List 43 Tečaj XLII i Izhajajo vsako sredo po eeli pôli. Yeljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.^za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 22. oktobra 1884. Obseg: Korist sadnega drevja z ozirom na zboljšanje klimatično-zdravstvenih razmer v kraji. stavljavcev na kmetijski razstavi v Krškem. (Dalje.) Uradno pojasnilo o učnem jeziku v naših ljudskih šolah Navod k umetni riboreji. Izkaz obdarovanih raz Deželni zbor kranjski. Nos (povest). Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Brezbrojne skušnje so nam najboljši dokaz in de- __jansko potrdilo, da so oni — drevja prazni in goli ~kraji v vsakem obziru veliko nerodovitnejši, pustejši Korist sadnega drevia Z ozirom na zbolj- !n dolgočasnejSi, nego SO oni z raznim drevjem dobro m obilno nasajeni. Zakaj vse to, ni ravno težko do- drevja sanje klimatično-zdravstvenih razmer kraji. Spis al M. Rant. tej prevažni zadevi vsaj, kar je meni znano, se je po naših slovenskih listih še prav malo razprav- tov osođepoln in vničljiv. povedati in tudi ne težavno razumeti. golih in praznih krajih poletna vročina huje pritiska in razni vetrovi silneje brijó. ker jim ni nikakoršnega zadržka, nikakoršnih opovir in zajezila, ker brez tega njihov vpliv prost in direkten, toraj tudi dostakra- Ijalo Naj mi bode toraj dovoljeno, v tem neko Sadno in drugo drevje pa te, tako neljube m ? ?iko besedic spregovoriti, ter korist prevažne sadjereje vspešnemu razvoju drugega rastlinstva neugodne oko tudi od te strani nekoliko pojasniti. Priprosto ljud- liščine in škodljiva vpljivanja nekako blagodejno omili stvo na deželi korist sadnega drevja gledé zboljšanja zmanjša in za pravi vspeh oblaži. Drevje toraj zaclr- klimatičnih in klimatično-zdravstvenih razmer v kraju žuje vetrovom in solncu prehudi in naravnostni vpliv še sploh in popolno prezira, ker ta ni ravno tako oči- na rastlinsko življenje, katero more pod preobilnim in vidna, nego je ona produktivna, katera je domačemu direktnim pritiskom obeh prezgođaj prenehati; pije sadjerejcu v delež, kedar mu sadno drevje obilno okus- dalje s svojimi dolgimi korenikami iz globine zemlje nega sadja za dom in prodajo obrodi. Ali tudi ta veliko množino vode, katero s svojim obsežnim list- druga korist sadnega drevja, katera nam je slednje natim vencem ali krono zopet izpuhteva, s čemur leto v .delež, more se z ono materijalno popolno ena- ozračje v takem kraji vedno nekako dobrodejno vlažno čiti Čeravno sadno drevje ni prvi in temeljni pogoj ostane. Koristnemu vpljivu drevja na ozračje v kraju za obstanek ljudstva v kraji, vendar-le izredno veliko pripisovati je tudi to, da so v takih krajih vremenske pripomore k temu, da je kraj za bivanje njegovih pre- spremembe bolj redne, bolj točne, ne presilne ter da bivalcev ugodnejši. milejši in zdravější. Najboljše spri- jim pomanjkanja potrebnega, rodovitnega in koristnega čevalo in znak prave zavednosti in napredka prebi- dežja ob letnem času preveč trpeti ni; tu vrsté se velcev v umnem kmetijstvu v kraju so obilni nasadi bolj sporedno rose in megle, kar vse zemeljno skorijo pravilno oskrbovanega sadnega drevja, Kjer je sadje- s potrebno vlago preskrbljuje ter njeno rodovitnost rej a izgledna in pravilna v ^cumm, v *edu in napredovanji so izdatno pospešuje. Kjer je dosta raznega drevja, tam tudi druge kmetijske stroke. Pad nasaja kmetič ne- se tudi zemlja ob mrzlih nočéh ne prehitro, nego le koliko sadnih dreves okolo svojega bivališča, če to polagoma ohlaja, kar marsikatere sadeže pred naglim ravno uže ne zavoljo sadnega pridelka in lesa, pa go- in prehitrim poginom obvaruje. tovo zavoljo dobrodejnega zavetja; kakoršnega se v Ravno drevje vzdržuje naravno gospodarstvo (na- sadnim drevjem obdanem bivališči ob vsakoršnih ravne spremembe) v kraju v tako imenovanem ravno s elementarnih silah razveljuje. Sadno drevje brani tako težji ker se pod njegovim vplivom nobena naravna bivališče ob poletnem času sè svojo blagodejno senco sprememba prehitro in brez zadržkov naravnost izvr pred prehudo solnčno vročino, a ob času viharnih pišev šiti ne more. Mirni tok zraka ne more se naenkrat v in razdevajočih vetrov pa pred njihovo vničujočo močjo pogubni vihar pretvoriti; iz prehudega mraza ne ne ter mu prihi ali manj občutnih marsikakih sicer neizogibnih več utegoma neznosna vročina, a iz te tudi ne vničevalni stroškov. Enako koristno in do- mraz — škodljivo vse vegetacijskemu in živalskemu brodejno uslugo rodi in donaša obilna množica sad- življenji — meni nič, tebi nič, nastati. Med vsemi temi nega drevja pa tudi celim krajem in obširnim oko- klimatičnimi spremembami zmerni posredovalec v kraji ) taki kraji obvarovani so po sadnem drevji pred je obilno številno sadno in drugo drevje. licam mnogimi nezgodami in so poleg tega tudi veliko rodo vitnejši, nego so vsakega drevja proste goljave (Konec prihodnjie.) it 4 ř. X r f r- r v, V^- - 1 'f-j \ ga* • rm 3 IO Izkaz obdarovanih razstavljavcev na kme- po katerih popravlja svoje travnike, suši in namaka. Te náčrte je izdelal štajarski trav niški in-ženir Po s sek. Naôrti predstavljajo travnike pri pri- tijski razstavi v Krškem. 8 (Dalje.) Cast. gosp. dekan Aleš v Semiču nas je kaj razveselil s svojimi pridelki. Dolgo je razsojevalni odbor premišljeval, ali ne bi temu izložniku pripadalo prvo darilo za razstavljeno izvrstno vino rislec in rul an dec. On sam piše razsta vněmu odboru sledeče : „Podpisani je poslal v razstavo nekoliko vina in grozdja iz svojega vinograda, v katerem so zasajene domače trte, največ jih je pa izvinorejske šole na Slapu katere je dobil pred tremi, štirimi in petimi leti. orala : stavi Zagorici v občinah Pijavce pri Mokronogu. Travnik Golovca je 50 oralov velik, travnik Škofija pa 16 oralov. Od prvega travnika se je zboljšalo 45, od druzega vseh 16 oral, torej skupaj 61 oralov. > Zemlja je ilovata. Vinograd meri dva po vprečni letni donesek je 70 do 80 avstrijskih vedrov Belo vino se přiděluj beline, lipovke, podbela Delo sušenja in namakanja se je pricelo 1. 1882., deloma po pogodbi. Pred zboljšanjem ni kar nič ali silno malo trave rastlo na teh travnikih. Po nekod so bili travniki čisto suhi, drugod pa prenamočeni, rastla je slaba in kisla trava. Poprek se poprej na leto ni več přidělalo kakor 13 metričnih centov na enem oralu, namreč sena in otave. Pa se poprej tudi ničesar ni storilo za zboljšanje travnikov. Zaradi tega pa je sklenila grajščina, trav- ovnjaka, zelenike, belega moškata in kraljevine Crnina se dobi iz drobne in debele črnine gundeca, katerim se pridene nekoliko f nike po nekod sušiti po drugod namakati. Vodstvo ružice ? bur Vinograd leži v Semiški Gori pri nizkem. Krompirjevo seme je došlo lánsko leto od Neumanna iz Leutersdorfa v Saksoniji. Med vsemi vrstami se je najbolje obnesel „Queen of the Valey". Njiva, na kateri je bilo posajenega pol mernika semena, meri 25 □ sežnjev, zemlja je precej dobra in za to delo se je izročilo omenjenemu gosp. inženirju. Na travniku Galovcu se je na 25 oralih po cevih voda odpeljala, a na vseh 45 oralih pa napeljala. Napra- vile so se zatvornice na 8 načinov. Zoper Mirno, ki večkrat preplavi, se je napravil Iz rezanega kamna in ce palo in srednje gnojena, pa se gaje nako- nem zidanem kanalu. kTT I "homniATi" i u TmvvAim^AviU n r\ ^t r i » jez in velika zatvornica. menta se je 10 zatvornic naredilo. Za napeljavanje vode je skupno 60 manjših hrastovih zatvornic. Voda se napeljava iz Jeseniškega potoka, in sicer po poseb- mernikov. „Champion ni » srednje obnesla bonum" Sliv Imperator" sta se Magnum sta jako dobrega okusa. , dobro ostal. I I se je na farovškem vrtu přidělalo 220 mernikov, iz katerih so se napravile prunele, ki se v Gorico po 40 do 50 gold, metrični cent prodajo. Sveže češ plie pa se prodajajo po 60 kr. mernik. Nekoliko se jih pa nasušilo Razstavljene pridelke, kolikor jih zaboji ed slavnému razstavnemu odbor prepustim z Na drugem travniku (Škofija) se je vseh 16 oralov popravilo in delo se nadaljuje še na travnikih pri drugi pristavi (Hauptthal) in bode se v bodočem letu dokončalo. Vsega skup se je toraj 76 oral travnikov popravilo. Stroški za drenažo znašajo za napeljevanje vode, za jezove in planiranje pa 42 gold., skupno torej 85 gold, za eno oralo. Kolikor se za eno oralo 43 gl. > Tudi razstavljavec Janez Šusteršič prepušča raz stavljeno sadje odboru. , Šusteršič je nasušil 12 metričnih centov češpelj i: pa preračuniti more, bode se v bodočih letih 25 do 30 metr. centov sena in otave na enem oralu přidělalo, torej 12 do 17 metr. centov več. Ako se računi metr. gold. i prodaja metrični cent po 14 gold, v Semiču cent na 30 gold, na enem oralu tedaj bi bil letni donesek za kacih V • vecji nego sedaj. Slivovke bode nažgal en hektoliter ? liter po 50 krajcarjev Vse te češplje je přidělal na svojem vrtu. Funtnih" jabolk je dobil na enem drevesu 21/ 2 » hektolitra; hektoliter se prodá tukaj za 1 gld. 80 kr Vošček" je dobil na treh mladih drevesih tri hektolitre. Zimskih hrušek je dobil na dveh mladih drevescih Iz tega se razvidi na eni strani, koliko se trudi mokronoška grajščina, da poboljša sebi v korist in drugim v izgled svoje travnike, na drugi strani pa, da se ne vstraši nobenih sredstev, kedar gre za zboljšanje naše kmetije, od katere bodo pravi dobiček še le potomci prav spoznavali in uživali. Gosp. baron Berg zasluži torej vse priznanje. (Konec prihodnjie.) dva hektolitra; hektoliter se prodá za 2 gold. 50 kr. Za grozdje se še opomni, da je bilo za razstavo torej ni moglo dozoreti. Prava trga- trgano 23. t. m., tev se bode pričela še le 6. oktobra ali še pozneje Navod u umetni riboreji. čast Če je kdo zaslužil bronasto svetinjo, je gotovo Ale prvi Med žlahtnimi vini se je odlikovala mnogo brojna zbirka vin iz krupske grajščine pri Metliki (g dobra, a krona barona Apfaltrerna). Vsa vina so bila iz te zbirke je bilo vino iz laškega risleca. Zato je připadla temu razstavljavcu tudi bronasta svetinja. Ker se bliža čas, začetka prve in najvažnejše dobe umetne reje postrv, zdi se nam umestno, da opozorimo vse one, kateri nameravajo pričeti riborejo na sledeče: Priprave. Kdor ima blizo svojega stanovanja čisto, tudi po „ 1 ^ TT /*wl /-k I A do 70 ^ V m A» â zimi odprto studenčno vodo, od zamore 10. poskusiti z umetno rejo postrv, lipanov, suicev i. dr Med žlahtnimi črnimi vini je bilo najžlaht- rib enake vrste. Pri dotični vodi se pa mora prire diti primerai na 20 čevljev tok > kateri ima padec od po palcev Za orodje se potřebuje: nejše vmo burgundsko gosp. barona Berg a v Mokronogu. Zato je dobil od razsojevalnega odbora prvo darilo tega oddelka: bronasto medalijo. Grajščina mokronoška , lastnina tega izglednega kmetovalca, je v obče veliko reči izložila: žita, sadja, zelenjav itd. Enako tudi mokronoška kmetijska podružnica, kjer je čevelj široki, 4 palce visoki, xvivô xu «.xv6 g. baron Berg načelnik. Pod skupnim imenom te po- kakor rešeto, Luknjice naj bodo tolike, da gre skozi družnice je razstavilo veliko kmetov, župnikov in uči- nje pletiča igla srednje velikosti. Taka koritca se tudi Nekoliko lončenih valilnih koritcev, ki so en krog in krog luknjasti teljev. Grajščina mokronoška je razstavila tudi vse iz kositarja izdelujejo; 2. Kleščice, s katerimi se izjemljejo bolna jajčka. Skrbeti se mora, đa so korita varna pred na m -m mm * m __ĚL 3. Lesen hramiček, toliko dolg, da se va-nj po- glim nalivom in pred prenizko visino vode stavijo. koliko đa se komu poljubi, valilni koritci ali posamezno, ali po dva in dva. Tak hramičeč mora imeti odprtino za dotok in odtok vode s tanko mrežico iz medenega drata, in pokrov za zapor. Prikladno je tudi. da se vloži v tak hramiček rešetka (rost) iz lep-tovja, katero plavajočo vzdržujeta dva neprodušna ci- se se v K(] lindra ; na taki rešetki ostanejo korita vedno v eni in gjgte vode. Gojite v mlađih ribić. tišti visini vođe. Kdor si hoče omisliti dobre valilne aparate Postrvi proderó navadno y 7 tednih jajčkino lupino, in potrebujejo posebnega varstva. Dokler ne izgube ribice popčnih mehurčkov, hranijo se še v koriticih, in paziti je; đa je vedno prost dotok Se boljše se ohrani zaplod v lesenem 5 naj jih naroči pri trgovcu gosp. Karolu Karingerji v Ljub- ljani, XVCCX , rabijo aparati. kateri tuđi natančno vsacega poduči, kako se hramčeku, v katerem sti za dotok in odtok dve mreži iz medenega drata (cvežna), in v katerem je dno posipano s čisto izmitim prodecom. Piče ne potrebujejo mladici, dokler ne izgubé popčnega mehurčka. Paziti se pa mora na njih sovraž- Oplodenje jajčkov. nike, ki so Mrčesna ličinka to je, črviček, kateri v svoji, Eibja jajčka se umetno oplodi na ta način: Malo iz malih kamničkov ali lesenih koščekov izdelani hi pred drstenjem, pri postrvah tedaj ođ meseca oktobra šici v dnu vode okoli lazi, in mlade ribice pokončuje do januarija naj riborejec shrani ribe v dobrem hra- in sné. Ta mrčes se odstrani s pinceto (kleščami) ; mičku ali pa v malem ribniku, iz katerega se lahko vsak čas vjamejo. Včasih se poskusi, če postrvi, ako nek večji, popolnem izrastli povodni mrčes; vse uže prej omenjene živali, pred vsem pa je ' - —- ~--' - — ----- — X'-------7 X----- 7 ,----------» "" ^ jvuw wxi , j^/ivjvt. T UVU1 J vj se jih nekoliko pritisne na trebuhu, ne spuščajo iker treba odstraniti postrvam jako nevarnega povodnega ali mleka. Ako se to zgodi, napolni se skledica 1 \/2 kosa ; palca visoko z vođo, v kateri je postrv živela, vzame se ena ikrnica iz hramička ali ribnika, ter se na lah- plemena, ker pojeđo mlade ribice nikakor se ne sme puščati blizo ribice druzega koma po trebuhu proti repu gladi in stiska, da spusti ikre, in koj potem , najdalje v eni minuti se osmuče isto tako mlečnjak, na kar se vse s prsti prav lahno ? hram tako, da je višina vode v , v katerem so mlade ribice, se postavi • v • -i # t njem vedno enaka. premeša in se nekoliko minut potem na miru pusti. Ako je več oseb pri tem delu, se lahko mlečnjaki in ikrnice ob enem osmučejo, če se ima mnogo rib, naj bode pripravljenih več z vođo napolnjenih skleđic. En mlečnjak služi za več ikrnic, ter se čez nekoliko dni zopet lahko rabi. Koristno je, đa se pred oplođenjem ikrnice in mlečnjaki ločeni v vodah hranijo. Ce so ribe nad 4 funte težke, olajša se osmučenje, širokosti iz mehkega usnja na- ako se z jermenom pravi zanjka, s katero se opaše riba pod prsno pla-vuto, jribja glava drži naj se kviško. Če se mora močno pritiskati, da pridejo ikre ali mleko na đan, če se prikaže kri ali pa če se đržijo jajčka še v k.epah, je znamenje, đa še niso zrela, v tem slučaji naj se dene riba zopet v hramiček nazaj; če se pa prikaže gnojna tekočina s praznimi jajčnimi kožicami in ovenelimi jajčki, so ikre nerabljive. Ko so ikre na navedeni način oplođene, priredé se s Izpuščenje rib v proste vode. Ko so mlade ribice povžile redilno snov popčnega mehurčka, se smejo izpustiti v prosto vodo. Izbrati se pa morajo plitvi kraji, v katere ne pridejo velike ribe, in še v tacih mestih je treba vlagati kamenje dile in drevje, pođ katerimi se skrije mladi zarod pred nevarnim sovražnikom. Kdor pa hoče mladino še dalje pođ svojim nađzorstvom gojiti, bođi-si v valilnici ali v odprtem ribniku, ta naj skrbi, đa dobij o ribice 8- do 12krat na đan hrano. j Za pičo služijo nastrgana jetra mozgane đrobno sekljane gliste (črviči) in ođpadki mesa iz kuhinje. Varovati je ribice pred tatovi, vidrami in vsemi uže prej navedeními sovražniki ter se mora vedno paziti, đa dotok in odtok vode v redu. Odbor ribiškega društva. valilni koriti, njih dno se posuje i <2 palca visoko čisto izmitim prodnim peskom, in potem se vložé v đa za V visoko iz v valilni hramiček tako globoko, vođe stoje. Na to se strese kacih 6 žlic iker previdno v korito, in sicer tako, da ne ležijo ena nad drugo na kar se pokrijejo s pokrovom. Gojitev oplođenih iker. Vsak dan je treba paziti: ? Deželni zbor kranjski. 11. seja dné 14. oktobra. Po prečitanji in odobrenji zapisnika slednje seje prečita poslanec Klun naslednje sklepe 10. tajne seje: . Odpustitev bivših uradnikov prisilne delavnice Kuniberta Drenika in Janeza Kozjeka in podelitev mi- 1. Da so luknjice pri koritih odprte, da je voda loščine 40 gold, za Frančiško Drenik v mesecu aprilu vedno čista, in da prosto skozi teče, . s kleščami (pinceto) se odstrani nemuđoma vsako bolno jajce, katero se spozna po kredobeli barvi ; isto tako se mora odstraniti vsakatera tuja živalica in 1884. se vzame na znanje Trem otrokom Kuniberta Drenika: Frančiški Frideriku in Alojziji — se za tri leta, pričenši s dnem oktobrom 1884» iz zaklada posilne delavnice po > ona sivobela kosmina, katera se drži okrog bolnih deli miloščina po 50 gold., ki se naj izplačuje njihovi ^ - • fi v • V i • T\ • 1 iker i materi Frančiški Drenik ikre je treba varovati pred njim sovražnimi ži valicami, iste so . Deželni odbor se pooblaščuje, nastaviti odpu-ščenega uradnika Ivana Kozjeka kot uradnika „extra > povodna miš; pastaričica (tica) povodni kos, vodna kura (liska), kakor tudi pred radovednim človekom. statum" proti povrnitvi škode, za katero on solidarno s Kunibertom Drenikom jamči in katera naj se potem prevzame na deželni zaklad. Vodji gosp. Rihardu Dolencu na slapski šoli se stalna plača začenši s 1. januarijem 1885. 1. poviša za 200 gold, na leto in se mu pusti njegova dosedanj osebna doklada. Deželni odbor se pooblaščuj pogajati se z last nikom slapské grajščine, gosp grofom Karolom Lan Deželni odbor se pooblasti, da v imenu dežel- thierijem, zastran tega, da bi ostalo na Slapu vzgledno nega zbora izvrši prezentacijo z dnem 26. septembra gospodarstvo s praktičnim podučevanjem 1884. po ljubljanskem konzistoriji razpisanega Wollwitz- sadjereji o vino m Flachenfeldovega kanonikata po določilih zdaj merouaj nega ustanovnega pisma Wollwitzevega (Konec prik.) Račun o stroškik, zadevajočih deželno slav-1883. se vzame na znanje, in se potrdi skupni nost znesek stroškov 65.976 gold. 53'/ deželnemu odboru se Uradno pojasnilo o učnem jeziku naših 2 kr ? ljudskih šolah. naroča, da razdeli in za-računi stroške za obnovitev posameznih deželnih poslopij v dotičnih računskih sklepih za leto 1884. ; deželnemu odboru se naroča, porabiti za razstavo napravlj opravo v novem muzeji in tedaj izročiti vodstvu muzeja Nekatere došle peticije izročijo se raznim odsekom Poslanec Murnik poroča v imenu deželnega odbora interpelacijo, v kateri so stavili do c. Odgovor gosp, đež. predsednika na interpelacijo gospodov dež. poslancev Obreze in tovarišev zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih šolah. Visoki deželni zbor! seji visokega deželnega zbora 1. oktobra so deželni poslanci Adolf Obreza in tovariši vložili . vkde slcdeča spodj go gledé dovoljenja nekaterih občinskih přiklad iu predlaga vprašanj Občini Koprivnik okraj kočevskega, dovoli se Je 1884. razen ji uže od deželnega odbora dovolj o za 25% _ z izrednim nakladom vred, dalje za 1885. leto 75% Pokládá na vse neposrednje davke z izrednim nakladom vred ljanske 5 res, da se je sklep mestnega zastopa ljub-vsled katerega se je slovenščina vp^jala v přiklade še 50% priklada na vse neposrednje davke ljubljanske ljudske šole kot učni jezik, z ukazom c deželnega šolskega sveta ustavil? . Ali je res, da se bode slovenščina kot uč II Občini Češnovec j okraja črnomeljskega jezik iz omenjenih šol izpodrinila in bode na nje mesto ? dovoli stopila nemščina ? se za leto 1884. razen uže od deželnega odbora dovo Kako more slavna c. vlada z ozirom na do ljene 50% přiklade še 8% priklada na vse neposrednje ločbe^temeljnih državnih zakonov to opravičiti? davke z izrednim nakladom vred Se dovoli. Poslanec dr. Poklukar poroča ustno v imenu fiaan čnega odseka o proračunu slapské šole za 1885. leto Štejem si v čast da tako-le na ta vprašanja odgovorim Najprvo moram omeniti, da sklepa mestnega zastopa Ijubljanskega, vsled katerega bi se bila vpeljala v Potrebščine bodo znašale.....7916 gold, mestne ljudske šole slovenščina kot učni jezik, deželni zaklada je 6110 n toraj primanjkljeja šolski svèt po ni ustavil, in tudi ga ustaviti ni mogel kateri se bode moral pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se potrdi. Dalje se vzprejme následuji predlog gospodarskega odseka : Deželnemu odboru se naroča, da predloži prošnje državnega zakona z dné 14. maja 1839., št 62, 1806 gold, o učnem jeziku in o podučevanji v drugem deželnem jeziku ne določuje mestni zastop, ampak pri tem mej, ustanovljenih v zakonih oblastvo samo zadevi merodajni. d^žeč \ a deželno šolsko katerega sklepi in ukazi so tedaj v tej visokemu c. kr. skupnemu ministerstvu in obema zbor nicama državnega zbora, da bi se izdala postava, s katero bi se uredile deželne in občiuske přiklade od državnih železnic v zmislu enake resolucije drugih deželnih zborov. Naj to stvar nekoliko bolje pojasnim. Gledé podučevanja v jezikih na javnih ljudskih šolah je c. k. deželni šolski svèt kranjski z razpisom z dné 8. oktobra 1870., št. 316, z ozirom na zadnji stávek- Poslanec Detela poroča ustno v imenu cr o ospodar skega odseka o ustanovitvi vinařské in sadjarske šole na Dolenjskem ter predlaga: „Slavni deželni zbor naj sklene: . Na Dolenjskem se ustanovi vinarska in sadjarska šola s programom in statuti vinařské in sadjarske šole v nemščini začne še na Slapu. o 1. državnega zakona o ljudskih šolnh, v izvr šitev učnega reda z dne 20. avgusta 1870., št. 7648, naznanil vsem c. k. okrajnim glavarjem in županu mesta Ijubljanskega, da je v ljudski šoli na Kranjskem, razven v šolah na Kočevskem in na Fužinah na Gorenjskem, jezik slovenski učni jezik. Ako bi se v kaki šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, ravnati se je po pravilu, da se s pjdukom po tem , kedar začnejo učenci Deželnemu odboru se naroča: Name uže dobro brati in pisati v materinem jeziku. podučevanja v nemškem jeziku je razna, po tem kakor da poišče z izvedenci za ta namen pripravno po- je, ali pripravljati mladino za srednje šole ali pa učiti sestvo ter da se prične za to pogajati, da bi se dotično posestvo ali kupilo ali v najem vzelo; da naprosi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo za pripraven donesek iz državnega zaklada za ustanovitev in vzdržavanje te šole; da o vspehu tega svojega naloga deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča in določen nasvèt stavi gledé nakupa, eventualno najema šolskim namenom primernega posestva. Ko se ustanovi vinarska in sadjarska šola na tem se tega jezika za dejansko potrebo. Prvo se doseže s da se nemščina uči v četverorazrednih šolah kot zapovedan ali obligaten predmet, drugo pa s tem, da se uči, v kolikor nanese potreba ali to želé šolske ob- čine, kot nezapovedan predmet (čl. 7. tega r^zpisa). Ta naredba, po kateri se je tudi nemškemu jeziku po potrebi odkazalo mesto v slovenskih ljudskih šobh, opira se na sklep deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870., pri katerem so sodelovali gospodje dr. Blei-weis kot ud deželnega odbora, deželni šolski nadzornik Dolenjskem, ima slapska vinarska in sadjarska šola ne- dr. Jare in stolni prošt dr. Pogačar. To so možaki, ka- hati j ves njen inventar je porabiti za novo osnovano tere po pravici spoštuje vsak Slovenec. šolo na Dolenjskem, kamor je premestiti učno in po močno osebje s Slapa. Omenjeno naredbo je c. k. deželni šolski svèt po zneje na podlagi nasveta občinskega zastopa ljubljan skega gledé ljudskih soi v Ljubljani deloma izpremenil, s tem pristavkom vzel na znanje, da pričakuj namreč s tem, da je dné 29. oktobra 1878. pod št. 2067 ročila, ukazal, da mora biti ven slovenskeg teh šolah ] čni jezik 3 še po mesto ljubljansko po izidu vpisovanja šoi mški jezik zra- skih otrok uže ustanovilo za leto 1883/84. šolo z nem je in vpelj kot tak uže v drugem razredu teh šol tako, da škim učnim jezikom uri poduku Toda dné 25. oktobra 1883., torej dolgo po pričetku v računstvu, v tretjem razredu pretežno při poduku ne šolskega leta, došel je deželnemu šolskemu svetu dopis samo v računstvu, ampak tudi v nemščini kot učněm predmetu, in v gorenjih razredih, namreč v četrtem in petem, ■■■■ o ■ ■ h mestnega magistrata ljubljanskega z dne 17. oktobra 1 1883 štev. 13.490, s katerim je sicer naznanil za vse predmete, razun poduka v verstvu in v mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883 , da je izrekel slovenščini c. Ta naredba ima to nepriliko, da ne dobivaj vsled deželnemu šolskemu svetu zahvalo za ugodno re nje nemški otroci v prvem razredu (ra šitev prevažnega vprašanja, zadevajcčega vpelj 8*0 poluletji po namenu učnega načrta, prijavljenega z uka __mm . J \y • « > w 1 v drugem venskega učnega jezika po vseh mestnih javnih ljudskih zom 19. marciia 5 št 119 šolah, pričenši od začetka šolskega leta 1883/84 ; a v nemščini kot učnem pred- mestni magistrat še omenil ni, ali se je med tein po metu) nikakega poduka, v drugem razredu pa poJuk besedah dotičnega razpisa deželnega šolskega sveta z samo v enem predmetu in v tretjem samo v dveh pred metih v svojem materinem jeziku; slovenski otroci pa u v četrtem in petem razredu poduk samo v omenjenih d dné junija 1883., štev. 477 5 ž kaj toril z a tano vit mšk mških ljudskih šol za ml dno s ti, ampak je le dalj na dveh predmetih v slovenskem jeziku. Tako urejen utra- znanil, da je mestni zastop v isti seji izrekel, da nikdar kvizem prizadeva tudi nemškim in slovenskim otrokom, ne more pritrditi drugemu delu tega razpisa, vsled kaki ne znajo dovolj druzega deželnega jezika, pri učenji terega bi se moral pričenjati poduk v nemščini kot uč res veliko težavnosti in zaprek učitelj teh šolah, nem predmetu, kakor dosedaj, tako tudi vprihodnje uže ki imajo v svoji oblasti oba jezika , prizadevali so si, v drugem poluletji prvega razreda, kajti po mnenji mest da so premagali, v kolikor je bilo mogoče, te zapreke nega zastopa ni mogoče, da znajo učenci uže v prvem s tem, da so pri podučevanji občevali z mladino po po- šolskem letu dobro brati in pisati v materinem jeziku, trebi zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku, tako da njih pod katerim pogojem samo bi se smel v zmislu poduk, kakor sem imel sam priliko se prepričati, ni bil razpisa deželnega šolskega sveta z dné 8. oktobra 1870. brez vspeha, čeravno se ne more tajiti, da se niso otroci leta pričenjati poduk tudi v nemškem jeziku kot učnem po tem učnem náčrtu, ne gledé na drug mete, niti slovenske^ j niti nemškega jezika popolnem učne pred- predmetu, marveč da je to mogoče še le v tretjem raz redu Přistavil je mestni magistrat po sklepu mestnega naučevali zastopa prošnjo, naj blagovoli c. kr. deželni šolski svèt Pa naj bo to, kakor hoče, v tej zadevi niso dežel- vzeti to zadnjo zadevo še enkrat v pretres in jo ugodno nemu šolskemu svetu dohajale nikake pritožbe dokler ni mestni zastop v svoji seji 31. avgusta 1882. sklenil naprositi deželni šolski svèt, naj blagovoli ukazati > V • i • resiti. Vsled te prošnje je c. k. deželni šolski svèt v seji 25. novembra 1883. leta sklenil, naj se izroči ta Su/ar vseh razredih mestnih šol ljubljanskih za v posvetovanje posebnemu odseku, sestavljenemu iz dečke in deklice bodi slovenski jezik učni jezik svojih udov in še iz drugih 3 strokovnjakov, kateri od za vse predmet ? sek naj bi tudi prevdarjal, ali bi ne bilo morda rmestno, nemški jezik naj se na podlagi slovenskega mate- da bi se to, kar bi se sklenilo gledé poduka v nemškem rinega jezika začenja podučevati v tretjem slovenskim učn^n jezikom az r e d jeziku za Ljubljano, razširilo tudi na vse druge /ečraz-redne šole v deželi s slovenskim učnim jezikom, v ka- tem sklepu, ki je došel deželntaiu šolskemu terih se podučuje nemški jezik kot obligaten učeu svetu dne 27. januarija 1883., izdalo je deželno šolsko predmet. oblastvo, potem ko je o njem še prej zaslišalo c. kr mestni šolski svèt, dné 9. junija 1883. na po dl a g c. svojega sklep z tega meseca pod ljudskih šol ljubljanskih: Na podlagi nasvetov tega odseka sklenil je potem deželni šolski svèt v seji 10. januarija 1884. gledé 447 P s katerim je dovolilo, da se po na svetu mestnega zastopa na javnih šolah mesta ljublj Da je na teh šolah s podučevanjem v nemškem jeziku kot obligatnem učnem predmetu .šol- skega, začenši. od šolskega leta 1883/84, vpelje slovenski začenjati, kakor želi mestni zastop, še le v jezik kot učni jezik za vse predmete a kazal z a- j edno ako » četkom istega šolskeg let skem razredu; ? se dovelj otrok mškeg teri ne g jezika ogl za P v ljudsk ol z nemškim učnim jezikom, skrbet za da zadobi ta naredba za 1. razred koj svojo ™oč, za druge razrede pa zap or edo m a, da bi se namreč uže pričeti poduk v nemškem jeziku ne pretrgal; da mora mestni zastop skrbeti za podučevanje se koj šola redi 5 tano s e po seb taka ljudska nemških otrok v njih materinem jeziku po dokazani z pa mškim učnim jezikom na t ano vij o paralelni raz- potrebi. D S t O ječih javnih ljudskih šolah ljubljanskih Ti sklepi so se vsled povelja naznanili s poročilom 10. februarija 1884. 1. gospodu ministru za uk in bo Beseda tega razpisa, ki se je naznanil mestnemu gočastje. so^kemu svetu in tudi mestnemu magistratu ljublj istem času, namreč dné 12. februarija skemu, so razločne niti jih biti s 5 mr eč ni bilo treba druzega, nego glasit jih tari » v mško šol želijo pošiljat naj se oglasé ■H HHHHMHI je c. kr. deželnemu šolskemu svetu peticija 114 ljubljanskih meščanov, s katero prosijo, naj se ukaže mostni oje otroke občini, da ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta iz pol mest P za č tevilu teh otrok osnovati dotično deško in in po v Ljubljani ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. (Konec prihodnjie.) dekliško šolo 5 m vsega prepira bi bilo konec. Naj tu še omenim, da je gospod minister za bogo častje in uk z razpisom 4. oktobra 1883., štev. 17.77 i gori omenjeni sklep deželnega šolskega sveta, zadevajoč vpeljavo slovenskega kot učnega jezika v mestne šole, Zabavne stvari Nos. Roski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjec, Podgor • v prilika oglasiti se prekupstvu vsak dan od osme ure zjutraj do treh popoludne. Soba, kjer je vse to občinstvo mudilo se, — soba je bila mala, zrak v njej je bil nenavadno gost; kolegijski prisednik Kovalev pa ni mogel uživati takove smeraje, zato je zatisnil usta z robcem, nos pa, Bog zna, kodi je blodil. (DaJje.) sil n Milostivi gospod, dovoljujte, nečesa bi Vas popro m al n cil I n ia tt/\1 i lrn r\ a *t rl « 1 -i ^ ^ rt ^ />.! ^ moja sila je velika Ko je Kovalev uže hotel ukazati, da se odpelje v nestrpno Kovalev. f i m. m.^ biva izvoščeku ukazal, naj odpelje ga k časnikarskemu od pravništvu, a vès pot ni prenehal s pestjo suvati ga v Po tem odloku je yredno nagrado. sam tak in tak podlec .. Pro pripisali, da je ta, ki je mene osra ? da u temu sleparju dali hrbet in priganjati: „Vozi, podlec Urno i slepar 55 Račite, povedite, kako se piše Vaša rodbina?" Ne, kakova rodbina? To ni mogoče meni. Jaz n Uh 5 b (gospod) « // 7 V -----O-------- " imam mnogo znancev?!: Cehtireva, državna svétnica oglasil se je izvoščetf, Pelagija Grigorevna Potočina, štabnega častaika f j ki so proga... Takoj pripoznavam, Bog varuj! kar zapišite: odmajeval je z glavo in z vajeti natezal konj dlako imeli daljšo, nego jo ima kak navaden belec. Voz kolegijski prisednik*, ali še razločnejše: proslavljen je naposled ustavil se, a Kovalev je huknil in odhitel majorsko častjo. so z u v malo sprejemno sobo 5 je siv uradnik v starem fraku, imel je naočnike, sedel za mizo, med zobmi držal pero in prešteval oddaue medne novce. 55 Ali je pred ubegom bil to Vaš sluga?" Da, sluga! to bi še ne bilo tako hudo ničemništvo! 55 Kedo tukaje sprejemlje novec? vprašal je Ko Pobegnil je in ostavil me nos valev o kriku « ? zdravstvujte u 55 Hm! kako čudovita rodbina je to! I na veče pri 55 Moja čestitost minoto pogledal višku odgovoril je sivi uradnik na poročilo ta Ali je Nosov okradel Vas? a » razsuto število novcev 5VYV11A JO oiu uiftuum, ne* „JL>Oi a zopet zameknil pogled v je izginil Nos, to je Vi ne umejete ! Nos, prav moj nos > ni znano 5 kam. Hudoba je pošalila se z » nik 55 Jaz bi rad, cla bi nekaj pripisali Osvobajajte, potrpite malo" u menoj ! iu 5 stavil je z eno roko števil&e na papi opomnil je urad- umeti tega!" Kako je zgubil se? jaz ne morem pošteno 5 prsti leve roke pa je naočnike pomikal nad račun Lakaj 5 ki je Jaz Vam ne morem dopovedati, kako; nu, kar znam, pred malim časom se je vozil po mesti in pravi, i^H ■■■■■■■kriHi mSmm kdor z obšivom in drugo vnanjostjo kazal, da biva v aristo- da je državni svetnik. Prosim Vas, da bi ojaviii kratskem domu, stal je blizu mize, držal je pismice v bi ga ulovil, da bi ga préd-me pripeljal nemudoma. n«, rokah in jel kazati svojo tož'oo: „Verujte, sudar (go- moč naglo Pomislite sami, kako je meni brezi tako na spod) 5 da kuja (kuzla) ni vredna osem grošev jaz bi za njo ne dal osem grošev;*) a grofinj to je hoče 5 5 uh, za Boga, milega 5 hoče i a dejte, kdo bi jo pogo važnega telesnega uda. To ni tako, kakor je, če člověku manjka na nogi mazinca, ki je tičal v čevlji in živa Jaz se ob četrtkih mudim voril samo dejte, kakor jaz sedaj govorim z vami, to so ljud duša ne zna, da ni več ga sto rubljev za njo! Da je treba poštene besede, y družbi državne svétnice Cehtirove; Podtočine Pelagije Grigorovne j — ~ - ~ ~ — j ----— — *----7 — -J----vjugviu YU\J j ai j \j uiiu ske zabave, ki so popolnoina nevestne: uže dolgo časa nje jako krasne hčere ki je bila štabnega častnega soproga 5 in . ~ , -----X' ~ V----------------- --------CJ ------------^ uiaouv uv j/v/- lovec redi to prepeličarico ali tega pudlja; ne mara znanke; le pomislite sami. kako mi je. petih stotih za-njo, tisočino daj, ali samo zato, da bi i • "1 • | »i • y y * to so posebno zanimljive u kuja bila znamenitejša Čestiti reditelj je to poslušal resnega obraza in takoj je zameknil se v račun, koliko je črk v donese- Ne morem se takovega pokazati nobeni." (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Od Sv. Vida nad Cerknico 17. okt. (Letina in sad trezvega života; nekega drugega lističa predmet je bil jereja.) Letos se more tukaj po hribskih vaséh skoraj malotrajna kalesa, pripeljana 1814. leta iz Pariza; v ^^ ietina imenovati: žita se ie malo přidělalo in še nem oznanilu. Ob stranéh je stalo mnogo staruh, kup čijskih pomočnikov in vratarjev z listki stiči nekem bila opomnja, da iz službe izpuščajo kočijača kalesa pripelja 1814 leta iz Pariza slaba letina imenovati; žita se je malo přidělalo in še nekovem listku so odpuščali devetnajstletno služnico, ki to slabega zrnja. Dobro vendar, da so po nekaterih je s perilom pečala se, pa znala je tudi dru drugih krajih boljši pridelki bili, da se bo vsaj zamoglo o delà v nekem pismu je bila beseda o krepkih drožkah zopet po ceni žito kupovati, sicer se ve da bi mogli kaj v drugem o mladih, iskrih konjih s sivimi lisami med prodati, ker uže drugi razni stroški dohodke presežejo. belo dlako, da je sedemnajst let tega, kar so porodili gena se je tudi le srednje dobilo; ki se je pa kolikor se t mena zopet o novih prejetjih repnega in retkvinega se- t0\^0 z otavo \n 8iam0 nadomestilo. Za krompir je tudi o plačilih z vsemi stroški vred; o dveh konjskih je bolj slaba letina, ker mu je bila najboljša doba za rast ' 5 V lOViUl ^IUVMXI* ^ ^ ' stajah in o prostoru, kjer je mogoče ustanoviti izborno brezovo ali jelovo sadišče; da tù in tù je vabilo, presuha in enkrat pa prevlažna. Fižola se pa uže let lahko 5 kdor želi, kupi stare podplate; o oznanilu, da je skoraj ni nič přidělalo; da ga uže ne velja več saditi. Za skuho (zelje repo j korenje in grah) je srednja D?e kopej ki. tina, ravno tako nič boljša za sadje. Sadjereja se je tam pa tam precej povzdignila; a po mnogih krajih je še vendar zeló v zanemarjenem stanu. Ako se k temu na- Apfaltrernu pojasnil, bil je ta, da je mogočni baron govarjajo, pravijo ; dobro bi bilo, a ni časa. Tako bi bilo le za oskrbovati, ko bi dražega delà ne bilo e takimi in enakimi odgovori se pač malo sadj stvarno vse svoje očitanje preklical v zadnji seji. Vprašanje zarad lastne režije na Studencu se je ceni. tudi řešilo po vsem prav gledé na še ne dognano zre Za nabiranje pešek se vendar malo ali celó nič časa ne lost tega važnega vprašanja v smislu večine dotičnoga potrati ? ker jih kaj lahko otroci nabirajo. Posebno bi odseka, tako, da se povsem varuje korist dežele. ge morali šolski otroci od septembra skoraj do božiča Gledé razprave tega vprašanja ne moremo prikriti vsak dan k temu opominjevati, in naj bi se jiin šolske reči obžalovanja, da je razprava tako strogo gospodarskoga ali kaki sold za-nje dajale, ker prav zastonj jih tudi ne vprašanja deloma postala oseb na marajo nabirati, in če se vsak dan ne opominjujejo. stvari sami. » gotovo na škodo Jaz sem jih na ta način uže do sedaj 4 litre nabral > Po tej točki tekle so razprave še le po vsem mirno ! ker se je, kakor sem uže omenil, le srednje sadja letos in naglašati imamo izmed predmetov daljne razprave dobilo. Peške naj se zdaj vsejejo v jgnega in zemlja zmrzla. vrste, dokler še ni dva jako važna, in to prvega, ki zadeva predloge uprav- nega odseka (poročevalec g. dr. Samec), v katerih se Ljubljane. (Iz zadnjih 3 sej deželnega zbora kranj- navaja pet pomočkov zoper cigane i drugič pa gkega) , katere so bili zadnje tri dni minulega tedna, namreč dne 16., 17. in 18. t. m., omeniti nam je danes najvažnejših dogodeb. Med temi je: prememba šolske postave o vplačevanji zopet poročilo upravnega odseka (poročevalec dr. P o- k 1 u k a r) vsled M ■■ UH škom normalno-šolskega zaklada tako, da se bodo vpri-hodnje tudi ljudske šole Ijubljanskega mesta vzdržavale na stroške normalno-šolskega zaklada; nasproti pa bode tudi ljubljansko mesto z vso drugo deželo skupaj pokrivalo z enakoličnimi prikladami primanjkavo tega zaklada. Po tej postavi bo tedaj tudi južna železnica pri svojih davkih plačevala tolike šolske přiklade, kakor vsa katerega je zbor sklenil važne pre-membe naročiti deželnemu odboru pri močvirski postavi, zadevajoče povekšanje neposrednjega vpliva deželnega odbora v močvirskem odboru, dalje sprejem po-pravkov gledé močvirskega ozemlja, prememb o volilnih skupin, olajšave zborovanja in vpe-ljavo močvirskih pododborov. Konečno zanvalil se je deželni glavar gosp. dežel- nemu predsedniku, ta deželnim poslancem, Svetec pa druga dežela. Ker se je poleg tega sklenil poseben n . deželnemu glavarju za podporo in sodelovanje in z živio-klici" na cesarja bil je v soboto popoludne krog deželski davek 3 gold, od porabljenega hektolitra žganja in se od tega davka pričakuje dohodkov nad 30.000 gl., znižale se bodo vse deželske přiklade memo lanskega . ure za letos sklenjen zbor, ki se sme zadovoljno ozi-rati na dolgo vrsto vele važnih naredeb na blagor naše dežele. leta za 4 odstotke. „ Velika Pratika za leto 1885"), katera je prišla na svitlo v Blaznikovi tiskanu pred nekaj tedni, prinaša Pri zgradbi novega muzealnega poslopja kazalo se razim koledarskega delà in lepo vrsto zastavic tudi je uže zdaj prekoračenje prvotnega proračuna 200.000 gl. ma0go podučnega in 5 lepih podob, namreč: nodobi za 36.000 gld., akoravno se je pri oddajanji stavben^h del prihranilo 23.000 gold. Po predlogu finančnega prerano umrlega kanonika dr. Gogole, uže imenova odseka, katere je v zbornici zagovarjal dr. Poklukar, Potočnika nega knezoškofa Ijubljanskega, in pa pokojnega Blaža ustaviti se imajo kolikor moč takoj vse one nova delà katera so vzrok prekoračenju prvega proračuna, i župnika v Sentvidu nad Ljubljano; na ______________ in za slučaj, ako bi hranilnica ali drug dobrotnik prevzel na-se večidel pokritja vsled prekoračenja narastlih večih stroškov, dovoljuje se še večji kredit do 10.000 gold. Nadalje sprejel se je v 12. in 13. zborovi seji spremenjen načrt gosp. Svetčeve postave o sodelovanji deželnega zastopa pri porabljevanji reservnega zaklada dalje podobe nove državne zbornice od zunaj, in zbor-nična dvorana od znotraj, in konečno dvorna palača na Dunaji, obris, po katerem se je prezidavanje pričelo predzadnjo jesen. „Pratika" prinaša na dalje lepo vrsto gospodarskih skušenj in „pogovor pod lipo u J tako j da ljubljanske hranilnice, po katerem bi imel zdaj deželni odbor. čegar zastopnik se ima vabiti k hranilničnim vršilni odbor se našemu slovenskemu ljudstvu za male krajcarje prodaja v resnici prav mnogo zanimivega in podučnega. (Klub deželnih narodnih poslancev) izvolil je pred svojim razhodom, kakor minulo leto, tudi letos svoj iz- občnim zborom, pravico ugovora, in ako bi se mu zdelo ki ima v njegovem imenu poslovati do j prihodnjega zasedanja. ta odbor izvoljeni so gg. po- da se oni zaklad prav ne obrača, pravico pritožiti se sianci: dr. vitez Bleiweis, Grasselli, Klun, Mur il il • i 1 • i t • i • 7 v 7 / , dr. Poklukar, Svetec, Suklje, dr. Vošnjak nik in Robič. Gospod oce Andrej Kržic), redovnik s v. Fran zoper take sklepe pri deželni vladi, oziroma zoper njene naredbe pri ministerstvu. Pri ustnem poročilu o zopetni vpeljavi sloven ščine pri vseh deželnih uradih pokazal se je poslanec čiška v Ljubljani, umri je minulo soboto dopoludne po Deschmann zopet starega nasprotnika narodne enako-pravnosti, sanjalo se mu je tudi nekaj o nekem skle-panji deželnega odbora, pa po zeló ojstri razpravi. ka- dolgem bolehanji. Naj v miruvpočiva! Naš rojak Franc Zidan), telegrafy ski tajnik v Crnovicah, umri je tam 15. sentembra in spominjaje tere so se vdeležili razun poročevalca dr. Poklukar ja se svoje domovine je zapustil ubogim svoje rojstne vasi dr. vitez Bleiweis, Murnik in deloma bar. Ap- Selo pri Ljubljani, in pa ubogim ljubljanskim 1000 gl. faltrern, dokazalo se je, kako zeló se je motil posl. — (Presvitli cesar) podarili so za zgradbo nove Deschmann, pa tudi kako krivo se je izvršil v deželnem cerkve v Sori pri Medvodah iz svoje privatne blagajnice odboru celó sklep Deschmannove stranke o tej zadevi. podporo 400 gold. Pri tej priložnosti pa je poročevalec dr. Poklukar Ob priliki prodaje bikov in junic čistega muri tudi odločno in vspešno zavrnil neko ponavljanje vede- codolskega plemena 18. t. m potom javne dražbe so ? ževanje barona Apfaltrerna, da je gledé deželnega go- kupili bike sledeči gospodarji : Jernej Jernejčič iz Laz spodarstva: „nekaj v zraku in da pride do po- Alojzij Lavrenčič iz Postoj ne, Anton Pirnat iz Borovnice, loma", „da on vé veliko reči, da jih pa noče povedati, Jurij Polanjšek iz Belepeči, Janez Korčar iz Hoteder^šice ker bi se s tem oškodovale deželne koristi" itd. Vspeh in Andrej Renškar iz Brezovce. Junice so kupili: Štef. tega, da je dr. Poklukar tako splošno očitanje brez na- Habe iz Goč, Franc Oven iz Podsmereka, Jože Gorše vajanja najmanjšega dokaza ojstro zavrnil, in da je po- iz Podturna in Bernard Kovačič iz Sodrašice. tem tudi klub narodnih poslancev zahteval pri baronu - Z Dunaja. — Cesar biva še v Budapeštu, kjer se v malo dneh prične zborovanje skupnih delegacij. — Cesarjevič Rudolf podal se je za par dni na Nemško ter se vdeležil tam jesenskih lovov v družbi princa Vil-jema; vrnil pa se je uže ta v ponedeljek zopet nazaj na Dunaj. Tudi niže-avstrijski zbor bil je sklenjen minulo soboto, potem ko je sklenil premembo volilnega reda tako, da imajo volilno pravico tudi petakarji in da sp število deželnih poslancev pomnoži za 3. — Rektor Čoke zahvalil se je dijakom, ki so imeli pri vseučilišni slavnosti skrbeti za red. — Cesar odobril je na pripo-ročilo cesarjeviča predlog vojnega ministra, da se vo-jaški kapeliiik i uvrstijo med vojaške uradnike IX. vrste. Česka. — Deželni zbor zpvrgel je predlog Herbstov zpracl administrativne razdelitve česke dežele po narod-nostih z nad ®/3 večmo. Soboto pa je predlagal grof H. Clam, da naj se prav v ta namen, da se tisučletna zveza med Čehi in Nem ci na Ceskem sklene še ožje, sklene postava , po kateri se oba deželna jezika vpeljeta v vse srednje šole kot obligatna predmeta. Grof Clam utemeljaval je svoj prealog, ki je bil potem izročen šolskemu odseku, v dolgen*, zeló pomirljivem in domoljubnem govoru. — S tem predlogom dala je če-skega zbora večina najboljši odgovor na vprašanje, katera stranka delà za slogo in moč države in katera jo ruši. Gornje-avstrijski deželni zbor obravnaval je minuli ponedeljek predlog kanonika Lehnerja o premembi deželne postave zarad šolskega nadzorstva. Liberalci so temu predlogu nasprotovpli, ker se ima po njem tudi zastopnikom katoliške cerkve priznati pravica sonadzo-rovanja; za predlog govoril je tudi škof Rucliger in konečno je bil sprejet z malo spremembo predlog konser-vativne večine. Iz Trsta. — Na laški barki „Silenzis", katera je přispěla s Kjožje (Chioggia) in je brodila v Zader, — umrla je oseba za boleznijo po vsem koleri podobno. Ko je barka potem dospěla y Trst, mrliča pokopavši daleč stran v valove morja, dejali so je pod posebno nadzorstvo zđravniških oblastnij in zaukazale so se proti njej vse stroge naredbe, da se ne zanese bolezen. Osobje na imenovani barki je vse zdravo, oblačila umr-lega so sežgali in vse drugo blago prekadili. Hrvatska. — Minuli peteK predložila je tudi stranka Starčevičeva svoj adresni načrt, v katerem baje med drugim toži, da se je Kranjska, S taj ar ska in JKoroška po krivici odtrgala od trojedne kraljevine. N°črt mora pa obsegati še vse drugače reči, soditi po sprejemu, katerega je dobil v zborovi seji minulega po-nedeljka. Predsednik sam je namreč začetkom seje iz-iekel v slove^ni izjavi, da se sicer po opravilnem redu noleni s ranki ne more zabraniti, da predlaga svoj adresni načrt. Adresa pa, katero je předložil Hinković in drugovi, nima samo posameznih izrazov, temveč cele stavke, kateri bi dali povod, dvomiti nad udanostjo tega zlora in ljudstva proti posvečeni osobi vladarjevi in dinastiji , in pa celó se mogli smatrati za odpoved zve-stobe in udanosti tega deželnega zbora in pa ljudstva teh kraljestev nasproti posvečeni osebi vladarjevi in dinastiji, in to onega ljudstva, čegar zvestoba je bila in bode ostala pri vseh okoliščinah nepremakljivp. Kot odgovor na ono adreso zakliče predsednik v imenu deželnega zbora in ljudstva, katero ta zastopa z živahnimi živio-klici na ljubljenega vladarja Franca Jožefa. — Tej izjavi sledili so živahni, dolgotrajoči živio-klici. Ko je pa potem hotel po privoljenji predsedniko-vem adreso večine zagovarjati poslanec Miškatović pričela je stranka Starčevičeva tak hrup in ga nada-ljevala tudi — po pretrgani in zopet pričeti seji, moral je predsednik sejo skleniti in drugo napovedati na vče-rajšnji dan. Pa tudi včeraj so Starčevičanci nadalje-vali hrup in motenje zborovanja, tako da večini ni preostajalo druzega, kakor predlagati, da se izključijo od sej vsi oni poslanci, ki so motili zborovanje. — Ž^'vo moramo obžalovati take dogodbe pri naših so-sedih, ker s tem le služijo svojim nasprotnikom — V veliko škodo dragih nam Hrvatov in avstrijskih Slovanov sploh. Ogerska. — V nedeljo opoludne vložil se je v navzočnosti cesarja, več nadvojvodov in vseh dostojan« stvenikov sklepni kamen bolnice Elizabetinske, katere zgradbo je dovršilo tamošnjo društvo rudečega križa. Z Dunaja bil je navzoč grof Falkenhayn, pa tudi nemška cesarica, katera je pripomogla k zgradbi, poslala je po svojem zastopniku lastnoročno pisanje polno priznanja za društvo rudečega križa, poslala pa je tudi veliko sliko sv. Elizabete kraljice, katera se je oběsila na primernem prostoru. — V zbornici nadaljuje se adresna debata in prav zanimive so izjave pri tej priliki — izrečene po ministerském predsedniku gledé sestanka treh cesarjev in njegovega političnega pomena. V svojem govoru naglašal je zagovarjaje adresni načrt zborove večine, da mora vsakega domoljuba le veseliti, da se je tudi Ruska pridružila nemško-av-strijski zvezi, kateri je namen, na podlagi sedanjili pravic skrbeti za vzdržavanje evropejskega miru. Nemška. — Smrt vojvoda brunsviškega, ki je minulo soboto zjutraj v visoki starosti sklenil svoje življenje, pouzročilo je pozornost vse Evrope. — Tmrl je namreč brez otrok, najbližji njegov sorodnik je vojvoda Kumberlandski. — Po vsem, kar je do sedaj soditi, se naša vlada ne bode vtikala v to pravdo in tako tudi ni dvomiti, da bode Pruska ostala konečni gospodar osi^otelega vojvodstva. Francoska. — Za Tonkinsko vojsko je treba več- jih vojnih moči in francoska vlada jih ne bode mogla odreci, le vojni minister brani se na podlagi veljavne ustave, v ta namen privoliti po moči iz domače fran-coske vojske. Vsled tega nastala je nekolika razprtija v &ancoskem ministerstvu in mogoče je, da se izroči voj-no ministerstvo drugi manj lastnovoljni osebi. Laška. — Kolere zopet pojenjava, preteklo nedeljo umrlo je za njo po vsem Laškem 71 oseb. — Prihodnji konzistorij določen je za 10. elan novembra. Ruska. Iz M o s k e. — V Solodovnikovem prehoclu je pogorelo zadnjo nedeljo 364 prodajalnic in nemško gledališče. Škoda se ceni na 10 milijonov rubljev. Žitna cena v Ljubljani 18. oktobra 1884. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. — banaške 8 gold. 4 kr. — turšice 5 gold. 40 kr. — sorsiee 6 gold, 43 kr. — rži 5 gold. 20 kr. — jeemena 4 gold. 55 kr. — prosa 5 gold. 18 kr. — ajde 4 gold. 71 kr. — ovsa 2 gold, 76 kr. — Krompir 2 goid. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.