OLJKI.
KHNTHTH.
ZLOŽIL
P. HUGOLIN SflTTNER
z „GLASBENA MATICA“ V LJUBLJANI. :
XLII. DRUŠTVENO LETO. — XXII. LETO REDNIH DRUŠVENIH KONCERTOV.
V	sredo, dne 22., v četrtek, dne 23. aprila 1914, obakrat točno ob tri četrt na osem zvečer in v nedeljo, dne 26. aprila 1914 točno ob petih popoldne v veliki dvorani hotela „Union“
trije veliki koncerti
pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada.
Izvajala se bode najnovejša slovenska koncertna skladba kantata v treh delih
„OUJKI“.
Za soli, zbor in orkester uglasbil P. Hugolin Sattner O. FF. M. Pesem zložil Simon Gregorčič.
Sodelujejo: gospa Fanetta Hermsdorf-Bilinova, koncertna pevka v Karlsruhe (sopran), g. Ivan Levar, operni pevec iz Aachena (bariton), gdč. Cenka Severjeva, članica pevskega zbora „Glasbene Matice“ (alt), pevski zbor „Glasbene Matice“ (170 pevk in pevcev) in orkester c. in kr. pešpolka Albert I. kralj Belgijcev št. 27, in gospodje člani „Glasbene Matice“.
Ob začetku prvega koncerta izvaja orkester E. Hochreiterjevo Dyoniziško uverturo; ob začetku drugega koncerta poje solistinja gospa Hermsdorf-Bilinova, in ob začetku tretjega poje g. Ivan Levar nekaj pesmi.
Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 40 h, za dijake in dijakinje 60 h, se dobivajo v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici v Ljubljani in na večer koncerta pri blagajni. — Pesem Gregorčičeva, spis dr. M. Opeke „Himna miru*, vodilne misli kantate (dr. Mantuani), tematična analiza z notami g. E. Hochreiterja in razni na kantato se nanašajoči podatki se dobivajo v knjižici s slikami istotam za ceno 20 h.
O IvJ KI.
SPESNIL
SIMON GREGORČIČ.
Drevo, rastoče v vinskem bregu, Lepo zeleno v belem snegu,
Oj drago oljkovo drevo, Pozdravljam te srčno, srčno!
Ko travnat otok u puščavi Prijazno tukaj zeleniš;
Vojak ponosen se mi zdiš Stoječ po bitvi na planjavi:
Le njega bojni grom ni strl, Tovariše je vse podrl.
Čemu je tebi smrtna sila Življenja moč in kras pustila?
Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik? Nikakor! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje,
Ko spet se bo pomladil svet,
Ko nov razvil se bo nam cvet. Na te iz golih tam grmičev Zletava roj nam zvestih ptičev,
In glasno v vejah žvrgolf Meneč, da svet se vže mladi.
In, oj, kako mudi rado Na tebi moje se oko! —
Prijazno oljkovo drevo,
Pomnik nekdajnih dni cvetočih, Prorök krasnejših dni bodočih, Pozdravljam te,
Proslavljam te!
Ti v rane vlivaš nam zdravila, Svetostna nam rodiš mazila,
Oživljaš nam telesno moč, Proganjaš z lučjo temno noč. — Proslavljam te! —
Miru podoba ljuba ti]
Ljudem si vže iz davnih dni'.
Naš rod se ves je bil pokvaril,
In modri Bog se je kesal,
Da je človeško bitje vstvaril.
Zato pa vse ljudi končal
V pregroznem, splošnem je potopu, Zanesel malemu je tropu.
Ves rešeni človeški rod Tedaj en sam je nosil brod,
Kdo ve, če ta vbeži pokopu?
Nad njim mračno, temno nebo,
In krog in krog brezdanja voda,
A rešnega nikjeri proda, —
Strašno, strašno!
Kdaj ta brezbrežna voda splahne? Kdaj srd neba se vpokoji?
Mar Bog na veke se jezi?
O	nel Dih božji toplo dahne In voda gine, pada, sahne Kakör pred solncem sneg kopni.
In, glej, iz vode se sušeče Drevo priraste zeleneče,
Golobček bel se nanj spusti,
Na drevu kljuva, kljuva, pika,
In ko z drevesa odleti,
V rudečem kljunu zeleni Mu oljkova mladika.
Kako je pač brodar vesel Goloba z vejico vsprijel!
To vejo z oljčnega drevesa So do človeškega rodu Poslala vblažena nebesa
V poroštvo sprave in miru. — Miru simbol si tudi nam! —
Glej, prišla oljčna je nedelja, In polne srčnega veselja
Vrvijo trume v božji hram.
Odrasle zreš in otročiče Nesoče oljkove snopiče,
Če ne, mladike oljčne vsaj, Svetišče zdi se oljkov gaj.
Skoz okna solnce božje lije
V	ta gaj svoj zlati žar z nebes,
A bolj še sreče solnce sije Otrokom z lic in iz očes Skoz senco oljkovih peres.
Pristopi starček sivolas,
In blagoslov nebeški kliče Njegov srčnomoleči glas Na oljčne veje in snopiče.
O,	naj te oljke, kjer bi bile,
Bi blagoslov in mir delile!
Da, oljkove mladike te Mir bodo in blagost rodile,
Ko hiše, vrte in polje Blagoslavljaje pokrope.
Glej po kropljenji njivo, trato, Kako razvija njih se kras!
Kako se ziblje žito zlato,
Pod srp vže sili, sili v pas, —
In drevje to — kako bogato!
O,	srečni kmetje, srečna vas!
Pa, oh, — kaj se temni nebo?
Pod njim se megle temnosive Vale čez vrte, trate, njive Gromeč grozno, preteč strašno. Pred selsko kočico kleče,
Otroci, starčki in žene,
Z boječim, solznatim očesom K oblačnim, mračnim zro nebesom Glasno ihteč,
K Bogu moleč.
A hiše skrbni gospodar Mladike oljkove sežiga,
Da vmiril grozni bi vihar:
In sveti dim se k nebu dviga,
In, glej, preteči prej oblak Na polja vlije dež krotak. —
O,	da bi ti, mladika mila,
Nevihto tudi vtolažila,
Ki burno hruje med ljudmi,
Ki v srci strastno nam besni,
Da meni vsaj bi jo vmirila! Srce mi pravi, da jo boš,
Če,"prej ne, ko me boš kropila!
Pred duhom vidim nizko sobo,
A v sobi bledo sveč svitlöbo;
Mej svečami pa spava mož,
Bled mož, ogrnjen s plaščem črnim, Ki s trakom je našit srebrnim;
On trdno spi, nevzdramno spi, Strudila ga je težka hoja.
Moža pa množica ljudi Z mladiko oljkovo kropi'
Želeč mu večnega pokoja.
Oj, bratje, ko se to zgodi,
Tedaj bončana pot bo moja In konec bo težav in b6ja,
Tedaj potihne za vsekdär,
Srca mi in sveta vihar!
Kako je nastala pesnitev »Oljki«.
Mož, ki je začrtal sebi in vsakemu resnemu delavcu geslo:
»Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan“ duhovnik-pesnik, ki tega gesla ni imel samo za napisano teorijo, ampak se je tudi sam ravnal po njem, ta je moral svoje polete v idealne višine prekiniti več nego enkrat in brez uspeha počakati druge prilike na suhi veji materijalizma in sebičnosti. In tedaj mu je krčevito utripalo žalostno srce; idealist je trpel in pretakal bridke solze. V takih trenutkih je izlil svojo bolest v verzih na papir, da se je utešil.
Tako je bilo tudi spomladi 1. 1882. Gregorčič je bil tedaj kaplan v Rifenbergu. V dveh dneh je zložil krasno odo, in sicer 3. in 4. marca, 1882. Tako je pisal našemu rojaku in svojemu prijatelju, notarju Ign. Gruntar-ju, dne 4. III. 1882 (ko so tiskali njegove pesmi za prvo izdajo): „dodam ... še dve drugi pesmi; eno teh sem ta hip (2'/4 popoludne) končal; spisal sem danes 70 verzov. Naslov pesmi je „Oljki“, šteje blizu 140 verzov; morda jo pošljem prej tudi „Zvonu“, ker je oljčna nedelja tukaj!“ Dovršil j£ torej 3. marca 65, 4. marca pa 70 verzov. — Dne 24. marca, 1882 že poroča tedanji „Zvonov“ urednik, Fr. Levec, svojemu prijatelju Gruntarju: „Za „Zvon" mi je poslal Gregorčič krasno, dve tiskane strani obširno pesem „Oljki“.* — Tiskar Klein je tedaj rekel Levcu, da tiska Gregorčičeve poezije v 1800 izvodih. Istotako piše Gregorčič Gruntarju: „Papirja več ne bom naročeval, naj se tiska zaenkrat 1800 iztisov —; iz razprodaje knjig bom nekoliko razvidel, v koliko so moje poezije res priljubljene.“ A g. notar Gruntar nas obvešča: .... sem prodal tekom treh mesecev do 2000 iztisov.“
—	Pesem „Oljki“ ni malo pripomogla do tega uspeha.
Himna mitu,1)
Meditacija.
Za premiero Gregorčič - S a tt n e r j e v e „Oljke“ napisal dr. M i h a e 1 Opeka.
Kako ne bi vedeli, da je „Oljka“ himna miru, te velike potrebe našega življenja in sladke blaginje naših duš ?
Sen o miru diha že iz prvih vrst. Pesnik gleda zamišljen oljko v vinskem bregu, zeleno sredi snežne zimske odeje. In zazdi se mu ta oljka kakor sanjajoč otok v puščavi, obdani od brezbrežnega miru — kakor vojak, ki je ostal pri življenju na bojnem polju, kamor je po krvavem viharju pravkar legel truden mir. . . Kakor tih nagrobni spomenik bi se mu skoraj zazdela oljka, kakor druga žalujka na kraju večnega miru, — kjer mnogi spe nevzdramno spanje:2) da njeno zelenje, znak življenja in pomladi, ne odtegne očesa strani od kraja smrti, kjer — križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi.. .3)
Za oddih pozdravi pesnik pomlad in življenje, ki ju spominja zelenje oljčnega drevesa sredi bele zime, z eno samo besedo se pokloni luči in moči in zdravju, ki ga deli oljka — potem pa udari s polnim akordom na strune miru.
*
* *
]) Ponatisk iz „Slovenca 1914, št. 70.
2)	Gregorčič, Vseh mrtvih dan.
s) Ib.
Davno je tega, kar je oljka prvikrat znanila veliki mir, veliko spravo med Stvarnikom in stvarmi. Po tistem strašnem prvem viharju je bilo, ki je preobrazil komaj ustvarjeni in že izkvarjeni svet, ki je opral sveta grehoto v vodah vesoljnega potopa. Silovito je opisal Mozes ta vihar, ki je pridivjal z božjo jezo nad človeški rod. Iz zemlje so prigrmele vode in izpod neba so udarile: — predrli so se vsi studenci globokega prepada in odprle zatvornice neba . .. Štirideset dni in štirideset noči je lil dež na zemljo
—	in vode so rastle in grozno so se razlile in napolnile vse na površini zemlje ... In so potapljale pod seboj vse stvari, ki so se gibale na zemlji . .. Tako se je razvnel srd božji nad stvarstvom, ki ni poznalo več strahu božjega. — Zakaj popačilo je vse meso svojo pot na zemlji.. . Samo Noe je bil pravičen in se je bal Gospoda, on in njegovi. Zato so bili oteti. — Vse je bilo potrebljeno z zemlje; ostal je pa sam Noe in kateri so bili ž njim v ladji. . .
Ves rešeni človeški rod tedaj en sam je nosil brod.
Temu rodu je oznanila rešenje — oljka. Temu rodu, ki naj bi bil oče boljših človeških otrok. .. Vode so se začele odtekati in upadati. Tedaj je Noe izpustil iz ladje vrana; a ta je izletel in se ni vrnil. Izpustil je pa za njim tudi goloba; ta pa se je povrnil v ladjo, ker še ni našel, kamor bi sedel. Ko je pa počakal Noe še drugih sedem dni, je izpustil zopet iz ladje goloba. In glej, zdaj se mu je vrnil šele proti večeru in je prinesel v kljunu oljčno vejico z zelenimi listi. Tedaj je Noe spoznal, da so odtekle vode z zemlje:
To vejo z oljčnega drevesa so do človeškega rodu poslala vbldžena nebesa v poroštvo sprave in miru. —
Prva velika sprava, velika zaveza miru med Bogom in ljudmi.1) Oljka je bila nje ljubezniva znanilka . . .
*
Od takrat je oljka skozi vse veke simbol miru. In še vsebolj, odkar je skoro štiri tisoč let pozneje pozdravljala njega, ki je Rex pacificus noster, naš Kralj mirudajalec, kateri je prišel dovršit drugo, še večjo spravo med nebom in zemljo. — Bila je posebna dies Dominica, sijajen dan Gospodov, ko se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po preroku : — Povejte hčeri Sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotak in sedeč na oslici in na žrebetu podjarmene oslice.2) Gospod je slavil svoj slovesni vhod v Jeruzalem. In — silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z dreves' in stlali na pot. Množice pa, katere so spredaj in zadaj šle, so vpile, rekoč: Ho-sana sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, f kateri pride v imenu Gospodovem! Ho-sana na visokosti!8) — To je tisti dogodek, ki je bil podoba vesoljne zgodovine človeštva. Zakaj v sredi časov se je prikazal Odrešenik: pred njim so šla ljudstva od začetka sveta in za njim pojdejo do konca dni, in vsi narodi se morajo ozirati vanj, eni z upanjem na prihodnjega, drugi z vero v že prišlega — zakaj nihče ne bo zveličan, kdor njemu ne kliče: Hosana! Benedictus 1‘) In kakor prva Cvetna nedelja je bil tisti dan. — Pueri Hebraeorum portantes rämos olivarum obviaverunt Domino, clamantes et
!) Prim. Gen. VI,—IX.
-) Cahar. IX., 9.
3)	Mat. XXI. 8—9.
■*) Prim. August. 31. in Joan. 5. in Hieron. in Matth. c. 21.
dicentes: Hosana in excelsis1): Mladina je šla z oljkovimi mladikami Gospodu naproti in je klicala, rekoč: Hosana na višavah! Na slovesnem pohodu je s palmo oljka pozdravljala Kralja miru, njega, 'ki se je koj nato žalujoče sklanjala nad njim, ko je na Oljsk gori lil krvavi pöt za mir sveta. ..
Za tisti pravi mir, ki si ga svet ne more dati sam. Le od Gospoda se razliva v naše duše, ki je Pot, Resnica in Življenje, samo iz njegovih milostnih studencev, iz njegovih tihih svetišč. Zato pa je prav, da je vse, kar mir oznanja in deli, posvečeno v bližini Gospodovi, v njegovih svetih prebivališčih. In zato je tako ginljiva in tolažbe polna poezija Cvetne nedelje, ko se vsako leto obnavlja prvi praznik palm in oljk, Gospodov kraljevski vhod v sveto Mesto — obnavlja zato, da blagoslovljene palmove in oljčne veje raznašajo iz svetišča blagoslov in mir med odrešeno ljudstvo božje.
Svetišče zdi se oljkov gaj. —
Pristopi starček sivolas in blagoslov nebeški kliče na oljčne veje in snopiče.
O, naj te oljke, kjer bi bile, bi blagoslov in mir delile! . ,.
Kakor sveti ogenj z grmade Velike sobote, tako mora blagoslovljena oljka Cvetne nedelje v vsako hišo, v sleherni dom. Svet les je vernemu domovanju, zakramentale je, ki na pobožno molitev razliva časni blagoslov po hišah, vrtovih in poljih in s tem blagoslovom tiho zadovoljnost življenja, tisti srečni mir, ki ga imamo najprej na mislih, kadarkoli hrepeneče izgovarjamo pred Gospodom veliko molitev: — Ut dies nostros in tua pace disponas: da naše dnove v svojem miru vladaš, prosimo, o Gospod!2)...
*
Resnično, velika je molitev za mir življenja! Neprenehoma bi jo lepetala našaraz-boljena in od viharjev tepena srca. Zakaj — človek, od žene rojen, malo časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan:3) zajoka, ko zagleda svet, in s solzo iz ugaslega očesa zapušča kraje minljivosti . . . Kaj gorja pritiska na dušo, da jo razvalovi v pišu in viharju, v strašnem vrtincu nepokoja, iz katerega onemoglo zveni klic na pomoč ... Tu rezki jeki telesne bolečine, tam neutolažljiva žalost duše: bridkosti nenadomestnih izgub, obup razdejanega upanja . . . strah za življenje, zä samo golo življenje .. . Oh, za to borno življenje, na katero pa je vendar tako privezano celo naše bitje, za katerim pa vendar
tako utriplje naše koprneče srce. Samo da živimo! samo da živimo daj nam danes
naš vsakdanji krnh! . ..
Glej, kako molijo siromaki, ko privihra nevihta, da odtrga od izsušenih ust trdi kosec življenskega kruha, ko
se megle temnosive vale čez polja, trate njive grmeč grozno, preteč strašno .. .
O slika, vredna da izlije vanjo celo plemenito dušo velik slikar! Kako drgetajo noge, na trdih tleh klečeče; kako se krčevito oklepa ena žuljeva roka druge — kakor druga drugi v tolažbo; kako se utrinjajo solzni biseri iz oči, k nebu povzdignjenih . . .
*) Off. hebd. sanctae.
2)	Canon Missae.
a Job. XIV., 1.
Pred selsko kočico kleče otroci, starčki in žene, z boječim, solznatim očesom k oblačnim, mračnim zro nebesom — gementes et flentes in hac lacrimarum valle:')
glasno ihteč, k Bogu molčč . . .
Kje si, o sveto blagoslovilo, da umiriš vihar nad vrtom, nad njivo in poljem, kjer raste živim življenje — da srcem, od begajočega strahu izmučenim, vrneš mir, brez katerega ni življenja?
Hiše skrbni gospodar mladike oljkove sežiga —
In sveti dim se kvišku dviga, in glej, preteči prej oblak na polje vlije dež krotak.
Rahel dež — kakor blagoslov zemlji, rodeči kruh, in — kakor zdravilne kaplje za duše trpinov, zopet oblagodarjene z mirom, tem tolažilnejšim in slajšim, čimbolj je potrjena vera, da on, ki v nebesih bdi, odpira o pravem času svojo roko in napolnjuje z dobroto vsako živo stvar. . ,2)
*
Zakaj on je Oče in Stvarnik. Vse ljubi, ker je vse njegovo. Vse je njegovo in najbolj — človeško srce. Zato je to srce nepokojno, dokler ne počije v njem, ki je vsemu alfa in omega, začetek in konec. Kar užijejo srca miru na zemlji, vse je samo kaplja, samo medel predokus onega miru, ki je obljubljen tam, kjer — bo Bog obrisal vsako solzo z oči svojih svetih in ne bo 'ne žalosti, ne vpitja, ne bolečine; zakaj kar je bilo, je prešlo3)... O blaženi mir! večni mir! Kaj čuda, če ga zaželi srce, trudno in razbičano od šib življenja, tako žejno stalne sreče in neminljivega miru . ..
Requiem aeternam . ..
Pred duhom vidim nizko sobo, a v sobi bledo sveč svetlobo . . .
Te luči svetijo v — večno luč. ..
Lux perpetua . . .
Med svečami pa spava mož On trdno spi, nezdramno spi. strudila ga je težka hoja.
Pri cilju — ln pace — In Christo4) — V miru večnosti----------------
Moža pa množica ljudi z mladiko oljkovo kropi želeč mu večnega pokoja —
Kako ne bi vedeli, da je „Oljka“ himna miru, te velike potrebe našega življenja in sladke blaginje naših duš ? —
*) Antiph. B. M. V.
*) Ps. 144. 16.
3)	Apoc. XXI. 4.
i) Nagrobni napisi v katakombah.
Gospa FflNETTfl HERMSDORF, rojena BILINfl.
»Oljki«.
Vodilne misli v skladbi.
Bilo je pred dvemi leti obsorej. Slovenski svet je nestrpno čakal dni 13., 14. in 17. marca, ko se je imel izvajati prvi slovenski oratorij. Bil je naroden dogodek. Veselje nad njim je prevevalo dolgo časa duše poslušalcev; onim pa, ki jim je življenski položaj onemogočil, biti osebno prisotnim, je nezadovoljnost objemala srce, kadarkoli je govorica bila o onih dneh. Dve leti! Kratek čas! A skladatelj prvega slovenskega oratorija nam podaja novo delo, veliko slovensko kantato z Gregorčičevim besedilom, .01 j k i*.
„Kantata“ je laški izraz in pomeni v prvi dobi vsako za človeške glasove zloženo večjo pevsko točko. Prvič nahajamo to ime leta 1600 za večje solo-speve, v katerih so se menjale ariozne in recitativične točke. Že Giac. Carissimi (1604—1674) pa loči cerkveno in posvetno kantato. Taka je ostala ta glasbena oblika vobče do začetka 18. veka. Najpred se je razvila cerkvena kantata v Angliji (Anthem), kjer ji je J. M
Händel dal dovršeno obliko, potem v Španiji (Villancicos). Dandanes razumevamo v glasbenem oblikoslovju pod znakom „Kantata“ vedno obširnejšo vokalno skladbo, sesta-jajočo iz solospevov in zborov s spremljevanjem orkestra. Od opere in od oratorija se loči zunanje po manjšem obsegu, v bistvu pa po izključitvi epičnega in dramatičnega elementa. S tem seve ni povedano, da se glasba ne bi smela dvigniti do dramatično patetičnega izraza.
P. H. Sattner zapušča v tem glasbotvoru prejšno pot in nastopa novo smer. Vendar je pa tudi tej skladbi lastna ona milota, ki preveva njegove skladbe in ki jo smemo označiti kot njegov slog.
Kdo ne pozna vzvišene ode nesmrtnega pesnika, Simona Gregorčiča? Med mladino je pač malokdo, da bi ne znal več ali manj verzov iz nje na pamet. P. H. S a 11-n e r je jako srečno izbral „Oljki“ za predmet novemu glasbotvoru za soli, zbor in orkester. — Skladba je razdeljena v tri dele. Prvi obdelava muzikalno fizično rast oljke in njen simbolični pomen, ki ga ima osobito v svetem pismu ; drugi del se ozira na njeno ulogo v naših slovenskih običajih in v verskem življenju; tretji in zadnji ilustrira vporabo oljke ob mrtvaškem odru, tam kjer zaključuje s kropilom vse boje in viharje človeške duše.
Oglejmo si skladbo podrobneje.
I.
Uvod je mična in prikupijiva idila. Izvaja ga orkester. Mirno leži pred nami slikovita južna pokrajina. Po holmih, zasajenih z zelenimi oljkami, se pasejo črede in pastirji piskajo na piščali; zdaj se oglasi eden s tega holma, zdaj drugi z nasprotnega, in v daljavi odmevajo jeki. Neodoljiva čarobna moč nas sili, slediti posameznim čutom skladateljevim, s katerimi vodi poslušalca tje v ono osredje, ki ga je pesnik izbral svoji pesnitvi.
Spev začenjata po kratkem uvodu sopran in alt:
.Drevo rastoče v vinskem bregu“;
tenor in bas jima sledita in nadaljujeta. To je tako duhovito rešena zadača, da mora vsakomu, ki ima kaj čuta za muzikalične potence, ožariti že itak vzneseno besedilo. Nekdo, ki je bil čul o nameri skladateljevi, uglasbiti „Oljko“, je dejal: „Radoveden sem, kaj bo počel s prvimi verzi, ki imajo le pripovedovalni značaj“. Danes lahko rečemo, da je skladatelj lepe Gregorčičeve stihe izpopolnil in jim vdihnil življenje, s katerim dosegajo šele popoln uspeh.
Kmalu se pridruži ves zbor in veličastno zaori pozdrav oljki ob spremljevanju orkestra.
Po končanem pozdravu se oglasi bas-solo :
„Ko travnat otok u puščavi prijazno tukaj zeleniš, vojak ponosen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi.*
Fanfare trobent spremljajo ta spev in mu dajejo bojevit značaj. Po zmagonosnem boju je oljka simbol miru; in temu simbolu ponavlja ves zbor svoj pozdrav:
„Drevo rastoče v vinskem bregu“ itd.
A bas-solo zaključi, premišijevaje pomen	oljke,	ki	je bojni	grom ni strl,	dočim	je
tovariše vse podrl; je-li ona	zato ostala, da se	zdi,
„Da živ nagroben spomenik Iz mrtvih tal štrliš navpik?“
Ne, oljka ni nagroben spomenik!
.Nikakor ! Marveč to zelenje Oznanja novo nam življenje“.
In to življenje nam	riše allegro stavek, poln	življenja,	in ne	pride	do miru,
dokler ni naslikal pojavov	novega življenja,	ki ga	simbolizira	oljka.	Sredi	speva	se
oglasi ženski zbor, ki v priprosti najivnosti pripoveduje, da na oljko
„zletava roj nam zvestih ptičev in glasno v vejah žvrgoli, meneč, da svet se že mladi.“
V	III. delu allegro-stavka povzame mešani zbor prejšno vlogo orkestrovo, ta pa kontrapunktira spev, in rajanje se nadaljuje v nepretrganem teku, dokler se ne izpre-meni v tematičen medstavek, ki konča z veličastnim pozdravom oljki.
Sedaj se predrugači situacija. Blažilen enajsttaktni uvod pripravi na sopran-solo, kateri opeva oljko:
„oživljaš nam telesno moč, proganjaš z lučjo temno noč“,
t. j. slavi jo, kot hrano, mazilo v svetotajstvih, krepčilo za telo, kot zdravilo in kot luč.
„Pozdravljam te, proslavljam te“ — iskren izraz spoštovanja, ki se s klarineto združi v prekrasen efekt.
A tudi tužni spomini se vsiljujejo ob pogledu na oljko.
Žal, da
„naš rod se ves je bil pokvaril, in modri Bog se je kesal, da je človeško bitje vstvaril“.
Moški zbor slika v krepkih in markantnih melodijskih potezah pokončanje človeškega rodu ob vesoljnem potopu :
„Ves rešeni človeški rod tedaj en sam je nosil brod‘.
Zbor se pomiri, in v resnobnih tematičnih postopih vprašuje:
„Kdo ve, če ta vbeži pokopu ?“
Alt-solo pa odgovarja:
„O ne 1 dih božji toplo dahne, in voda gine, pada sahne“.
Neizrekljiva prisrčnost je izlita v ta solospev, ki postane posebno tedaj zanimiv, ko opisuje položaj po vesoljnem potopu:
.............iz	vode se sušeče
drevo priraste zeleneče, golobček bel se nanj spusti, na drevu kljuva, kljuva, pika, .. “
Jako spretno in zdržno, a navzlic temu razumevno je skladatelj tu uporabil slikanje z zvoki. Vse je stakatirano, kakor da se čuje, kako golobček na oljki kljuva in pika, dokler se mu ne posreči, odkrhniti oljčne vejice, katero ponese v kljunčku v brod nazaj, kot simbol sprave in miru. Zbor poje v fugiranem stavku: „Miru simbol si tudi nam“! V kromatičnih postopih se dviga do skrajne višine, nato se pa hipoma povrne v nižino miru in zaključi v veličastnem unisono — soglasno prepričanje vse množice.
II.
Drugi del se prične s prazničnim orkestralnim uvodom, ki nas polagoma dovede v cerkveno ozračje, in sicer na cvetno nedeljo, ko se blagoslavljajo oljke in cvet. Mešani zbor prevzame nalogo pripovedovalca. Iz bližnje cerkve se pa čuje liturgični spev: „Hosanna filio David“, in človeku se zdi, da prisostvuje liturgiji cvetne nedelje. Sopran-solo nam v vznesenem spevu opisuje podobo cerkve, ki se na cvetno nedeljo izpremen v zelen gaj. Otroci ga oživljajo, solnce sreče jim sije z lic in iz očes. „Pueri Hebrae-orum“ zadoni izpred altarja v cerkvi; kmalu za tem pa povzdigne sivolas starček svoj glas, in blagoslavlja oljke (bas-solo). Še ni končal, a že se zopet oglasi cerkveni zbor in poje: „Sanctus, Sanctus! Češčen, ki pride v imenu Gospodovem!“ — Vse to je tako plastično in jasno, tako umevno, da se človek nehote popolnoma vmisli v obrede cvetne nedelje.
Vijolinski kvartet, ki mu v ljubeznjivosti težko najdeš para, pripravlja trospev (sopran, alt, bas), opisujoč dobrine, ki jih bodo oljke rodile, ko bodo kropile hiše in vrtč. Živ spev, ki preseneti s hipnim prevratom v e-dur. V največji ekstazi blagruje spev kmeta in njegovo vas; človek pričakuje za tem mirnega sklepa v trizvoku; ta pride — a je alteriran! Vmes se čujejo neobični in pomembni udarci, grozepolni glasovi. Kmalu se zmotajo motivi in glasovi v fugiran stavek, slikajoč zbesnelost prirodnih sil; čuje se grom, strele vdarjajo. Basisti opisujejo strahoto naravine prikazni:
 se megle temnosive
Vale čez vrte, trate, njive,
Gromeč grozno, preteč strašno“.
Zona obhaja poslušalca, da ga nehote prešine misel: Kaj bo, kaj bo?
Vendar pa ta temna slika ni na široko razpredena, ampak samo v velikih potezah obrisana. Glasovno valovanje se umiri in v veličastnih akordih opeva skladatelj božjo vsemogočnost, ki se pojavlja v prirodnih silah. Veličje se umakne rahločutju; z ihtečim glasom opisuje alt-solo, kako
„pred selsko kočico kleče otroci, starčki in žene, z boječim, solznatim očesom
glasno ihteč k Bogu moleč“.
Nebo se mora dati preprositi, ko čuje pretresljive te vzdihe. Hišni gospodar sežiga blagoslovljeno oljko, in sveti dim se k nebu dviga in ž njim tudi glas v oktavo:
„In glej, preteči prej oblak na polje vlije dež krotak.“
Pevec onomatopoetično posnema šum dežja, vijoline pa jamejo drobiti, kakor da rahel, gost dež, pada na zemljo —, ena kaplja podi drugo, vse hite navzdol, kakor za stavo. Kmalu pa pojenjuje dež, kapljice padajo vedno redkeje in redkeje, nazadnje le semtertje še katera. Bas v pretresljivem spevu prosi:
„O, da bi ti, mladika mila nevihto tudi vtolažila, ki burno hruje med ljudmi,
da meni vsaj bi jo vmirila!“
V	tem spevu je izraženo hrepenenje po onem miru, ki ga svet ne more dati; da bi nam umirila dušo vsaj večnost!
„Srce mi pravi, da jo boš, če prej ne, ko me boš kropila!“
Akordi padajo v četertinkah, kakor da oljčna vejica siplje blagoslovljeno vodo na mrliča. Pretresljiv je sklep druzega dela, ki se v alteriranih, globokih akordih bliža koncu in izzveni v najnežnejši pianissimo.
111.
Končana je pot; pesnik leži na mrtvaškem odru in orkester mu svira resnobno žalostno koračnico (marcia funebre). Ta del skladbe je dovršen, zajet iz najglobočejih predalov pesniško navdahnjenega in čutečega srca. V srednjem delu tolažljiv, v tretjem se zopet povrača v trpko resnobo, in solist poje s presledki:
„Pred duhom — vidim — nizko sobo, a v sobi — bledo sveč svitlobo: mej svečami pa spava mož —
bled mož —--------------------------
strudila ga je težka hoja“.
Žalostinki sledi mešan zbor, želeč možu večnega pokoja, nazadnje celo z liturgičnim besedilom: „Lux aeterna“. — Grobna tišina nastane, vijoline se dele, pavka votlo vdarja, fagota se gibljeta v grozepolnih vzporednih kvintah, odjek mučene duše, vtop-Ijene v bridkost in žalost. — Fuga pa poneha, položaj se zjasni; smrt z one strani ni tako strašna kakor z naše:
Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja, in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsikdar srca mi in sveta vihar“.
Glavno vlogo ima tu bas-solo, vmes posega zbor, in tako se dalje čredita; ob sklepu se popolnoma zedinita v prepričanju, da smrt naredi konec zemeljskim težavam in bojem in tedaj napoči novo življenje, življenje miru — pri Bogu. Glasba se oirese vsake žalosti, novo življenje kipi iz vseh src in naznanja konec vsem dvomom, razprtijam — za vsakogar in za vsekdar — za vsekdar!
Gregorčič je dobil v skladatelju p. Hugolinu Sattner-ju sebe vrednega in vseskozi usposobljenega interpreta in završevalca. Pesnitev Simonova je še-le sedaj polnovredna, ko jo je glasbeno poglobil in muzikalno završil naš skladatelj.
Slovenski narod ima svoj nov, obširni glasbotvor. A ne samo to.
V	tej skladbi je p. H u gol in pokazal, da je v svoji duši in v svojem čustvovanju mladenič, ki gre s časom v pametni in dopustni meri brez pomisleka naprej. V njegovi kompoziciji .Oljki* ni vporabljal samo novih tonovskih skladov in akordovih zvez, ampak tudi njegove melodije so ustrojene po modernih načelih. Zasnova, periko-piranje, modulacija, agogika, dinamika, in osobito instrumentacija se je neverjetno modernizirala. Ne modernosti na ljubo, ampak zaradi podviga estetičnemu učinku.
Ni bila lahka naloga, ki jo je rešil naš skladatelj; a ne samo rešil, temveč izborno rešil. Razdelitev teksta v tri dele, kakor se da logično in brez nasilja razpredeliti, že to zahteva naravnost pesniško poglobljenje v snov. Še mnogo vzvišenejša je bila naloga, vdihniti vsakemu razpredelu značilno muzikalno dušo, a vendar varovati celotnost. In vse to je pogodil skladatelj v vsakem obziru.
IVAN LEVAR.
»Oljki«.
Kantata za soli, zbor in orkester, zložil P. Hugolin Sattner.
Tematična analiza z notnimi prizori.*)
Vse pravice, tudi prevoda, si pridržuje založništvo. Vsako kakeršnokoli pomnoževanje v celoti ali posameznih delov izrecno prepovedana.
EMIL HOCHREITER.
Pater Hugolin Sattner, skladatelj prvega slovenskega oratorija „Assumptio“, ki se je pred dvema letoma v Ljubljani izvajal z nenavadnim uspehom, je po dveletnem molku obdaril slovenski narod z novim delom velikega sloga; zložil je na Gregorčičevo odo „Oljki“ veliko kantato, ki jo namerava .Glasbena Matiča“ uprizoriti začetkom meseca aprila. Ker ima skladatelj in njegovo najnovejše delo velik pomen za jugoslovansko glasbo, podamo v nastopnem opis in tematično analizo tega dela.
Odveč bi bilo, ko bi hoteli razlagati Gregorčičevo pesnitev, kajti „Oljka“ je vsakemu izobraženemu Slovencu tako znana, kakor Nemcem Schillerjev „Lied von der Glocke“ ali Goethejev „Erlkönig“.
„Das Lied von der Glocke!“ — Koliko skladateljev je že uglasbilo ta krasen spev! imenujem le: Romberga, Brucha, Störa. Toda kakor pri tem spevu, je tudi pri „Oljki“ skladatelju računiti z dvema težkočama. „Oljka“ je skladatelju v dvojnem pogledu težko dostopna radi bogate vsebine njenih kitic in radi obilih slik. — Težko je glasbi sporedno hoditi s kiticami, polnimi globokih idej; tudi ni lahko, glasbeno slikati podobe, s katerimi nas „Oljka“ naravnost očara. Skladatelju prete na raznih mestih čeri, ki morejo ukončati njegove namere. Sattner se jim srečno izogiblje; pripravlja namreč vsako,sliko z umestnimi predigrami, po-jasnuje s ponavljanjem besedila, vpleta orkestralne medigre in liturgične koralne stavke. Na ta način se vrsti slika za sliko; v prijetni zvezi se menjavajo podobe. V tem pogledu ima Sattnerjeva kantata prednost pred Bruchovo, dasi je slednja — kakor znano — jako lepo zamišljena.
Znano je, da Gregorčič v svoji „Visoki Pesmi“ opeva oljko v njenih odnošajih do človeka. Oprt na globoko besedilo je ustvaril Sattner skladbo, ki visoko prekaša njegovo „Assumptio“. V formalnem oziru sicer ni dosti razlike med obema skladbama, k večjemu, da „Oljka“ ne uporablja recitativov, ker ni povoda za-nje. Toda kar zadeva glasbeno vrednost, je ta skladba, v kolikor morem soditi, najboljša, kar nam jih je dosedaj podala slovenska umetnost. Orkestralna partitura kaže jako fine poteze, mogočna stopnjevanja in silno ekonomično izkoriščanje instrumentalnih skupin, kar smo v „Assumptio“ pogrešali. Mogočen je učinek solospevov, zborov in orkestralnih stavkov, in konvencijonalizem je zastopan v tej skladbi v prav minimalni meri. Skladatelj, dasi ni več mlad, se uči venomer, in sad tega neumornega truda se kaže v tem, da se more danes že šteti med moderne skladatelje. On ima odprto uho in jasno oko za moderno glasbo, ki je v zadnjih dveh desetletjih silno napredovala ; iz tega vira zajema s polno kupo.---------
Med „Assumptio“ in „Oljko“ je presledka le	dve leti,	in vendar kak napredek	pri
možu, ki po svojem poklicu kot redovnik nima dosti	prilike,	diviti se nad produkcijami modernih skladb, temveč črpa moderno glasbeno vednost bolj	iz	mrtvih partitur! Največji	na-
predek pa je opaziti v orkestraciji.
*) Pravica za ponatis od založništva pogodbeno pridobljena.
Sattnerjeva invencija je v tej skladbi posebno bogata, duhovita, nazorna ; prijetno vzburja, vzradoščuje, a tudi toži in jadikuje, kakoršna je že situacija. Premišljena glasbena izrazitost in duhovita slikovitost sta torej posebni prednosti, ki dičita to delo. Da preveva narodni kolorit celo delo, je skladbi samo v čast.----------
Skladba ima tri dele. Prvi del obsega obširen pozdrav oljki, rastoči na vinskem bregu, kakor tudi svetopisemsko epizodo vesoljnega potopa, v kateri se prav fino riše oljka kot simbol miril.
Drugi del slika blagoslov oljke na cvetno nedeljo in vihar, ki ga naj umiri oljčna vejica, katero hišni gospodar sežiga na žrjavici.
Tretji del je posvečen junaku, čigar mrtvo truplo kropi hvaležna množica z oljčno vejico.
Le-ti dogodki pa niso brezmiselno sestavljeni, marveč pesnik jih je znal organično tako lepo zvezati, da že pesem sama močno učinkuje na mehko dušo.
Bodi še omenjeno, da je klavirski izvleček te skladbe izšel iz obče znane tiskarne Waldheim, Eberle in Ko. na Dunaju v pravilni in krasni izdaji. Na prvem mestu je slovensko, na drugem nemško (Funtkovo) besedilo. Z dvojnim besedilom je mogoče da prekorači skladba ozke meje domovine in da se bo izvajala tudi podrugod.
I.	del.
Predigra k .Oljki“ ni uvod v delo samo, še manj programatična uvertura; ona nas le pripravlja na prizor, ki se slika v začetku ode. Slično tudi Haydn uvaja svoje „Stvarjenje“ z orkestralnim uvodom, ki slika kaos. Slika, ki jo nam riše skladatelj v dvospevu pastirjev (prva in druga oboa), nas prestavlja hipoma v one južne pokrajine, kjer raste zelena oljka in se pase brezskrbna čreda. Mojsterske so prve poteze, s katerimi riše skladatelj pastirsko idilo sredi oljčnih gajev, realistiko čarodejne ljubeznivosti, neprisiljene, naravne romantike. (1)
Allegretto pastorale. (J = 63)
1. ob
cjLs *•' ■ ,L	F=				
Effcr5- > •_ 1 		t str-, ■ tJ- J.		• —	—1~	 itd. 		;	
								
Glasba, ki ima pastoralen značaj, nas uvaja po kratkem poletu v začetni zbor, v katerem se diskretno oglašajo najprej ženski, (2)
Andante	w	>	-<poco^>~	I
Dre - vo ra-sto - če v vinskem bre - gu, le - po ze - le-no v belem sne-gli
nato moški glasovi, ki se pri besedah .pozdravljam te srčno“ združijo v veličasten zbor, kateremu daje orkester poseben blesk.
Bas-solo opisuje oljko, ki „kakor travnat otok v puščavi prijazno zeleni“. Vsi so padli v bitki, le .tebe bojni grom ni strl.“ Ta melodija ima heroičen značaj, vsak zlog je markiran, trombine fanfare spominjajo na boj, kremenit, rithmus vzbuja naše zanimanje. (3)
(3)
Bas-solo
Eifers
—•-
=t=
 h-
in f le	nje	-	ga	boj-ni grom — ni strl
Orkester razpreja heroičen motiv dalje; zbor še enkrat vzklikne „pozdravljam te*, (3a) (3 a)
crescendo e string.
[p
a tempo	~~=Z	|	|
r-a^-|=j-J=*y=f^=^=J=
po
rr?
zdrav-ljam te, po
I
r anS
m
m *5
zdravljam te, po - zdravljam te, po - zdravljam te, itd.
I l J U -J-J I J I h I
: T ;7 7 r 75:: s f •
c=z--zf=t:=t^=p-f=^ztc£=
topot srčneje, krepkeje, potem se umakne radostnemu .Allegro“, ki z bujnimi barvami slika pomladansko življenje. (4)
(4)
Allegro (g = 116)
p35=ßm^m
i I . I —
Kl' n dole Fag.	|
2	'
—ß--------
J I"“. — ♦>_
—»-=p:
P
Ta homofonski stavek je zelo živ in slikovit, pomladanski kras močno poživljajo trobente, ki se oglašajo na arzi v visoki legi. Mešani zbor modulira v F (5)
Poco meno mosso («= 104)
EPS3El^={^E^y^=BčJ=
mY-	IT	*	♦	/
Na
t6
i
go - lili
tarn gr
in prepusti nadaljno vlogo ženskemu zboru, ki opisuje pomladansko rajanje tako živahno, kakor bi se culo prijazno ptičje žgolenje. Mešani zbor vstopi z varijanto in konča spev z veličastnim fugato-stavkom, ki obenem diha veličastnost in radost. (6)
<6	I	v	,
l	-&	N	i
—	—	--- a
*—f—•	i—f-
zdrav
ljam te, po - zdrav - ljam te
S tem je končan prvi zbor. — Krasna medigra sledi prijaznemu opisu pomladi fn pripravlja resnobni sopran-solo: „Ti v rane vlivaš nam zdravila*. (7)
(7)
Sopran-solo
Z3
vli - vaš
nam zdra - vi
v ra
godala
0
V	tem spevu nahajamo trojno stopnjevanje, ki se povspne do visocega c. Potem pa zopet pada, modulira v fis in se v ljubeznivi koloraturi spaja v tercah s klarineto ter končno v fermati najde naraven odmor.
Bliža se opis vesoljnega potopa. Sopran-solo se še ziblje v visokih melodijah, ki naj* dejo višek v besedah: „Bog se je kesal, da je človeško bitje vstvaril“; hipno pa se spremeni tempo v silovit „con fuoco“ (f-moll) trombe in pozavne zaorijo, (8)
v mogočnih orkestralnih udarcih se pojavlja srd užaljenega božanstva, ,zato pa vse ljudi končal" (moški zbor). Veličastna, strašna, hkratu ginljiva slika . ..
Glasba se umiri in moški zbor sam nadaljuje spev, iz katerega odseva v skrivnostnih postopih nema resignacija. Nato sledi As-dur-stavek, (9)
(9)
Moderato assai.
±:
kdo
1	l	"I
:-------------«S------ 0.
mm
Kdo
ta
ve, kdo ve, če
 pp.  .j ij J
kdo ve če
kdo
ta
ve
vbe
ki harmonično in imitatorično obdeluje izvoljeni motiv na jako umeten in duhovit način : (10) (10)
prt
:t=
itd.
Kdaj ta brez-brež-na vo - da splah-ne?
kmalu se poleže srd in se umakne usmiljenju božjemu. Čuje se rešilna seseda: „O ne! — Dih božji toplo dahne*, katero prevzame alt-solo, nežen in občuten. Zelo umestno koncipirane so šestnajstinke, s katerimi imitirata Violoncello in klarineta pikanje in kljuvanje golobčka ob drevesu; recitativni polet nam pove, da nosi golobček oljčno vejico v kljunčku in nam prinaša simbol sprave in mirü.
Alt-solo (11)
Semplice (. = 92)
posreduje prehod k sklepnem zboru 1. dela, ki je po muzikaličnem ustroju, po lepo zaokroženi obliki, po bogastvu in raznoličnosti vsebine eden najzanimivejših delov Oljkine partiture. Začne se v F-homofonsko, kmalu pa se spremeni v D (12)
(12)
jjjj
Mi
ru sim - bol si
tu - di nam
opiraje se na ležeči ton C, po šumečih akordih, katere obigravajo blesteče violinske figure, v mogočnem unisono: „Mirü simbol si tudi nam!“
Početek drugega dela nam predstavlja cvetno nedeljo, ko blagoslavlja cerkev oljke. Temu prizoru sta posvečena dva izredno ljubezniva glasbena stavka, in sicer orkestralni uvod, ki vzbuja našo pozornost z dvema motivoma; (13) in (13 a)
(13)
Poco sostenuto (J = 63)
KI. Fl.
(13 a)
Piü mosso
t pihala ~	godala
dalje zbor, ki igra, na tem mestu vlogo pripovedovalca. Glasba, ki se nam tukaj nudi (14), (14)
-fr-Sji	1—		i			K	v— T	:		
		J—p—p—U	J -
			u	\i—d	1-		0	
P Glej
pri - šla olj - čna je ne
de - Ija
je pristna Sattnerjeva. Mirno se izgube besede: „Svetišče zdi se oljkov gaj“; v tem trenotku se oglasi izza odra, kakor iz bližnje cerkve, cerkvena liturgija, ki služi pri blagoslovu oljk: „Hosanna filio David'; orgije spremljajo zbor moških koralistov. Ta ideja je jako srečna Koralnemu prizoru sledi sopran solo v Ges. (15)
(15)
Molto sostenuto
9
4—
Skoz
o - kna soln - ce
bo - žje li
sh
je
Nekatere solopartije iz „Assumptio“ in „Oljke“ prekašajo sicer ta solo po obsegu in zunanjih sredstvih, ni pa nobene, ki bi se s to mogla meriti glede oblike, notranje in zunanje harmonije posameznih delov in glede razmerja s celoto. Po mojem mneju je ta solospev višek cele kantate. Seveda zahteva solistinjo, ki se more ponašati s krasnim glasom in iskrenim pred-našanjem.
Zopet se oglasi koral „Pueri Haebrorum“, sedaj v ženskih glasovih; nato pa prihaja iz ust svečenika blagoslov oljk (16)
(16)
Adagio
üs
*
Pri
sto - pi star - ček
0T-ß-
si - vo - las
ki se modulatorično lepo stopnuje; tretjič se oglasi koral: Sanctus, sanctus v mešanih glasovih. Ti koralni spevi bodo poslušalcem ostali gotovo v trajnem spominu; saj so ti najlepši, kar jih ima koralna liturgična knjiga-
Iz tega bogoslužnega razpoloženja nas prestavi sveži allegretto-stavek v 6/s taktu (17)
(17)
Allegrelto ( t\ = 132) ^	^—.............
x ^ i i :• s ^
•’^¥Z ^-g^-Žttnal T g  g---------------------------------
£
V
na žitno polje, kjer se ziblje zlato klasje semtertja. Tercet (sopran, alt, bas), nežno instrumen-tiran, nam opisuje to idilo, ki kontrastuje prijetno s prejšnjimi, cerkvenimi melodijami. Spev se obrača v e-moll in postaja čedalje bolj zanimiv. Radostno razpoloženje rodi motiv (18)
(18)
largamente
-ti--
~M=
f o	sre	- čni kme - tje,
toda sklep speva z zvišano kvinto (c, e, gis) (18 a) (18 a)
i J J j	‘ - "| ' ni		L_J—=	
1 A	Ufi 1'	9— ■' r~	t ^M 3 I -o-
3e
-N"
^ (hi
udari neprijetno vmes in naznanja, da je zadovoljnost z žitnim poljem še prezgodnja. Grozeče se oglasi tam-tam v pp in naznanja nesrečo; zamolkli, grom se čuje iz daljave, nevihta se bliža in grozi setvam. Zastajajoči ritmus basa naznanja nevarnost.
Nasproti vsej tradiciji, ki je zastopana zlasti v Haydnovih .Die Jahreszeiten“, je opis nevihte jako kratek; niti zbor ne stopi v akcijo, samo divjo fungiran orkestralen stavek (19)
(19)
Allegro (J = 144)
slika grozoto te naturne prikazni, v katero posega solist z obupnimi klici. Nevihta je pač le kratko skicirana, se kmalu pomiri, in mogočni, veličastni akordi opevajo neskončno veličje božje ki Se je pojavilo v naturni sili. Kar je, to je značilno: onomatopoetično nastopa grom, blisk, tresk, piš in šum; samo prekratko je; skladatelj bi bil bolje storil, da je nevihto — v primeri z drugimi slikami tega dela — razplel bolj na široko.
Alt-solo (20)
Hlt-solo
Molto tranquillo (J = 66)
i-
Pred
m
kk
sel —1-
sko
:=iz
ko - či - co kle
»	*C*	B»	*	i	^
I I ‘Tj JjpTl	II	-==—
V.
godala
’S*-
I
rr
±—*—f=—5----*
" I
-4—4—«L -»—» .—
m» -
opisuje molitev otrok, starčkov in žena, — „glasno ihteč, k Bogu moleč* —, lepa arija v A, katere veje duh iskrene pobožnosti in prave krščanske udanosti. — „A hiše skrbni gospodar mladike oljkove sežiga, da vmiril grozni bi vihar“ (bas-solo). — K sklepu tega prizora se dviga dim proti nebu (primerjaj oktavni postop .dviga“), in na polja se vlije „dežžžžžžžžž* krotak, ki se na ta način čuje celo iz grla solista, pa se slika značilno tudi z brzimi šestnajstin-kami, ki se polagoma spremene v osminke in piccikato-četrtinke (21),
(21)
Molto vivo (J = 152)
I i i I
itd.
Želja pesnika, da bi oljka pomirila tudi nevihto, ki hruje med ljudmi, je lepo izražena v basovski vlogi, stopajoči v sekvenci, ki sicer ni nova in izvirna, vendar naredi jako globok vtis. — „Pomirila me boš, če prej ne, ko me boš kropila“. — Skladba prehaja v nov stadij: slutnja smrti se pojavi, akordi padajo v četrtinkah, kakor bi blagoslovljena voda z oljke škropila mrtvega junaka; slede dolgo zadržani akordi in se končajo v praznem D - trizvoku brez terce.
Zbor ponavlja pesnikovo željo, ki je dramatično kolorirana z urnimi violinskimi triolami; dviga se do velike sile; kontrapunktika pa je le pičlo zasejana. - Glasba se polagoma umiri: (22)
(22)
—•-
in se konča v nežnem pianissimo (23)
„Srce mi pravi, da jo boš“,
kro - pi - la	molto
IX;,(K ; ■ , 	:: _ __	—i—	—	J	P-,—				
f—* m -r-J A J 1 ko me boš kro - pi - la	H :	kro	\r~& - pi * G	1» J la- : -z.es.~-.
v katerem je oboi prisojena lepa vloga. Sklep 2. dela je eden najlepših pojavov Sattnerjeve muze.
III.	del.
Tretji del je najkrajši izmed vseh; bavi se s smrtjo junaka, zategadelj se oglaša ža-lobna koračnica, ki je polna pretresljivih prizorov in naredi tudi sama zase velik vtis. (24)
(24)
Marcia funebre
/L. i>' p—3 . rfs :	—t— =^q	1 'T T<		i
p®7 	T_*r	 J It* - i i-'- rog. ** I I p		tK^T- r - 1 i _)—t——	■f £ 'L l I t > • >	iJ3 J
b 1. V • 0 A. 0 3 i god. picc.				0—0			 	1	1	 33	- #*	■■ J ■j— itd. i
Junak leži na mrtvaškem odru, hvaležno ljudstvo ga pride kropit z oljčno vejico, „želeč mu večnega pokoja/ — Pretresljiv prizor, ki podaja skladatelju dosti gradiva! V tej koračnici se izraža globoka žalost in bolest radi smrti junakove. Ta bolest odseva iz večkrat pretrganega basovskega speva: „Pred duhom vidim“, dočim nadaljuje orkester koračnico. — „Sveč svitloba, med svečami pa spava mož — bled mož — strudila ga je težka hoja*. — V triu ali stranskem stavku, ki preseneča z modulacijo v A - dur, nam udarjajo na uho bolj- tolažilni glasovi. Žalosti se udeležuje tudi mešani zbor (25)
(25)
z jako zanimivimi modulatoričnimi postopi, potem se pa orkester umakne zborovemu a capella-sta vku.
V	tem hipu se oglasi iz cerkve liturgična molitev: »Lux aeterna luceat ei“, katero spremlja pavka s pianissimo-udarci. Bližajo se pretresljivi trenotki (26),
(26)
viole in fagoti postopajo v odprtih kvintah in nas pretresajo do dna duše. Zdi se mi, da prihajajo J.e-ti glasovi iz temnega groba, — groza nas obdaja —, smrtna tišina nas objema.
„Oj bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja“. — Te besede razpreja skladatelj precej na široko; ne kakor bi verzi podajali posebnega gradiva, marveč zato, da bi se spev končal z večjim efektom. Najprej se oglasi bas-solo (27),
(27)
Bas-solo	p	p	^	•
|P±=|
±=l—
_«SL.
ko
Oj	brat	-	je,
njemu priklada zbor, nekako „contemplando“ (28); (28)
to zgo
di
gosli imajo nov motiv, ki se dvakrat variira (29) (30)
(29)
(30)
V	mogočnih postopih se bliža zbor koncu, solist ostane v svoji vlogi do grandioznih sklepnih akordov; orkester se samostojno razvija in konča uprav veličastno in efektno (31)
(31)
js.
M-
-I- -Ö-
1==1-
M
* J
-j—	—•
-: i
Vse kar učini človek, je pač nepopolno; tudi v „Oljki“ smo opozorili na nekatere hibe, ki pač izginejo v očigled krasote, ki sije iz celotnega dela. Spominjam se, da je rekel skladatelj pri uprizoritvi oratorija predsedniku „Glasbene Matice“: „Podam slovenskemu narodu, kar imam; kadar bom imel kaj lepšega in boljšega, podarim mu z veseljem“. — In glej! Skladatelj je ostal mož-beseda, podal nam je z „Oljko“ v resnici izvirnejše in popolnejše delo. Kantata „Oljki“ pomeni brez dvoma zopet velik napredek v slovenski glasbeni umetnosti, ki ga pozdravljamo iz srca.
Kako je prišlo do „Oljke“?
Meseca fabruarija 1. 1912., ko se je .Glasbena Matica“ pripravljala na izvajanje oratorija, mudil se je P. H. Sattner po opravkih v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici tik Gorice nekako teden dni. V prostih urah se je izprehajal po gorenjem vrtu mimo oljčnih dreves, ki so zelenela tudi sredi zime. Ustavi se pred oljčnim drevesom, odtrga lepo vejico in misli: „Kaj, ko bi sedaj zložil kantato na Gregorčičevo .Oljko*?
—	Sklep je bil hitro storjen, vejica je romala v kovčegu v Ljubljano in bila zataknjena za okvir, kakor je navada; skladatelj pa je pričel z osnovo kantate.
Partitura.
Koliko je to orkestralno delo, se razvidi iz materijala, ki je pripravljen za produkcijo. V prvi vrsti orkestralna partitura, ki obsega 229 strani folio-oblike. Vsaka stran ima enako razvrstitev po skupinah. Zgoraj lesena pihala: 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineti, 2 fagota; potem trobila: 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, 1 tuba; na to ritmični inštrumenti: veliki in mali boden, pavke, triangel, tam-tam; — za temi je skupina solistov in pevskega zbora; naposled godala na lok: (igralo bo 10 prvih in 8 drugih violin, 4 viole, 4 ččli, 5 kontrabasov) in spodaj harpa. V orkestru bo sodelovalo do 60 mož, pevcev bode 100 ženskih, 70 moških in 3 solisti. — Velik aparat, ki se pa pokori migljaju enega kapelnikovega duha.
Partitura in orkestralni glasovi so pisani, pevski glasovi litografirani. In vendar je še vse to množica mrtvih znamenj, ki jih še-le proizvajanje pokliče v življenje. A za to se je treba pripraviti i pevcem i godbenikom po dolgotrajnih vajah.
Klavirski izvleček.
Posnetek iz prvotne orkestralne partiture je klavirski izvleček, v katerega se sprejme bistvo vse skladbe, prikrojeno za klavir. Služi osobito za vaje in domačo vpo-rabo ter je trajen spomin na proizvajanje v koncertu, zvesta reminiscenca za vsakogar, ki se zanima za glasbo. — Ta izvleček obsega 85 strani. Urejen je moderno, nenavadno popolen ter označuje na kratko tudi instrumentacijo originalne partiture in tehniko kompozicije. Tiskan je v Waldheim-ovi tiskarni na Danaju in je najelegantnejša izdaja izmed slovenskih muzikalnih del. Dobiva se v Katoliški bukvami in pri L. Schwentnerju. (Cena K 6 —)	__________
Življenjepisne črtice o solistih.
Gospa Fanetta Hermsdorf, rojena Bilina, je naša slovenska umetnica. Doma je v Ljubljani. Tu je obiskovala in dovršila c. kr. učiteljišče in postala učiteljica. Pozneje se je omožila z zdravnikom dr. Hermsdorfom, ki biva stalno v Nemčiji. Že kot gojenka c. kr. učiteljišča je kazala izredno nadarjenost za glasbo. Učila se je v šoli „Glasbene Matice“ solo-petja pri ravnatelju g. Fran G e r b i č u in pri konc. vodju Mateju H u-b a d u. Te svoje študije je nadaljevala pri slavnem komornem pevcu Herm. J a dl o w-ker-ju, ki je bival preje v Karlsruhe, sedaj pa v Berlinu, kot pevec dvorne opere zaključila jih je pri prof. Rošenbergu.
Gospa Hermsdorfova ima mogočen, visok, dramatičen sopran. — Na Nemškem je dosegla velike vspehe, bodisi kot koncertna, bodisi kot operna pevka. Pela je v mestih Baden (Baden), Rastatt, Aachen, Luzern, Karlsruhe, Koblenz, Frankfurt o./M., Kaiserslautern in drugodi. —Glasbeni kritiki hvalijo vsi, brez izjeme njen obsežen glas in dušepolno, zrelo, umetniško predavanje. V svojih koncertih izvaja poleg klasikov tudi moderni nemški koncertni repertoar.
Cenka Sever. Altovsko partijo v .Oljki“ poje odlična članica pevskega zbora „Glasbene Matice', gdč. Cenka Severjeva. — Kot gojenka za solopetje pri konc. vodju g. Mat. Hubadu je že v drugem letniku tako odlično napredovala, da more uspešno izvajati svojo lepo partijo.
Ivan Levar. Operni pevec ivan Levar je rojen 1. 1888. na Rakeku pri Postojni. Srednješolske študije je dovršil na ljubljanski gimnaziji. Potem se je učil solopetja pri' vatno skozi 2 leti in pol pri prof. Ungerju, in dalje na c. kr. glasbeni akademiji na Dunaju, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po dovršenih glasbeno-akademičnih študijah je bil angažiran v Moravski Ostrovi, letos pa v Aachenu. — V Moravski Ostrovi je nastopal kot baritonist v 19 velikih opernih partijah z velikanskimi uspehi. — Ista priznavanja žanje letos v Aachenu, osobito kot Wotan, Holländer, Rigoletto, Sebastiano, Falstaff, Rene in dr. — Tu ga je slišal slavni dirigent Wagnerjevih oper, Hans Richter-Temu je Levarjev glas tako zelo ugajal, da ga je povabil v Bayreuth, kjer je pel pred Kozimo in Sigfridom Wagnerjem. Posledica tega poseta je bila, da ga je Kozima Wag-nerjeva angažirala na sodelovanje pri prihodnjih slavnostnih predstavah v Bayreuthu. Vse kritike hvalijo njegov razsežni, izredno	lepi bariton in njegovo	visoko umetniško stremljenje in poglobljenje v partijo, katero	ravno izvaja.
Emil Hochreiter je rojen v Debreczinu 27. XII. 1870, mati mu je Slovenka iz odlične rodovine Tabouretove v Rudolfovem. Šolal se je v Rudolfovem, in že kot gimna-zijalec igral prav spretno klavir, orgle, vijolino, čelo, flavto in krasno pel tenor v zboru, ki ga je tedaj vodil P. H. Sattner; odtod mej njima tesne prijateljske zveze. Kot jurist je na Dunaju nadaljeval glasbene študije pri prof. J. Böhm-u, in položil državni izpit iz vseh glasbenih predmetov. Od 1892—99 je bil glasbeni učitelj in vodja v plemiškem-jezuvitskem konviktu v Kalksburgu, potem pa nastopil službo pri c. kr. namestništvu na Dunaju, kjer je sedaj c. kr. okrajni komisar. — Večina njegovih skladeb	je	še v rokopisu, le malo jih je natisnjenih. Vse	pa, zlasti novejše, se	odlikujejo	po	nenavadni
noblesi, globoki občutnosti, modernem kroju. Zložil je:
Opero „Povratek“, več uvertir in orkestralnih komadov, nekoliko kvartetov, klavirskih skladeb, dvo- in čveteroročnih, mešane in moške zbore, samospeve zglasovirom, tri maše (ena orkestrirana), kantato „Grob na pusti“ itd. V novejšem času je postal so-trudnik „Novih akordov“, ki so prinesli izpod njegovega peresa že nekatere klavirske skladbe.
I. Šolo „Glasbene Matice“ v Ljubljani obiskuje v šolskem letu 1913/14 sledeče število učencev in sicer: 1. Petje ljudsko-šolske mladine: 256 učencev. —2. Teorija: 141 učencev v 5 oddelkih. — 3. Šolsko zborovo petje: 34 učencev. — 4. Koncertno zborovo petje: 40 učencev. — 5. Harmonija: 10 učencev v 2 razredih. — 6. Solopetje: 29 učencev v 6 razredih.
— 7. Klavir: 233 učencev v 8 razredih. — 8. Gosli: 75 učencev v 8 razredih.
— Je tedaj na zavodu 818 učencev, šteto po predmetih in 618 učencev, šteto po osebah.
II. „Glasbena Matica“ v Ljubljani ima svoje podružnice v Gorici, Trstu, Kranju in Celju.
III. Edicije „Glasbene Matice“ v Ljubljani za leto 1913/14 obsegajo sledeče skladbe:
1. Dr. Anton Schwab: „Zlata kanglica“. Mešan zbor.
2. Anton Lajovic: „Gozdna samota“. Troglasen ženski zbor s spremljevanjem orkestra.
3. Dvanajst slovenskih in hrvatskih mešanih zborov, uredil Matej Hubad.
IV. Tekom aprila 1914 izide posebe za prodajo v založbi „Glasbene Matice“ v Ljubljani 60 na j lepših, slovenskih koroških narodnih pesmi v 2 zvezkih po 2 K. Zbral jih je g. Zdravko Svikaršič.
„Glasbena Matica“ vljudno vabi Slovence in Slovenke, da pristopijo v mnogobrojnem številu v krog njenih članov. Letna članarina znaša 6 K. Prijave pismene po dopisnicah ali ustmene sprejema odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani, Vegova ulica št. 7. Člani dobivajo vsakoletne, za nje namenjene izdaje društvenih muzikali].	Odbor.
TISKAL DRHGOTIN HRIBHR V LJUBLJHNI.