr. deželnovladni svetnik v pokoju dr. Ludovik Thomann plem. Montalmar v starosti 60 let. Pokojnik je po dovršenih študijah služboval najprej pri fin. prokuri v Trstu, potem pri deželni vladi v Ljubljani in je bil nato več let okrajni glavar v Kočevju, odkoder je prišel k deželni vladi v Ljubljani. Stopivši v pokoj, se je preselil v Trst.
„Piccolov44 strah pred slovensko pridigo! Če pojde tako naprej, se skoro ne bomo mogli več smejati „Piccolu« in njegovim kozolcem, ki jih preobrača v svojem strahu vspričo slovenskega življenja v Trstu. Nulla dies sine linea. Ni ga več dneva, ki ne bi prinesel boriteljem italijanstva na Gol-donijevem trgu kakega nemilega presenečenja, enega hujega od drugega. Se se mu niso pomirili živci radi predrznosti Slovencev, s katero hočejo graditi — šolo in niti začel ni še prav z organizacijo svete italijanske vojne proti tej nevarnosti, že mu je prihrumel val slovanske invazije od druge strani... Kako Čudo, da je postalo razburjenje v uredništvu „Piccola" v permanenci in iz kamena bi moralo biti srce, v katerem ne bi bilo mesta za usmiljenje do — teh mučenikov svojega besnila___pardon italijanstva tržaškega.
Ah, da — saj niti Še nismo povedali groznega dogodka, ki je tako katastrofalno deloval na „Piccolove" živce, da se zvija kar po jedni celi svojih prilično dolgih kolon ! Zgodilo se je nekaj groznega: novi škof tržaški monsignor dr. Karlin je v cerkvi pri sv. Antonu starem — slovenski pridigali! Ne sicer proti Italijanom — ker tega niti „Piccolo" ne trdi — ali slovenski 1
Sila in beda za italijanstvo Trsta morata biti res veliki, ker se je „Piccolo" začel kvalificirati za generalnega prokuratorja vseh možnih strok in interesov italijanstva. Te dni je bil v srditem boju proti nevarnosti slovenskega šolskega poslopja, potem je preganjal hrvatske krstne liste iz tržaških župnih uradov, a včeraj je vzel v svojo junaško obrambo . . . pobožne in verne ljudi, ki hodijo v cerkev poslušat krščanski nauk (esortazioni cristiane)!! Pretresljivo je njegovo pripovedovanje, kako je ptuja beseda pri takem nauku globoko užalila srce in um poslušalcev — beseda, ki ni bila govorjena za tržaške katolike (ker so ostali desorijen-tirani, kar „Piccola* globoko žali), ampak za ... ali glej ga zlomka, ravno tu govori „Piccolo" nekako zamotano! Pravi namreč, da božjo besedo so umeli le „eventu-velni Slovenci", „ki so zanesli v mesto tradicije praznikov". In „Piccolo" vsklika ves iz sebe, da to ni mož iz Bologne, ali Florence, kamor so ga poslali, da se uči italijanski, ampak je kakor je prišel iz Ljubljane, prav tak, kakor da je prinesel seboj, — Ljubljano I! Slovenske propovedi same na sebi bi „Piccolo" morda še toleriral za ljudi iz okolice, ali da ravno škof propoveduje slovenski, tega ne more preboleti „Piccolova" italijanska duša, kajti Škofove propovedi da bi morale biti umljive vsej občini vernikov.
Ubogi „Piccolo* — nas je pretresel v globino srca se svojo ganljivo skrbjo za krščanski nauk in dušni blagor vernikov. Seveda bi mu lahko oporekali, da potemtakem tržaški škof tudi italijanski ne bi smel propovedovati, ker bi ga ne umeia slovenska občina vernikov.
Tako bi govorila logika, toda s to gospo so naši italijanski politiki v neprestanem boju, in je nelogično vse, kar govore in počenjajo. E slaba vest, zavest, da je nepošteno pridobljeno, kar kdo ima, ta vidi povsodi nevarnosti in strahove. Taki uzur-patorji so naši narodni nasprotniki; zato se tresejo pred vsako slovensko šolo in so iz sebe radi ene slovenske škofove prepovedi za — slovenske ljudi. Prevzvišeni g. škof pa naj bo le pripravljen na take napade, če bo hotel vladati — pravično.
Volilna agitacija v Ljubljani in Tr-žačani. V Ljubljani je agitacija za občinske volitve zavzela oblike, ki že presegajo mejo resnosti. Na shodih se gospodje psujejo med seboj, da je veselje. Sodeč po ljubljanskih Časopisih ni na voditeljih liberalne in klerikalne stranke niti lasu več dobrega. Prava agitacijska specialiteta pa so postale volilne pesmice in ilustracije. Danzadnevom se oglašajo novi pesniški talenti, ki priob-čujejo v ljubljanskih listih kilometerske „pesni". Nam Tržačanom, ki od daleč opazujemo ta boj, delajo ti pesniški proizvodi nebeško zabavo. Zanimivo je, da izigrava „Slovenec" proti liberalcem tudi nas tržaške Slovence. V neki notici, v kateri nam hoče osvetliti dr. Janeza (kakor da med klerikalci ni Janezev, n. pr. dr. Janez Zaje, Janez Kre-gar itd.) Tavčarja kakor demokrata, pravi, da je ta gospod na skupščini CMD v Ilirski Bistrici imenoval omizje Tržačanov: Tržaški komisl
Čudno, zelo čudno pa je, da „Slovenec" šele danes prihaja s to — duhovitostjo!
Praška „Union" prinaša v neki notici imena slovenskih kandidatov na Tržaškem. Obenem pravi, da so Slovenci postavili v II. okraju za kandidata dr. Rybara, ker upajo tudi letos priti v ožjo volitev, kakor dr. Gregorin leta 1907. V informacijo češkega lista bodi povedano, da leta 1907. v ome-
njenem okraju nismo prišli v ožjo volitev, ker nam je manjkalo okoli 60 glasov. Pač pa upamo, da se to zgodi letos.
Sinočni sestanek mladine je bil izborno obiskan. Razpravljanje o bodočih volitvah je bilo zelo animirano, dokaz velikega zanimanja, ki vlada med našo mladino. Zal pa, da vzlic mnogoštevilni udeležbi ravno onih ni bilo, katere smo pričakovali. Upamo, da bo prihodnjič boljše. — Uro in dan prihodnjega sestanka naznanimo pravočasno.
Ruski koncert Margarite Slavjanske
v Trstu. V torek 25. aprila zvečer imamo v gledališki dvorani .Narod, doma" v Trstu velik ruski koncert. Nastopiti hoče pod vodstvom po vsem kulturnem svetu znane ruske pevske in koncertne umetnice, Margarite Slavjanske, zbor 35 do znane ek-saknosti izvežbanih ruskih pevcev in pevk. Slišali bomo tudi rusko narodno godbo slo-^ečih b a 1 a I a j k in občudovali bomo ruske narodne plese. — Koncert je samo v torek 25. aprila. Te redke prilike tedaj ne smemo zamuditi.
Dramatična predstava na Prošeku.
V ponedeljek 24. aprila gostujejo člani slovenskega deželnega gledališča na svoji poti iz Gorice v P u I o en večer na Prošeku v dvorani g. Dragotina Starca. Uprizore vele-zabavno in renomirano angleško komedijo: „Kraljevska visokost".
Slavno občinstvo na Prošeku, Nabrežini in okolici uljudno opozarjamo na to prvo gostovanje ljubljanskih igralcev na Prošeku. Upati je, da se zanimanje za prvo njihovo gostovanje razvije med slavnim občinstvom, da napolni dvorano v ponedeljek 24. aprila do zadnjega kotička.
SLOVENCI! — Zapomnite si: Izvrševanje volilne pravice je Vaša človeška, narodna in državljanska dolžnost!
Koncert Huberman. — Danes zvečer koncertira slavni poljski vijolinist Bronislav Huberman v dvorani filharmonično-drama-tične družbe. Na programu je Mozartova Sonata v F-durju, Goldmarkov koncert v A-molu in Gounod-Wieniawskega fantazija „Faust". Ob enem nastopi tudi pijanist L. Spielmann s Schumannovimi varijacijami št. 1 in Wagner-Lisztovo Isoldo. Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
Tržaška mala kronika«
Težka nezgoda na delu. Premogar Valentin Štrukelj, star 41 let, stanujoč v Palestrinovi ulici št. 2, je včeraj zjutraj razkladal premog z danskega parnika „Niels R. Finsen", ki je zasidran ob nabrežju V. nove svobodne luke. Velik kos premoga je iz precejšnje visočine padel delavcu na glavo, ki se je zgrudil na tla. Nesrečnežu se je zlomil zatilnik; pretresli so se mu tudi možgani. — Prenesli so ga v mestno bolnišnico.
Slučaj črnih koz. V sredo zvečer je priplul v našo luko iz Kalkute Lloydov par-nik „Gisela". Ko je včeraj zjutraj šla pristaniška zdravstvena komisija na ladijo, je ugotovila en slučaj črnih koz. V Madrasu je parnik vkrcal 17 Indov, v Adenu pa 53 So-malijev, ki jih je neki podjetnik najel za turnejo po Nemčiji in ravno pri nekem dveletnem otroku Somalijev so konstatirali koze.
Otroka in njegovo mater so poslali v Magdalensko bolnišnico, druge Somalije so pa internirali v lazaretu sv. Jerneja onkraj Milj. Inde, ki niso bili v stiki s Somali, so odposlali naprej po železnici, parnik so de-sinficirali.
Koledar in vreme. Danes : Anzelm, Šk. — Jutri: Bruno, sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -1- 16.° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Temperatura narašča. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-
ljah ima danes zvečer pevsko vajo.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi vse odbornike in nadzornike na današnjo izvanredno sejo, ki se vrši v ulici Lavatoio 1. Odborniki in nadzorniki pridite vsi, ker se gre za važno stvar. — Začetek točno ob 7.30 zvečer.
Cercle-franco-illyrien. — Danes ob 8. ,konverzacijski večer*.
Vaditeljski zbor „Tržaške sokolske župe".
Opozarjam, da se bo vršila v nedeljo, dne 23. t. m. seja žup-nega vaditeljskega zbora v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" v Trstu, ob 9. uri predpoludne. Dnevni red: 1) Župni zlet, 2) Slučajnosti. V tej seji se predelajo proste vaje, vaje za tekmo in vaje za populudan-ski nastop župnega izleta. — Ker je to prvi zlet, ki ga priredi naša župa in bo treba mnogo priprav, prosim načelnike, podnačel-nike in vaditelje za polnoštevilno udeležbo. — Na zdarl
Jakob Perhavec, ml. tč. podnačelnik T. S. Z.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes točno ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Ker je to edina vaja
un
V Tistu, dne 21. aprila 1911
»EDINOST«, št. 110
siran iii.
za moški zbor prosim polnoštevilne udeležbe.
V	soboto pa je vaja za mešani zbor.
Pevovodja.
Pevci društva »Trst*. Današnja pevska vaja odpade — prihodnja se vrši v torek ob 8. uri zvečer._
Nar. del. organizacija.
Podružnica NDO v Gorici, sklicuje za nedeljo dne 22. t. m. izredni občni zbor.
Vabljeni so tovariši delavci iz mesta in okolice da se ga v polnem Številu udeleže.	_
Naše gledaliSdo.
V nedeljo ob 8. uri zvečer benefična predstava za pevski zbor dramatičnega društva v Trstu. Peli bodo komično
° P C F °KORNEVILSKI ZVONOVI.
Obenem s to benefično prestavo imamo časten večer našega marljivega kapelnika g. Poliča. V nedeljo zvečer imamo v našem gledališču torej posebno slovesnost: z najštevilnejšim obiskom hočemo odlikovati gledališki zbor, da se mu zahvalimo za požrtvovalno in vešče nastopanje tekom dolge sezone, hkrati moramo počastiti gosp. kapelnika, ki se ni strašil truda in zaprek, ko nam je s toliko ljubeznijo in vstrajnostjo spravljal na oder dela, ki vsekako značijo za naše gledališče absoluten in vesel napredek.
S podelitvijo benefične predstave hoče „Dramatično diuštvo" vsaj deloma poplačati in priznati pred vsem občinstvom prevrli gledališki zbor, ki je ves čas vpo-števal težko denarno stanje gledališča in je zastonj sodeloval; a spomniti se hoče pri tej priliki tudi neumornega gospoda kapelnika, ki je vse pevske in godbene naše predstave sploh omogočil. Zakaj brez njega bi tega lepega napredka nemogli zapisati v zgodovino našega gledališča.
Stokrat res in naša najsvetejša dolžnost je zato, da do zadnjega prostorčka napolnimo v nedeljo ob 8. uri zvečer naše gledališče.
* * *
Vratarica „Nar. doma" prodaja vstopnice.
* * *
Darove za nedeljsko benefično predstavo shranja, če bi prej prišli, vratarica „Nar. doma". _
tržaška gledališča.
FENICE. Danes ob 8.30 uri zvečer „Netopir".
Književnost in umetnost
Triumf jugoslovanske umetnosti. Na
umetniški razstavi v Rimu je srbska vlada — kakor smo že poročali — priredila paviljon, kjer so našli zavetišča tudi hrvatski umetniki in s čemer je misel hrvatsko-srb-skega jedinstva zadobila na najplemenitejem polju človeškega stremljenja svoje posvećenje. Z največo radostjo pa posnemljemo iz italijanskih listov, da slavi v Rimu jugoslovanska umetnost prave triumfe. Paviljon Srbije je sedaj naj veča atrakcija na umetniški razstavi v Rimu: cilj romanja tisočem in tisočem, ki prihajajo občudovat slovansko, jim doslej malo znano umetnost. — Izlasti proslavljajo italijanski listi mojstra-kiparja Meštrovica. „La VitaM pravi n. pr., da je mednarodno občinstvo Meštroviča že vzljubilo in ga proslavlja, a za italijansko publiko je prava atrakcija. V „Giornale d' Italia" piše Belloni: „Meštrovic je umetnik, ki se ga more prispodlabljati Rodinu in ki ima ob enem tudi nekaj od duha Michelangela — to je resnica in ne hvala.
V	srbskem paviljonu ne nastopa Še narod, ki je že umetnik, pač pa nastopa v delih enega umetnika ves narod. Meštrovič je kreator. V „Corriere della Serra" piše Ci-vinini: „Ivan Meštrovic je tisti sijajni, doslej nepoznani nam umetnik, ki naenkrat nastopa, da se uveljavlja med velikimi umetniki naše dobe. Ta umetnik je Hrvat.
V	njem se združuje po svoji umetniški vrednosti veliki pomen te razstave, ki je v glavnem po njem revija velike, lepe, ponosne umetnosti. Le jednega umetnika mu je smeti postavljati na stran po veličini koncepcije in moči izraza, a ta je genij: Rodina. Vsaka njegova skulptura je že po sebi rapsodija, ki po svečanem povdarjanju marmorja ponavlja divje viharje in težke boli, ki jih je skozi stoletja opeval slepi guslar: je to poetična in ustvarjajoča duša srbskega naroda".
Tako pišejo o slovanski umetnosti in slovanskih umetnikih prosvetljeni in ustvarjajoči, in po plemenitosti svojega umetniškega ustvarjanja nad nizke strasti vzvišeni duhovi italijanskega naroda. Njihova hvala in priznanje zvenita kakor slavospev v proslavo triunfa slovanske vzajemnosti! Blagoslovljeno bodi hrvatsko-srbsko kulturno je-
dinstvo in priznanje kraljevi srbski vladi, ki sta slovanski umetnosti priborila to zmago I Čestitamo Hrvatom in Srbom in čestitamo tudi — sebi I Triumf v Rimu pred svetom, ki ustvarja, nas visoko dviga, tako visoko, da nas ne more dosezati blato, ki je mečeje — tisti pritlikavci v naših pokrajinah, ki kriče, ker so nesposobni, da bi kaj — ustvarjali! I V Rimu so sodili, ljudje okolo „Piccola" in „Indipendenta" pa naj le sramote dalje, saj — druzega ne znajo 11
Simfonični koncert v Politeama Ros-setti. Maestro Ferrari je včeraj zvečer v drugič koncertiral s svojim krasno izvežbenim in mojstersko discipliniranim orkestrom. Izmed petih točk je bila tudi ena slovanska: Borodinov: „V azijski puščavi". Izvajanje je zelo ugajalo. Ljudstvo „odzgoraj* je sicer burno zahtevalo ponovitev te točke, a Maestro ni ugodil tej želji. Velik aplavz je sledil izvajanju najnovejšega in splošno obču-dovanega sinfoničnega poemata Klaudija Debussya, impresionista.
Obisk srednji.
DAROVI.
—	O priliki pogreba pok. gospodične Felice Gruntarjeve iz Šmarij so nabrali K 10*20 za žensko CMD. — Denar hrani uprava.
—	Za zgradbo nove šole v Trstu je daroval gosp. Gregor Zidar iz Rocola 20 kron. — Srčna hvala. Denar hrani uprava. _
Vesti iz Goriške.
x Krvava Velikanoč v Mirnu. —
„Edinost" je že na kratko poročala o nesreči, ki se je pripetila nekemu dragoncu v Mirnu povodom neke velike rabuke. Danes spopolnjujemo ono vest po poročilih z lica mesta.
Prva žrtev pretepa je oni dragonec, ki se je nahajal na orožnih vajah. Druga žrtev je dvajsetletni Leopold Malič iz Peči, ki je bil ranjen na desnem stegnu tako hudo, da je čudno, da je ostal pri življenju. Tretja je Josip Batistič tudi iz Peči, ki je bil baje glavni povzročitelj tragedije in ki je težko ranjen na prsih.
Pretep je nastal sledečim načinom: Na Velikonoč so se nahajali nekateri mladeniči iz Mirna in Peči v gostilni Budinovi. Prostori so bili natlačeno polni.
Ker je bilo omizje jako številno, so prinesli vina na mizo v Škafu. Na enkrat se je prikazal 40-letni Josip Batistič in je, ne ve se iz kakega vzroka, dvignil stolico in jo vrgel proti omenjeni mizi.
Hipoma je nastal prepir in splošna zmešnjava, vendar se je nekaterim treznim možem posrečilo vzpostaviti zopet mir.
Prepir pa se je zanesel na ulico, ko so nekateri mladeniči zapustili gostilno in se napotili v vas. Nastal je najprvo pretep med mirenskimi fanti. Ko so prišli mimo nekateri dragonci, ki so se slučajno sprehajali v vasi, so se pričeli le-ti vmešavati. Neki korporal se je pričel bahati, da on že pozna zakone itd.; to pa je fante še bolj razgrelo. Vsled tega je nastal pretep med mladeniči in vojaki. Le-ti so potegnili sablje in mahali kakor besni okrog sebe. Nihče vašČanov si ni upal posegniti vmes.
Konečno so prihiteli orožniki in aretirali dragonce izvzemši jednega, ki je skočil na zid in s tega v Vipavo. Dragonec je preplaval reko, a prišedši na nasprotni breg, se ni mogel nikjer oprijeti, da bi se potegnil na suho. Težka vojaška obleka, sablja in škornji so ga ovirali pri tem tako, da je končno utonil.
Ljudje, ki so dragonca videli, kako je' skočil v vodo, so mislili, da jo je srečno preplaval in zato se v temi nihče ni brigal več zanj.
Drugo jutro pa so ga našli mrtvega in krčevito držečega se ob neko rastlino. Utopljenec je bil na orožnih vajah, je iz Gradca doma, poročen in oče več otrok.
Ostale dragonce je orožništvo prepeljalo v vojaške zapore.
Toda s tem ni Še bilo konec pretepanja.
Komaj so se oddaljili orožniki z dragonci, so se napotili mladeniči iz Peči proti domu. Pri prvih hišah se je prikazal zopet Batistič, ki je napadel Leopolda Maliča z
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Velika klobučarna
Romeo Doplicher
Klobuki Iz klobučevine prvih tovarn.
Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport.
I0G8&0&
l J. t M.

----a»
Mnenje g. dr.a Ivana Fritsch-a,
na Dunaju
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
%
V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje zamorem Vam naznaniti, da sem rabil Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) pri malokrvnih bolnikih in onih, ki so trpeli na čutnicah ter da sem dosegel z istim vedno izvrstne uspehe.
DUNAJ; 18. oktobra 1907.
Pro}. Fritsch.
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA".
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvo, dn sem
odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina in prodajam: Belo in črno po 104 liter, Drehezjjevo pivo po 56 »t liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Mnr-»- t in vsakovrstni likeri. Kuhinja Je vedno preskrbljena z gorklml ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim i Vehoslav Kocijančič.
Gualtiero Cozzio 1
Pmio San Glovanni 2
ln Torreate 15 (nasproti Chiozzl) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik
Dr. J. Čer mak
TRST
nlici della gaaerma It
II, n
Novo ievUornlco v Rojnnii
Odprl sem v Rojanu, via Montorsino
št. 15 novo čevljarnico, v kateri sprejemam vsakovrstna naročila po meri in popravke. — Podružnica v Škorklji (S. Pietro 45).
Za obilno podporo se toplo priporočam cenj. občinstvu udani
Avgust Tavčar.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanitt 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri v soboto od 9.—11. predp.
Mehanična klop s kleščami, medene cevi, steklen klobuk za plin, Števci za vodo, Šivalni stroj Singer, mizica, omara s 4 predali, divan-postelja z galerijo, kredenčna omara s sivim mramorjem, naslonjači, regu-latorična ura, stolice iz ponarejenega usnja, slike, trumeaux z ogledalom, chiffoniers, nočne omarice, toilette, stojalo, obešalo z ogledalom, gramofon, umivalnik z mramorjem in ogledalom za 2 osebi.
Čevljarska zadruga v jVtirnu
= pri Gorici	111
Prodololnlco Mu o Trstu ola Barrlera vecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri ln tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. Kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78
H Pečatniki iz kaučuka
se izdelujejo najaolidnejše in najtančneje samo v mehanični
delavnici
tržaškega grafičnega zavoda :;:
(Stabilimento grafico Triestino). Telefon 74*. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratocjev itd. za pečatnike.
PoŠiljatve na deželo.	1760
•••
I sss I kolinsko cikorijo I I
V	I	edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.	— }\_'	W
Stran IV.
►EDINOST« st. 109
V Trstu, dne 20. aprila 1911.
nožem in mu prizadejal težko rano na desnem stegnu, vsled česar se je le-ta one-sveščen zgrudil na tla. Tovariši so ga dvignili in prenesli na njegov dom, ter so poklicali zdravnika dra. Defranceschija, ki mu je nudil prvo pomoč.
Pa tudi napadalec jo je izkuhal. Nekdo mu je vrgel debel kamen v prsi, da se je zgrudil.
Med mirenskim prebivalstvom je vzbudila ta tragedija silno razburjenje.
x Vojaška vest Major konjeništva v Gorici Keil je umirovljen, a ostane še naprej v našem mestu.
Kolesarsko društvo „Danica" priredi 30. t. m. izlet po Krasu. Prvi oddelek s kolesi iz društvenih prostorov ob 7. uri zjutraj. Drugi oddelek z vlakom ob 8. in pol do Štanjela in potem s kolesi v Komen, Na-brežino in nazaj skozi Tržič.
Umrl je včeraj v Tržiču tamošnji župan conte Valentinis v starosti 65 let.
Druge slovanske deiele
Umrl je na veliki petek v graški bolnišnici vpokojeni nadučitelj Lovro Serajnik. Pokojnik je bil zaveden koroški Slovenec.
Gospodarstvo*
„Dalmatia". Vlada je odobrila spremenjena pravila paroplovnega društva „Dalmatia", kakor so jih sklenili delničarji meseca nov, 1910.
Povzdiga industrije. Iz Plzna: Škodo va tovarna pomnoži vsled velikih naroČil za dreadnoughte delavstvo od 6000 na 12.000. — Za to leto so nameravane investicije v skupnem znesku 2 in pol mil. kron.
Dalmatinska gospodarska banka v Zadru. V Zadru so ustanovili banko pod gorenjim naslovom na zadružni podlagi z nalogo, da podpira poljedelstvo, ribarstvo, domačo industrijo in gospodarstvo Dalmacije v najširjem pomenu.
Nov gospodarski stroj. V Ameriki so iznašli stroj, ki orje njivo za deset ljudi naenkrat. Motorni stroj more namreč naenkrat orati deset brazd. Motor je na petrolej ter sta potrebna samo dva človeka, da stroj oskrbujeta in vodita. Eden upravlja motor, drugi ravna oralni stroj. — Štroj dela jako točno in ni dvoma, da ga kmalu uvedejo tudi v Evropi. _
Razne vesti.
Sovraštvo med živalimi. Domače in divje živali sovražijo pogostokrat splošno druge vrste. Najzanimivejši slučaji so oni, ki kažejo podedovano sovraštvo. Strah slabot-nejše vrste pred močnejšim sovražnikom je tako velik in močen, da ga že novorojenci čutijo. Vse goveje vrste sovražijo brez izjeme volkove. To sovraštvo je podedovano že iz onih časov, ko so goveda še tavala divja po gozdovih in dobravah in jih je vsak trenutek napadla izstradana čreda volkov, ki je odnesla tele ali več tovarišev.
Sovraštvo med psom in mačko je brez dvoma podedovan nagon, ki se lahko dokaže tudi pri večjih mačjih vrstah. V Indiji ima tiger globoko v džungli svoj brlog in mladiči imajo le malo sovražnikov. Če najde medved ali leopard slučajno ta brlog, se hitro vrne in skrije. Dvomljivo je celo, če bi se lotila kršsnih mačic velikanska kača — boa. A velike črede brezciljno okrog ta-vajočih divjih psov napadejo takoj brlog. Če stare ni doma, jih mirno raztrgajo in požro. Če se pa v tem času vrne z lova s plenom, ga izpusti in se izgubi v ločju. Ve namreč, da bi jo požrešna čreda brezpogojno raztrgala, četudi bi jih sama usmrtila deset. Tigra, ki je rojena v menežarijah ali v zoologičnih vrtih, gleda brez sovraštva živali, ki so zaklenjene okoli nje. Tudi to je ne razburja, če vidi živali, ki jih dotlej ni videla. A gorje psu, ki pride na pregled; če ga ne more zgrabiti, rjove in kaže svoje strahovito zobovje ter buta ob zamrežena vrata.
Leopard, ki živi večji del v gozdu in lahko uide divjim psom na drevje, ne kaže tega sovraštva. Žre pa posebno rad pse, ki jih napada raz drevo. Zato pa sovražijo vsi psi na drevju živeče mačke in se jih obenem neznansko boje, medtem ko napadajo tigra in druge na zemlji živeče mačke brez strahu.
Levi, opice in druge živali v puščavah in vročih krajih sovražijo črnopolte ljudi bolj ko belopoltega Evropejca. Ko je svoje dni obiskala družba Somalijev zoologični vrt v Londonu, so postali levi popolnoma divji. Opice so plaho vpile in jezno momljale, antilope so se izkušale osvoboditi in pobegniti in še celo flegmatična divja goveda so bila razburjena. Vse te živali so spoznale v zamorcih svoje sovražnike, ki so že stoletja in stoletja lovili po džunglah njihove vrstnike.
M. V. Brezovnlk v „Naši bodočnosti*.
Tunel |se je podrl. Na velikonočno nedeljo zvečer se je zrušil del zidu v predoru pri Andujarju ob Gnadalkviviru blizu Sevile. Par trenotkov poprej se je peljal skozi tunel ekspresni madridski vlak, v katerem sta bila vojvoda Orleanski in vojvoda Montpelirski. Najbrže je bil nameravan atentat. Preono so zamogli zapreti progo, je zapeljal v predor osebni vlak iz Sevile,
ki je tudi skočil s dra. Mnogo potnikov je bilo težko ranjenih. Za nekaj dni je promet skozi tunel nemožen.
Umrlega kardinala Ledohowskega prepeljejo na Poznanjsko. Iz Berolina poročajo: Nemški cesar je dovolil, da prepeljejo iz Rima truplo leta 1903 tamkaj umrlega poljskega kardinala Ledohowskega na Poznanjsko. Ledohowski je bil svoj čas na Nemškem 2 leti zaprt za časa nemškega kulturnega boja, izlasti radi tega, ker je bil voditelj poljske stranke.
Zopet kuga na Kitajskem. — Kakor poročajo brzojavke iz Hongkonga, je zopet izbruhnila kuga na Kitajskem in zahteva zopet nešteto žrtev.
Mestna hiša v Schaerbeeku pogorela. V bruseljskem predmestju Sčhaerbeek je v torek ravno med sejmom izbruhnil požar v mestni hiši. Ogenj je bil očevidno položen. Na več krajih so našli sode s petrolejem, ki so provzročili velikanski požar. Škode je 30 milijonov frankov. Na trgu pred mestno hišo je nastala grozna panika, vendar se ogenj ni razširil na lesene bajte na trgu. Sodna oblastnija je ugotovila, da so bili položeni sodi s petrolejem na 6 mestih in to se je zgodilo za časa velikonočnih praznikov, ko so bili uradi zaprti. — Sumijo, da je zažgal kak občinski uradnik, ki je hotel na ta način prikriti sledove svojih poneverjenj v občinski blagajni. Zgorel je tudi ves arhiv civilnega urada in knjigovodstva, ker se je isti nahajal v gorenjih nadstropjih. — Rešili so le nekaj malega, kar se je nahajalo v podzemskih
prostorih.		
HIIN	HALI OGLASI	P—S 1■■■■■■
<*>	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane be> sede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.	
Cnh«2 v bližini pošte, pripravna za uradnike, je OUlfC* oddati. — Poizvedbe v uredništvu.		
00 krasno letno stanovanje 2 sobi, 1 _	So kabinet, kuhinja, veranda teraso
in druge pritikline od junija do oktobra Obrniti se: Vila Tranner v Miramaru.
Odda
perfektna Šivilja za damske obleke za S U nekai dni na dom. Pismene ponudbe
— - "	689
Išče
na naslov Gospa Fischer - Koper.
||AaviOO vajenca v trgovini iestvin sprejmem UlsClIlrClj takoj. Naslov pove Edinost. 692
I DnO meblovana soba za eno ali 2 osebi v novi LOpd hifii se odda takoj v najem. Ulica Maio-ica 10, IV. naditr.	694
M fotograf je Anton JerkK. Trst,
Via del le Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Albanija in Albanci. šfcS
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Mlad trgovski
govori razun materinega jezika nemško in romunsko, iače mesto v mali kolonialni trgovini. Za prvi čas bi služil brezplačno. Ponudbe na r Edin ost" pf d „Trgovski pomočnik".	676
Od ikovana babica foSfsE«
se priporoča.	67 S
Meblirana soba Commerciale 32, polu-
nadstropje.	684
Kupim zemljišče suhem in solnčnatem
kraju v Ajdovščini ali Vipavi pri tekoči vodi. Ponudbe s ceno poslati: Herman Kollarsich, Caffe Corso, Trst.	679
Josip Trampuš
Trst, allot Iadnatrla itev. 3 (Sv. Jakob) priporoča svojo pekari J o. Večkrat aa dan avet krah. Zaloga moko vsake vrate ls prvih mlinov. Vino In likerji v steklenicah. Sladčloe ln bllkott.	1*28
Krojočnlca za civiliste In vojake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6 0. n.
Priporoča se slavnem občinstvu Jn vojaštvu za vsakovrstna dela. Blage prve vrst«, delo Mlidne, osne
1-nadstropna hiša
H nad ulico Rosetti, z vrtom pred | in dvoriščem z vodnjakom zadej K m hiše in najkrasnejim razgledom h 5 na vse mesto tja do Miramara 5
■	na eno in do Pirana na drugo J H stran, kakor nalašč za one, H ■■j ki nočejo biti oddaljeni od SH H mesta, a vendar uživati mir ■
■	dežele — je na prodaj ali ■
■	pa se odda v najem. — |
■ Povprašati je v uredništvu „Edi- mm nosti" ulica Giorgio Galatti 20, ™
■	II. nadstropje - levo. ■
V čevljarnici -------
A Ila Cittžfc di Trieste"
ulic« delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli
so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala do najugodnejših cenah
tudi Sevlj! in nizki Čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji in oblike. _Blago prve vrste._Delo solidno in popolno.

Gospod, podporno droitvo o Trebčati
vabi k
občnemu zbora
ki se bo vršil
v nedeljo dne 7. t. m. ob 10. uri predpoldne v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev odbora in načelstva.
5.	Eventuelnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico Basso
Trst, ul. Sei te Fontane 43.
Blago vedno sveže
In eene smerne.
Dmetnl: totoarafičnl ^■atelJi^H
ST. Jako-
- TRST.
8V. Jako-u - TRST.
nlloa BIto Itev. 42 (pritličje)
I	ai3 '
brzinj« mko fotognuMno dalo, kakor tndl naglad«, posnetka, notranjost lokalov, poieeUnaato pIoMo n Tnkomtn« apomoniko Itd. M. Itd.
Posebnost: Povečanje vsakatsre fotografije.
Bodi udobno«ti P. H. naročnikov ■prejem« noročbe ln jih Uvršajo no doma, ovontaoloo tudi rano) mesto.
Podpisani nov lastnik naznanja, da je odprl
mesnico
v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6
dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence.
Gnido GaMeosicli, lastnit
r" AfA'
Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri ovet" (Mlfleflorl)
Cisti kri ter je isrrstno sred«Wo proti onim »luč jim, če peče \ želodca, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. - Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter ae dobiva v odliko'ani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Poitne poiiljatve ao Izvršujejo takoj ln franko, ako ae dopošlje Kron 1)0.
Zaloga ta- In laazem. vin, tpirlta likerjev In razprodaja aa debelo Ia drobno
JAKOB PERHAUC
Trat, Via delle Acque it 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor Aancoekega Šampanjca, penečih desert* nih Italijanakih in avstro - ogrskih vin. Bordeanz Burgnnder, renskih vin, Mosella in ChiantL Bom, konj**, rasna žganja ter posebni pristni tropinovec, alivovec ia bikierec. Izdelki L vrate, došli iz do-k vsaka oacodba ae takoj izvrfi. Raspo-cahtevo in franko.
ličnih krajev,
ftUja m po povsetj«. Ceniki
Razprodaja od pol litra n&prej.
263
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno
„PRI FRANCU"
v Trstu, nI. giosue Carducci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB ORTAK,
0 nojem se oddalo Ncikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella soi
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
V Marni in M\kn\
vogal ul. Grhega
in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabria.
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice.
= CENE ZMERNE. =
Asti Spumante, Eefofik zagrebški Pelinkovac in Sokol Posebne vrste: Enas po najzmernejših cenah.

: Gostilničarja:
se išče
za „Narodni dom" v Buzetu
Informacije pri podpisanem društvu.
Potrošno obrtno gospodar, druftvo
v Buzetu.
Poskusite FI- Co1ii+«ti" ki je naj-GOVOKAVO ffOclIUUn finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
A

Prodajaln, ur in dragocenosti
G. 1VCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta )
Trst	corso Ste«. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatan ine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

Horott^zo gfjU
treba naBlovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal
Zdravilno pivo (dvojnega Kvasa)
„SVETI ŠTEFAN"
Zdravniki profesoiji Cervelli, Garzilii, Casaini, Fiore in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Nea-polja ter Se več drugih bo izjavili, da ie to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tadi koristno m* nervoza« ta aaomlftno fta vrhu tep u konvaleaoente ln m&tare, ki dojijo.
# Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaloga: v Trstu, via Valdirivo št. 32. - Telefon št. 2201
Zaloga ▼ Oorlol prt |g. A. Št F. Anderwald, Corso Q. Verdi 32.	(A)