leto XXV. št. 24 Ptuj, 29. junija 1972 Cena 0,70 din 27. junij - dan samoupravijavcev Drugi kongres samoupravljavcev! Jugoslavije, ki je zasedal lani v; Sarajevu, je poleg desetih resolucij i sprejel tudi odlok o proglasitvi-! 27.junija za dan samoupravljavcev, Jugoslavije. V počastitev tega dneva I je bila v torek, 27. junija 1972; popoldne v delavskem domu „Franc ' Kramberger" v Ptuju deseta redna in ■ razširjena seja plenuma občinskega^ sveta Zveze sindikatov Ptuj. Slav-; nostni govor ob dnevu samouprav-^ Ijavcev Jugoslavije je imel Jože i SOTLAR, predsednik komisije za: samoupravljanje pri občinskem sve-j tuZSSPtuj. i I Najprej je orisal tisti zgodovinski j dan, 27. junija 1950, ko je zvezna j skupščina sprejela temeljni zakon o J upravljanju z državnimi podjetji, s; čemer je bila odprta pot zakonite-! mu uveljavljanju delavskega samo-^ upravljanja v naši družbi. Opisal je^ pot razvoja samoupravljanja v5 ptujski občini do prve konference; samoupravljavcev občine Ptuj, ki je^ bila 28. in 29. oktobra 1967. | i Ce si danes zastavimo vprašanje,i kaj smo dosegli od prve konference j samoupravljavcev, lahko smeli \id\-i mo - je poudaril tov. Sotlar, da so! bili doseženi vidni uspehi pri vse! širšem uveljavljanju samoupravnega^ sistema na vseh področjih. Sindikati i so pri svojem delu razvijali solidarnost, humane človeške odno- se in se zavzemali za skupne interese delavcev v ptujski občini. Nesporno je dejstvo, da se delavci v ptujski občini dobro zavedajo, kje so njihovi skupni problemi. Te proble- me že nekaj let uspešno odpravljajo s krajevnimi in drugimi prispevki. S takšnimi akcijami delovni ljudje ptujske občine dokazujejo svojo zavest, ker se zavedajo, daje šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo in ureja- nje komunalnih objektov - cest, vodovoda itd. njihova dnevna potreba. Ne moremo tudi mimo dejstev, da nas spremljajo določene težave, ker so nekateri razumeli samoupravlja- nje le v svojih pravicah, pozabljali pa na dolžnosti, upravni red, disciphno in odgovornost. Mnoga neskladja odpravljamo z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. S polno akcijo si prizadevamo za uveljavitev ustavnih dopolnil, da bi samoupravni sistem čimbolj pribli- žali neposrednemu proizvajalcu. Zlasti 21. in 22. amandma zvezne ustave in 27. amandma republiške ustave dajejo delavcu pravice, ki jih še danes ne moremo povsem dojeti. Nesporno je, da v bodoče ne bomo več investirali zaradi tega, ker bi se šli - kdo bo koga, ampak bomo vlagah tam, kjer bo investicija ekonomsko upravičena. Ne bodo več odločali posamezniki, temveč neposredni zbori proizvajalcev v svojih temeljnih organizacijah zdru- ženega dela. Posredno pa bodo vključeni tudi v odločanje o tistem delu svojega dela, ki se steka v banke, v sklade socialnega zavarova- nja, otroškega varstva, za štipendije itd. Ko danes^ razmišljamo o naših dosedanjih uspehih in neuspehih, je naša naloga, da vso pozornost usmerimo v priprave na prvo konferenco Zveze sindikatov občine Ptuj, kjer bomo ocenili dosedanji razvoj samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah in v družbe- no-političnih skupnostih. Ta ocena nam bo osnova za nadaljnjo usmeritev sindikatov in drugih družbenih sil pri uveljavljanju in , utrjevanju samoupravnih odnosov - je ob koncu svojega govora poudaril Jože Sotlar. V nadaljevanju seje je plenum razpravljal še o gospodarskih giba- njih v prvih petih mesecih letošnjega leta v ptujski občini. O tem je imel uvodno poročilo Janez GRANDA, predsednik komisije za gospodarstvo pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Sklenili so tudi, da bo prva konferenca Zveze sindikatov občine Ptuj v mesecu septembru letos. F. Fideršek Zahvala gostov iz Srbije Predsednik občinske konference SZDL Aleksandrovac - Radoslav CURiC je poslal občinski skupščini in vsem družbenopolitičnim organi- zacijam v Ptuju pismo z naslednjo vsebino: „Dragi tovariši in prijatelji!" Spominjajoč se vašega lepega Ptuja vam želimo še enkrat izreči najtoplejšo zahvalo za gostoljubje, ki smo ga bih deležni in pozornost, s katero ste nas obdajali ves čas naše- ga bivanja v vaši občini in v delovnih organizacijah. Vse, kar smo v tistih dneh doživeli v Ptuju, bo ostalo naši delegaciji in meni osebno v nepozabnem spomi- nu. Pozdrav in gostoljuben sprejem, ki ste ga pripraviU gostom iz Srbije, ni bil samo protokolarni izraz, mi smo ga doživeh kot izraz resničnega brat- stva, ki-je bilo skovano v najtežjih dneh zgodovine obeh narodov. Bili so to težki dnevi takrat, ko so okupatorji izgnaU iz rodnih domov na tisoče Slovencev, ki so bili brat- sko sprejeti v Srbiji. Zato smo pre- pričani, da bodo naši medsebojni obiski nova spodbuda, ne samo nam, temveč tudi mladim generaci- jam, za krepitev bratstva in enotno- sti in nadaljnjega sodelovanja med našima občinama in družbenopoli- tičnimi organizacijami. Vam, dragi tovariši in vašim obča- nom želimo vse najlepše in novih uspehov v izgradnji vaših krajev. S tovariškim pozdravom!" F.F^ I " VREME :|do nedelje, 9. julija 1972 Zadnji krajec bo v torek, 4. julija ob 4.25. Napoved: 30. junija ali še 29. junija zvečer se bo vreme poslabšalo. Večje padavine bodo v nedeljo, 2. julija in še deloma 3. julija. Nato bo lepo in vroče. V juliju bodo lepi, sončni dnevi: od 5. do 10., od 15. do 21. in še od 25. do 28; to je 17 dni. Tudi ostale dni bo pretežno lepo vreme, le da so možne večerne ali nočne nevihte. Deževno bo verjetno od 1. do 3., od 12. do 14. in še 30. in 31. juUja. Lepi, sončni dnevi v avgustu bodo verjetno od 3. do 5.; od 8. do 14. in' od 27. do 31. avgusta. To je 15 dni. 2a avgust se predvidevajo nevihte v dneh: 1. in 2.; 7., 11., 16., 17. in' 20. avgusta, 17. in 20. avgusta bodo Verjetno neurja. Ostale dni bo spremenljivo vreme. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — CETRTEKj, 29. junija I972 Šolstvo V samoupravni družbi Na zborovanju v počastitev dneva prosvetnih delavcev občine Ptuj, ki je bilo 17. junija 1972 je govorila o naslovni temi predsednica odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR Slovenije - Ela ULRIH-ATENA. Iz njene razprave povzemamo nekaj pomembnejših misU. Uvodoma je naglasila, da je minilo že eno leto, ko so bila sprejeta zadnja ustavna dopolnila, ki pome- nijo bistveno družbeno-ekonomsko pridobitev za delavce in občane, zlasti še za prosvetne delavce, vendar se nekatera ustavna dopolni- la še niti niso začela uresničevati. To velja še zlasti za področje vzgoje in izobraževanja, lahko pa to posplošimo tudi za druge družbene dejavnosti. Med prosvetnimi delavci je precej teženj, da bi področje vzgoje in izobraževanja še naprej upravljala država, od zgoraj, to se pravi odtujeno, tako tistim, ki so na vprašanjih vzgoje in izobraževanja neposredno zainteresirani, kot ti- stim, ki to delo opravljajo. Prosvetni delavci, ki delajo na tistem občutljivem področju družbenega dela, od katerega je dejansko odvisen tempo razvoja in medseboj- nih odnosov v sociahstični družbi, si morajo še toliko bolj prizadevati za uresničitev 21. in 22. dopolnila k zvezni ustavi in 27. dopolnila k repubhški ustavi. VLOGA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI Samoupravljanje v šolstvu je doseglo popolnejšo uveljavitev šele z ustanovitvijo izobraževalnih skupno- sti - kot samoupravnih skupnosti interesentov in ponudnikov uslug, to je delovnih organizacij in občanov z ene in prosvetnih delavcev z druge strani. Kljub temu so temeljne in repubhška izobraže- valna skupnost še močno odvisne od pristojnosti repubhške in občinskih skupščin, ki zbirajo in določajo sredstva za to dejavnost po sistemu prejšnjega proračunskega financira- nja. Sredstva za šolstvo se zbirajo po davčni poti, torej na način, ko tisti, ki denar daje, nikoli ne ve, za kaj se bo porabil; razdeljujejo pa se po določenih kriterijih, brez zadostne- ga vpliva tistih, ki jim pripadajo, ne kot plača, ampak kot dohodek za opravljeno delo. Izobraževalne skupnosti tudi niso uresničile pričakovanj, da bodo vzgojo in izobraževanje odprle nasproti vsem družbenim dejavni- kom, da bodo podrle pregrade in poklicno zaprtost in se bolj povezale s starši, z organizacijami delavcev in z občani. Predstavniki javnosti v samoupravnih telesih izobraževalnih skupnosti se niso počutih povsem enakopravne, zato se njihova aktiv- nost ni razvila ali pa je celo odpadla fizična prisotnost na sejah. Svoj nepomemben interes so pokazale tudi organizacije združenega dela s tem, da so neodgovorno kadrovale svoje predstavnike v samoupravna telesa vzgojno-izobraževalnih zavo- dov. Izobraževanje se mora bolj pribli- žati delavcem, kmetom in Vsem družbenim plastem. Temeljne izo- braževalne skupnosti morajo v skladu z ustavnimi dopolnih postati prostor, kraj in organizacijska možnost za vse oblike dogovarjanja in sporazumevanja o skupnih interesih in nalogah, o potrebah in možnostih, o sredstvih, hotenjih in o odgovornosti za vzgojo in izobraževanje glede na razvoj družbe. FINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE Postopno bo treba zamenjati sedanjo davčno metodo zbiranja denarja z neposrednim financira- njem na osnovi družbenih dogovo- rov in samoupravnih sporazumov tako, da bo delavcu v prosveti zagotovljena samoupravna pravica in dolžnost ustvarjanja in delitve dohodka; financerjem pa pravica in dolžnost plačila cene za opravljeno delo. Viri sredstev za financiranje dejavnosti vzgojno-izol^aževalnih zavodov v okviru izobraževalne skupnosti bi naj bili: - neposredna plačila interesentov uslug, ki bi se določala med samoupravno interesno skupnostjo ali vzgojno-izobraževalnim zavodom na osnovi pogodbe; - prispevki iz dohodka organiza- cij združenega dela pred delitvijo tega dohodka in sicer za vse stopnje strokovnega šolstva, na katerem so te delovne organizacije zainteresira- ne; - prispevki iz osebnega dohodka zaposlenih, ta vir je prfetežno uveljavljen sedaj, ki bi naj napajali fonde za obvezno osnovno šolstvo, za otroško varstvo in za nekatere druge službe. Ce bodo znale občinske skupšči- ne, prav tako tudi repubhška skupščina, pravilno opravljati svojo usmerjevalno in povezovalno vlogo, seveda tudi regulativno, kadar bi bili ogroženi interesi družbe ali pravice delavcev, ne bo posebnih težav pri uveljavljanju teh novih odnosov; predvsem pa bo morala priti do izraza njihova samoupravna funkci- ja. UVELJAVITEV PROSVETNEGA DELAVCA V nadaljevanju svojega predavanja je Ela Ulrih-Atena podrobneje govorila o drugi fazi ustavnih sprememb, kjer bodo podrobneje opredeljena razmerja med temeljno izobraževalno skupnostjo, občino in krajevno skupnostjo. Krajevna skup- nost predstavlja nedvomno naj- ustreznejši okvir za uveljavljanje interesov občanov, čeprav sedaj sama še ni ustrezno razviti in organizirana kot institucija občana - tako v odnosu do vzgojnoizobra- ževalnih zavodov kot v odnosu do temeljnih in drugih interesnih skupnosti. Ob koncti je povedala še nekaj svojih mish o tem, kaj je danes najpomembnejše za prosvetne delav- ce, morda za ptujske še posebej. Kar največ je treba storiti za ponovno uveljavitev in za družbeno priznanje prosvetnega delavca. V zadnjem obdobju se stvari spreminjajo na bolje, zato pa terjajo aktivnejšo vlogo učiteljev samih. Pred prosvet- nimi delavci ptujske občine so danes predvsem naslednje neposredne na- loge: - Bolj se pripravljati za jutrišnji dan in več storiti za lastno izobrazbo; - mnogo več kot doslej storiti za obnavljanje poklica, s pridobivanjem in usmerjanjem najboljših učencev že v sonovni šoli za poklic prosvetnega delavca; - bolj neposreden in angažiran odnos je treba imeti do zmanjševa- nja osipa v osnovnih šolah. To je pomembna družbena naloga, saj je zmanjševanje osipa tudi pogoj za zmanjševanje razlik med razvitimi in nerazvitimi območji. Dvig izobraz- bene ravni delavcev in kmetov je pogoj za hitrejšo rast občine in vsakega dela našE DOMOVINE' Ta o je žal v ptujski občini nenormalno visok, nenormalno za sredino, v kateri se je pouk začel že pred 250 leti" - je poudarila Ela Uhihova; za konec pa je dejala: Mislim, da so vse to žgoče družbene naloge prosvetnih delav- cev, ne samo kot prosvetnih, ampak tudi kot družbenih delavcev. Danes so za gospodarski in družbeni napredek izobraženi ljudje pomemb- nejši od finančnega kapitala. Finan- čni kapital se lahko najame, sposobnih ljudi pa zlepa ni mogoče privdbiti od nikoder; prosvetni delavec pa je neposredno odgovoren za produkcijo kadrov, ki lahko kapital ustvarijo. F. Fideršek Partizani so dobili dobre naslednike Obramba naše domovine in težko priborjene svobode, za katero je bilo prelito ogromno človeške krvi in za katero je žrtvovalo življenje na tisoče narodno zavednih in napred- nih Jugoslovanov, je tudi danes ena najvažnejših nalog in osnovna dol- žnost vsakega državljana. Svojo narodno zavest in pripravljenost na obrambo naše domovine so prebival- ci Dravskega polja skupno z rezerv- nimi vojaškimi obvezniki, pripadniki JLA, gasilci in enotami civilne zaščite tudi dokazah na nedavni vojaški vaji, ki je bila po ocenah višjega starešinskega kadra zelo uspešna. Ze nekaj dni pred osrednjo vajo, katere cilj je bil, seznaniti se z borbeno zmogljivostjo in sposob- nostjo rezervnih vojaških enot in starešinskega kadra (to so enote, ki ohranjajo tradicije štajerskih partiza- nov) so se zbraU pripadniki partiza- nov ter v kratkem, toda zelo zgoščenem učnem programu obno- vih znanje, ki so si^ ga pridobih v kadrovskem roku. Že na pripravah so partizani dokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti, še več, hoteli so se čim bolj pripraviti in izuriti, da bi lahko v določenem trenutku resno stopih v borbo s kakršnimkoli sovražnikom naše domovine. Tudi po ocenah generala Ožbalta, ki je v času vojaških vaj žrtvoval ogromno časa in pomagal partizanom pri njihovem izpopolnjevanju znanja, je bila discipHna in morala vseh pripadnikov na višku, kar je bilo sicer proti pričakovanju. Uspeh svojega predhodnega dela in naporov so partizani kronali prav zadnji dan, ko se je bilo treba ,,resno" spoprijeti s „sovražnikom", ki je hotel za vsako ceno zavzeti nekatere prometne objekte in na ta način omogočiti svoji glavnini ne- moten prehod preko Dravskega polja v Haloze. Partizani, ki so dobri nasledniki tistih vzhodnoslovenskih partizanov, ki so v začetku druge svetovne vojne sprejeli borbo z nadmočnim sovražnikom in to celo brez orožja, tega ne morejo in ne smejo dovoUti. Gozdovi, ceste, njive, reke in polja vse more ostati v njihovih rokah. Sovražnik, naj bo še tako močan in spreten, mora občutiti, in izvedeti, da se z partizani in ostaUm prebivalstvom ne izplača spuščati v borbo, kajti iz te borbe lahko odide kot zmagova- lec edino naše ljudstvo. Vsega tega so se tisti dan ob, zaključku vojaških vaj zavedah vsi, ki so v vaji sodelovali. Kmalu potem, ko se je v gozdove Strmca spustil vojaški desant, so se partizan- ske enote in civilno prebivalstvo zagnale proti njemu, da bi ga v čim krajšem času uničile, še preden bi mu uspelo razviti borbeni stroj. Kljub temu, da je bila sovražnikova oborožitev popolnejša, so partizani, teritorialci in pripadniki civilne zaščite pokazali svojo sposobnost in zvijačnost ter ga počasi in vztrajno obkoljevali. Dokončno ,,uničenje" sovražnika so planirani prav na tistem objektu, ki ga je hotel za vsako ceno imeti. In tudi prišel je do svojega cilja. Vendar brez vsake koristi, kajti partizanske puške in puška našega človeka mu je tu „zapela" osmrtnico. Osrednjo vojaško vajo so si ogledali številni predstavniki vzhod- 'noslovenskih občin in drugih druž- benopolitičnih organizacij ter števil- ni pripadniki JLA, zlasti še starešin- ski kader. Med najuglednejšimi opazovalci ,,bitke" v gozdovih Strmca je bil tudi general Potočar, komandant ljubljanskega vojnega območja, ki je bil z uspehom vaje zelo zadovoljen. Ob prihodu parti- zanov na svoje zborno mesto se je prijetno smehljal in dejal: „Nekdanji vzhodnoslovenski partizani naj bodo zadovoljni, da imajo take sinove. Obrambo domovine lahko brez premislekov prepustimo v njihove roke. Prepričan sem, da bo iz teh partizanskih vrst izšlo mnogo narod- nih herojev. Tovariši, vedno in povsod morate biti pripravljeni, da boste stopih na branik naše domo- vine, za katero so prelivali kri in dajali življenje vaši predniki." M. NOVINA „0h, dragi, kako rada bi s teboj delila'vse skrbi in probleme!" ,,Toda, jaz nimam nobenih skrbi in problemov!" „Počakaj, dragi, imel jih boš, ko se bova poročila!" Ko je Van Gogh slikal cerkev v Vjeteju, mu je nek bogati tovarnar predlagal: „Zelo rad bi odkupil to platno, ko bi bilo pred cerkvijo nekaj ljudi . . ." ,,To ni mogoče," je odgovoril Van Gogh. „Ko sem pričel slikati, so bili vsi ljudje v cerkvi." „Nič ne de, imam čas in bom počakal, da bodo šli iz cerkve," je odgovoril tovarnar. | — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 3 Ob dnevu borca v Ljubljano Letošnja osrednja proslava dneva (jorca, ki t>o ^ Ljubljani, ima še poseben značaj, saj je istočasno ^vezana s tridesetletnico vstaje slovenskega naroda in 80-letnico [ojstva predsednika Tita. Zaradi pomembnosti osrednje proslave se je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ptuj odločil, da v ptujski občini ne bo prirejal nobenih večjih prireditev, saj bi to pomenilo zasenčenje osrednje ; slovesnosti zgodovinskega dneva slovenskega naroda. Z namenom, da bi čim več svojih članov poslali na prireditev v Ljubljano, je ZZB NOV Ptuj določila sedemčlanski iniciativni odbor, ki ima nalogo uspešno oiganizirati in izpeljati udeležbo partizanov ptujske občine na osrednji prireditvi. Predsednik tega odbora je Stane Predovnik - tajnik ZZB občine Ptuj, med tem, ko je Jože Krničar odgovoren za organizacijo prevoza v Ljubljano. Prijave" za udeležbo že prihajajo in računajo, da se bo slovesnosti v Ljubljani udeležilo nad sto članov ZZB NOV, medtem, ko se bo precej Ptujčanov odpeljalo v Ljubljano s svojimi avtomobili. Številčnosti udeležbe bo precej prispevala tudi Občinska konferenca ZMS Ptuj, ki bo na ta dan poslala v Ljubljano okrog 400 svojih članov. Sodelovalo bo tudi ZRVS občine Ptuj s petdesetimi člani. -mn- USPELO TEKMOVANJE ZRVS Zveza rezervnih vojaških starešin Majšperk je priredila v nedeljo zanimivo tekmovanje svojih članov, ki je bilo tudi zadovoljivo obiskano. Tekmovanje je zajemalo taktično- orientacijski pohod in .spada v sestavni del študijskega programa za leto 1972. Člani osnovne organizacije ZRVS Majšperk so najprej reševah pismene taktične in orientacijske naloge. Nato so krenih po skupinah proti' Stanečki vasi, kjer so na zasilnem i strelišču streljali z malokalibersko! puško. To je bila istočasno tudi prva ■ tekmovalna naloga na terenu. Od strelišča so krenili v hribe proti Janškemu vrhu in so grede reševali številne naloge, ki pa, kakor kaže, zanje ni^so bile preveč trd oreh. Ob zaključku tekmovanja smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo Zelo uspešno, kar so pokazah tudi dobri rezultati. -mn— i,Vi trdite, da sta vaša prijatelja pograbila vsak en stol in se začela obdelovati. Zakaj niste stopili mednju in ju skušali razdvojiti? " »Nemogoče, gospod sodnik, ni oilo nobenega stola več!" Gost: „Koliko hektolitrov piva stočite na teden? " Krčmar: ,,Šest do sedem. Časi so slabi." Gost: „Poznam sredstvo, ki bi vam pomagalo, da bi več stočih." Krčmar: „To bi me zelo veselilo, "^aj mi torej svetujete? " j Gost: stvar je popolnoma] preprosta: natočite vrčke do roba!"j Srečanje bratstva in enotnosti v okviru praznovanja 30. oblet- nice nastanka slovenske partizanske vojske oz. prvih brigad bo 2., 3. in ' 4. julija letos v Lj ubljani velike srečanje rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije, ki ga organizira republiški odbor ZRVS Slovenije v sodelovanju z vrsto občinskih odborov te družbenopohtične orga- nizacije. Iz drugih republik se je že prijavilo 1045 rezervnih starešin, prijav pa je prispelo še več, vendar so jih morali organizatorji zavrniti zaradi pomanjkanja prenočišč. Gostje, ki bodo v LjjUbljano prispeh 2. julija popoldne," bodo naslednjega dne razdeljeni v 7 skupin z avtobusi napotih na izlete po republiki in obiskali vrsto najbolj znanih krajev iz narodnoosvobodil- nega boja ter drugih. Vsaka skupina bo šla v svojo smer, vodili pa jih bodo nekateri znani udeleženci NOB, ki jim bodo med potjo pripovedovah o najpomembnejših dogodkih med vojno. Prva skupina bo obiskala Žužem- berk, Bazo 20, Kočevje in Turjak, druga se bo odpeljala v Postojno, Ilirsko Bistrico, na Socerb, v Lipico in potem v Postojno. Tretja skupina se bo odpravila prek Škotje Loke v Cerkno, Idrijo, Črni vrh in Logatec, četrta pa v Dražgoše, Begunje na Gorenjskem, Radovljico in na Bled. Peta skupina se bo čez Trojane in Arjo vas odpeljala v Velenje, obiskala Kamnik, šesta in sedma skupina pa se bosta odpravih v Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, kjer bo sedma ostala na rudarskem praznovanju, šesta pa bo odpotovala v Celje. V krajih, ki jih bodo gostje tako obiskali, se bodo povsod sestali s tamkajšnjimi rezervnimi starešinami in dodobra spoznah njihov kraj. Zvečer, po vrnitvi z izletov, bo v gostišču pri Šternu v Ljubljani uradno srečanje vseh gostov z ljubljanskimi rezervnimi starešinami, ki se ga bodo udeležiU tudi nekateri visoki vojaški predstavniki. Četrtega julija se bodo vsi gostje iz drugih republik udeležih velike osrednje proslave v Zadobrovi pri Ljubljani, na katero bo po prvih ocenah prišlo tudi več tisoč slovenskih rezervnih vojaških stare- šin. S tem bo zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije prispevala svoj delež h krepitvi bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi na- rodi in k čimbolj slovesnemu praznovanju 30. obletnice ustanovi- tve prvih slovenskih partizanskih brigad, katerih tradicije neposredno nadaljujejo prav rezervni starešine., KMALU 400 NOVIH TELE- FONSKIH ŠTEVILK Pred štirimi leti je ptujska pošta dobila prvo avtomatsko telefonsko centralo, ki je imela 600 številk. Takrat je kazalo, da bo to zadostovalo vsaj za kako desetletje. Število zasebnih naročnikov telefo- nov pa je v zadnjih letih tako naraslo, da mnogim niso mogli ugoditi. Spričo te potrebe se je "kolektiv PTT enote Ptuj odločil povečati avtomatsko telefonsko centralo na tisoč številk. V skladu s to odločitvijo so pri „Iskri" v Kranju naročili potrebne elemente za 400 telefonskih številk. Naročene elemente so že dobili, sedaj čakajo le še monterje iz „Iskre". Glede na prakso, bo nanje treba verjetno še čakati kak mesec, vendar je realno upanje, da se bo do jeseni ptujska avtomatska telefonska centrala,po- večala na tisoč številk in bodo tako vsaj nekaj let lahko ustregli vsem, ki želijo telefon v svojem stanovanju. F. F. SLOV. BISTRICA : PRULE 64 : 85 v predzadnjem kolu republiške košarkarske 1-B lige so Bistričani morda v odločilni tekmi za obstoj v ligi klonili proti ekipi Prul z 21 koši razlike. To je presenetljiv rezultat posebej zato, ker so Bistričani doslej bili najboljši strelci v ligi. Prule so sicer zasluženo zmagale, saj so ves čas tekme vodile, dobre pomočnike pa so imele tudi v sodnikih Camplinu in Gruniču, ki sta v odločilnih trenutkih, v sredini drugega polčasa, ko so se Bistričani nevarno približali nasprotniku na 9 košev, F 6—7 nesprejemljivimi odločitvami zaustavila domačine. Tako slabemu sojenju se čudimo predvsem zveznemu sodniku Cam- plinu iz Murske Sobote. Pri ekipi Slov. Bistrice pa se je tudi pokazalo, da brez trenerja in resnega treninga nekaterih ključnih igralcev v tako kvalitetni ligi ne bo šlo. Opazilo se je, da nekateri igralci nimajo dovolj kondicije in ker jim zato ne uspeva vse tako kot bi želeli, izgubljajo živce ter moštvu le škodujejo. V zmagovalni ekipi sta bila najboljša posameznika Ravnikar in Nemec, ki je dosegel tudi največ košev (25), pri domačinih pa je najbolje igral Bradan Peter, ki jih je dosegel 22. sf Francoski kralj Ludvik XIV. je imel flobre odnose z maroškim sultanom. Nekega dne se je v Parizu pojavil sultanov sel in princezinja Conti je dobila nalogo, da se ukvarja z njim. Pogovarjala sta se tudi o mnogoženstvu mohamedancev. Na princezino pripombo je sel takole odgovoril: „Mnogoženstvo je pri nas dovoljeno zato, ker ugotovimo vse slabe lastnosti žensk šele, ko jih nekoliko preiskusimo. Pri Francozi- njah lahko to ugotoviš že pri enem primeru. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija 1973 Kaj bo delala TIS Ptuj? Na nedavni seji Temeljne izobra- ževalne skupnosti Ptuj so med ostalimi vprašanji razpravljali in sprejeli tudi program dela za letošnje leto. Osnovno izhodišče programa izhaja iz že sprejetih programskih in političnih smernic skupščine SR Slovenije. V sprejetem programu so upoštevane tudi naloge, ki izhajajo iz zvezne resolucije o vzgoji in izobraževanju, sprejete v akcijskem programu CK ZKS in republiške konference SZDL. Tudi v letošnjem letu bo temeljna izobraževalna skupnost reševala naloge, ki urejajo finančna in materialna vprašanja otroškega var- stva in šolstva, racionalizacijo vzgojnega in izobraževalnega proce sa, modernizirajo in dvigujejo kulturne kvalitete človeka in ga prilagajajo družbi. Vsekakor bo ena od poglavitnih nalog temeljne izobraževalne skup- nosti pomagati socialno ogroženim otrokom in družinam. Znano je, da le-teh v naši občini ni malo in daje možnost šolanja in izobraževanja nekaterih otrok zelo ogrožena. To velja zlasti za revne predele Haloz in Slovenskih goric. Pri reševanju tega vprašanja bo treba iskati pomoči pri širših družbenih skupnostih in vseh tistih, ki so zainteresirani za izobraževanje otrok in mladine. Tu bo treba upoštevati načelo solidar- nosti in pri TIS upajo, da jim bo to tudi uspelo. Vse premalo mladine se usmerja v pedagoške poklice, vse premalo možnosti za nadaljnje izpopolnje- vanje pa imajo tudi učitelji na osnovnih šolah. Zato bo morala kadrovska komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti resno pro- učiti potrebe po učiteljskem kadru in potrebe po nadaljnjem izobraže- vanju učiteljev. Vse nadarjene učence bo morala pritegniti v pedagoške poklice, kajti svoje znanje lahko prenaša na drugega samo tisti, ki je sposoben in ima tudi veselje do tega poklica. Precej dela bo v letošnjem letu imela tudi komisija za štipendiranje ki bo morala spremeniti pravilnik in s tem tudi sam sistem štipendiranja. V skladu s programom razvoja bo razpisala pet štipendij na srednji vzgojiteljski šoh, 5 štipendij za študij na pedagoški gimnaziji in 10 štipendij za študij na pedagoški akademiji^ ali fakulteti. To bo vsaj majhen korak k vzgoji kvalitetnega pedagoškega kadra. Treba bo nedvomno močno vplivati tudi na komisijo za štipendiranje pri RIS, ki bi naj za naše območje prispevala več namenskih sredstev za štipendi- je. To bi bila tudi vsaj delna pomoč manj razvitim občinam. Tudi vprašanje šolskih malic še ni v popolnosti rešeno. Dosedaj je na tem področju delovala tričlanska komisija, ki pa ni zmogla vsega odgovornega dela, zato je bila v ta namen izvoljena sedemčlanska ko- misija, ki bo imela nadzor nad uporabo šolskih mlečnih kuhinj, nad kvaliteto malic, nad strokovno usposobljenostjo osfebja, ki dela v šolskih kuhinjah in ureditvijo šolskih kuhinj. Vsekakor pa je verjetno že zadnji čas preiti s šolskih malic na kosila, kar more veljati zlasti za podeželske šole in tiste otroke, ki so zaradi oddaljenosti od šole skoraj cel teden brez toplega kosila. Vsekakor si je temeljna izobraže- valna skupnost poleg že naštetih postavila tudi niz drugih nalog, kot so: urediti podaljšano biVanje otrok v šolah, zlasti prvega oddelka v Podlehniku in drugega oddelka v, Kidričevem. Potrebe po podaljša- nem bivanju se pojavljajo tudi drugod. Vendar v nekaterih šolah zaradi pomanjkanja prostora in drugih težkoč to trenutno še ni možno. Zato bodo morali mnogi otroci po končanem pouku zaradi, zaposlenih staršev ostajati brez pravega nadzorstva. Temeljna izobraževalna skupnost bo sodelovala tudi pri sestavi srednjeročnega programa razvoja vzgoje in izobraževanja v občini ter bo v sodelovanju s pedagoško službo in izobraževalnimi zavodi preučila racionalnost sedanje šolske mreže in organizacije osnovnih in posebne šole ter velikost in število oddelkov teh šol. Program dela TIS Ptuj za letošnjo leto je torej zelo obsežen in upati je, da bo ob pomoči in sodelovanju širših družbenih skupnosti tudi realiziran. -mn- Zdrav duh v zdravem telesu Odlikovanci so se skupaj z nekaterimi gosti zbrali v lovski sobi hotela Jeruzalem. Minuli petek pozno popoldne je bila v ormoškem hotelu „Jeruza- lem" manjša slovesnost ob podelitvi priznanj najzaslužnejšim delavcem in društvom s področja telesne vzgoje. Priznanja repubhške zveze za telesno vzgojo, ki jih podeljuje ob 30-letnici ustanovitve OF ter 25-let- nici telesne vzgoje v novi Jugoslaviji so prejeh: Mirko Havlas in dr. Jurij Carf iz Ormoža, Franc Bezjak, Srečko Jambrovič, Venčeslav Pajek, Marija Kočevar in Julka Zidarič iz Središča ob Dravi ter Alojz Trste- njak iz Ivanjkovec. Izmed društev sta prejeh priznanji TVD Partizan Središče ob Dravi in občinska zveza za telesno vzgojo Ormož. Zbranim odlikovancem je ob prisotnosti nekaterih gostov čestita- la najprej sekjetarka občinske kon- ference SZDL Ormož Marica Braz- da. V svojem krajšem negovoru je med drugim dejala: „Vaše dolgo- letno delo na področju množičnega športa je vzor mlajšim generacijam, vaš entuziazem, vaše nesebično prizadevanje za vzgojo mladega rodu bo ostalo zapisano v društvih in organizacijah, kjer še delujete ali kjer ste delovali. Telesno kulturne dejavnosti imajo cilje, ki so sestavni del splošne kuUure. Pri tem misUmo na skrb za zdravje, podaljšanje aktivnega življe- nja, dvig delovnih in obrambnih sposobnosti, . vzgojo, počitek in razvedrilo delovnega človeka. Tako opredeljena telesna vzgoja je potre- ba in pravica vsakega člana -naše družbe, zato mora biti družba do te dajavnosti še posebej pozorna. Že- lela bi poudariti, da bi naša društva „Partizan", kjer nekateri od vas še delate, morala zastaviti svojo besedo in zahtevo po poživitvi dela občin- ske zveze za telesno vzgojo. Pri tem bi morah upoštevati, da v njene vrste pridejo ljudje iz vrst aktivnih športnikov ne pa iz vrst tistih, ki se nikoh niso ukvarjali s športom ali sodelovah v telesno vzgojnih dru- štvih. Tako zasnovana občinska zveza bo lahko delovala in povezala vsa obstoječa društva na področju občine. V imenu vseh naših družbeno- pohtičnih organizacij se vam zahva- ljujem za vaše delo in za vaš trud z željo, da bi svoje bogate izkušnje prenašab na mlade in še naprej ostali neutrudni delavci ,,Partizana" Slo- venije ter se še naprej držali pregovora ,,Zdrav duh v zdravem telesu". Priznanja je odhkovancem podelil Jože Štrafela, član predsedstva re- pubhške zveze za telesno vzgojo, čestitala pa jim je tudi sekretarka komiteja občinske konference ZKS Ormož inž. Terezija Stefančič, ki se je udeležila podelitve odhkovanj. Po slovesnem delu so se odUko- vanci in gostje zadržaU ob krajšem pomenku in zakuski. V imenu odUkovancev se je za prejeta odhko- vanja zahvalil Ivan Zidarič, pred- sednik TVD Partizan Središče ob Dravi. PRVO PRIJATELJSKO SREČANJE V soboto, 17. junija 1972 je na povabilo ZROP Slov. Bistrica pri- spelo v občino okoh 160 gostov, članov Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev iz hrvatske občine Sisak. Srečanje članov Zveze rezervnih vojaških oficirjev in podoficirjev občin Slov. Bistrica in Sisak je bilo prvo v okviru nadaljnjega medseboj- nega sodelovanja in krepljenja prija- teljskih vezi dveh občin Slovenije in Hrvatske v okvirju organizacij ZROP. To srečanje pa ni bilo za vse člane tudi prvo. Posamezniki so v okviru tega srečanja prvič po osvoboditvi stisnih roko znancem in soborcem iz NOB. Ta srečanja so bila še posebno dragocena, potekle pa so tudi solze veselja. Gostje iz Siska so prišli s petimi autobusi, izpred nove samopostrež- ne trgovine v Slov. Bistrici pa so se ob 10. uri odpravili na Pohorje k planinskemu domu Osankarica nad Oplotnico. Tod so si ogledah spominski muzej o poslednjem boju Pohorskega bataljona. Po ogledu muzeja so se odpravih k 20 minut oddaljenemu poslednjemu bojišču. S polaganjem venca in enominut- nim molkom so počastili spomin na težek boj Pohorskega bataljona in drugih pohorskih partizanov. Na samem kraju so se seznanih s trenutki ob smrti borcev kakor tudi delovanju partizanov na celotnem Pohorju. Skupno so nato obiskah planinski, dom Antona Štuheca na bistriškem Pohorju pri Treh kraljih, kjer so imeh kosilo, ki so ga končaU s prijateljsko izmenjavo izkušenj v dejavnostih na svojem področju, nastajala pa so tudi nova poznan- stva. Kljub slabemu vremenu pa se niso dah motiti v veselem razpoloženju, ki je vladalo ves čas njihovega skupnega bivanja v občini. Ob tej priložnosti so povabili svoje nove prijatelje v občini Slov. Bistrica, da v prihodnjem Itetu obiščejo v prav tolikšnem ali celo večjem številu njihovo občino. Uspeh prvega sreča- nja pa je nekatere že spodbudil, da bi to sodelovanje članov ZROP razštriU še na nekatere druge slovenske in hrvatske občine. Člani ZROP iz občine Sisak so prispeli v Slov. Bistrico _________. ......______^_______.___..._FotQJ[n telut: Viktoi Hoivat OBVESTILO MAISTROVIM BORCEM V nedeljo, 2. juhja 1972 prireja- mo izlet v Ivanjkovce. Odhod z vlakom iz Ptuja ob 11.24, povratek ob 20.12. Razen članov in svojcev vljudno vabljeni tudi prijatelji. Odbor. XEDNIK — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 5 IZBIRA je podarila bolnišnici en milijon v petek, 23. junija 1972 so sploš- no bolnišnico dr. Jožeta Potrča v Ptuju obiskali predstavniki delavske- ga sVeta, družbenopolitičnih organi- zacij in vodstva Trgovskega podjetja .,Izbira" Ptuj. Kolektivu bolnišnice š'o sporočih sklep samoupravnih organov in kolektiva, da so prispeva- li za dograditev kirurgičnega oddelka 1 milijon dinarjev. Od tega so 600.000 din že tisti dan nakazali na žiro račun, ostalih 400.000 din pa bodo d^h za nakup medicinske opreme. „To je darilo našega kolektiva, ker se zavedamo, da nam bogatejši od drugod ne bodo ničesar dali. Ce ne bomo prispevali sami, bolnišnice ne bomo imeU take, kot jo naši občani potrebujejo" - je kratko in jedrnato povedal direktor Bruno VALENTIN. V imenu kolektiva bohiišnice se je gostom najprej zahvalil primarij dr. Aleksander POZNIK, predsednik delavskega sveta, ki je poudaril, da je gradnja prišla v kritično fazo, zato jim je ta pomoč še toliko bolj dobrodošla. Zelo cenijo ta darežljiv korak trg. podjetja „Izbira", kot vzoren primer tudi drugim gospo- darskim organizacijam; zavedajoč se ob tem, da je v sedanji gospodarski situaciji to za kolektiv še posebna žrtev. Direktor bolnišnice dr. Mitja MRGOLE je nato predstavnikom kolektiva ,,Izbira" Ptuj podrobneje obrazložil finančno konstrukcijo gradnje prizidka kirurgiškega oddel- ka. Začetni kapital je predstavljal 1.5 milijona din v zdravstvenem investicijskem skladu in 2 milijona, ki ga je prispeval kolektiv TGA „Boris Kidrič" Kidričevo. Pred dvema letoma se je začelo z gradnjo. Občinski odlok je predvideval samo investicije v gradbeni .objekt, v skladu s tem tudi delovne organizacije s področja gospodarstva prispevajo 0,23 odstotka za investi- cije v zdravstvu. Po takratnih cenah je bilo predvideno, da bo gradbeni objekt prizidka kirurgiškega oddelka stal okrog 12 mihjonov din. Kolektiv bolnišnice pa je šel še v dodatno akcijo za nakup nujno potrebne medicinske opreme. Ta oprema bi po takratnih cenah stala 3.6 milijona, danes pa stane že 5,8 milijona dinarjev. Prav tako se je močno podražila gradnja, saj so doslej zbraU že nad 13 milijonov dinarjev pa je vse šlo za gradbeno investicijo, s tem, da so vsa zbrana sredstva za adaptacijo in razširitev internega oddelka in za nakup medicinske opreme porabiU za gradnjo. Del medicinske opreme je treba sproti vgraditi, ker bi kasnejša montaža bila še dražja. Z gospodar- skimi organizacijami imajo podpisa- nih že precej pogodb za prispevek, vendar sredstva neredno dotekajo. Ce ne bi bilo te izredne pomoči kolektiva ,,Izbire", bi morali gradnjo za 3 do 5 mesecev ustaviti. Za dokončanje celotne investicije bi še potrebovah vsaj 3 mihjone dinarjev. Za tem je primarij dr. Ljubo TOŠ popeljal goste po sedanjem oddelku kirurgije, ki je po higienskih in gradbenih standardih najslabši, za število bolnikov, med njimi, je večina žrtev prometnih nesreč, pa mnogo premajhni. Skupno so si Ogledali tudi novi objekt kirurgije, '^jer delavci gradbenega podjetja »Drava" opravljajo notranja gradbe- na dela. V novem prizidku bo dvakrat več prostora kot na sedanjem oddelku kirurgije. Od kletnih prostorov pa do drugega nadstropja bo razporeditev prosto- rov kar najbolj funkcionalna in praktična, tako za zdravstveno osebje kot za bolnike, bodisi stacionirane ali tiste, ki bodo iskah ambulantno pomoč. Pri gradnji so našli najcenejšo, vendar kvaUtetno in praktično rešitev, kar je tudi ugotovila ustrezna strokovna komi- sija iz Ljubljane. Ob vsej tej izredni zavzetosti kolektiva ptujske bolnišnice, ki je prispeval za gradnjo iz sredstev za SVOJO redno dejavnost že okrog 1,8 milijona din, čeprav je bilo po finančni konstrukciji predvideno le 1,5 milijona; ob razumevanju, ki ga je pokazal kolektiv „Izbire", že prej pa TGA Kidričevo in drugih gospodarskih organizacij, se za konec nehote postavlja vprašanje: Ali je res samo gospodarstvo ptujske kot uradno priznano manj razvite občine, dolžno samo graditi bolniš- nico, ki pokriva območje, kjer živi nad 100.000 ljudi? F. Fideršek Kako dolgo še POKLICNA ŠOLA LESNE STROKE V SLOV. BISTRICI? V Slov. Bistrici deluje poleg kovinske in metalurške tudi lesna smer poklicne šole. V šolskem letu 1971/72 se v njej izobražuje 56 učencev. V vseh šestih pokhcnih šolah v Sloveniji, ki so v Murski Soboti, ^ Mariboru, Sevnici, Novi Gorici, Škofji Loki in Slov. Bistrici, se v tem šolskem letu šola 805 učencev. Učenci bistriške šole imajo prak- tični pouk v podjetju EMMI Slov. Bistrica, ki je oddaljeno od šole le 100 metrov. Praktični pouk je kvahteten in povsem ustreza potre- bam take šole. Kljub temu se šoh ne obeta perspektiva. Zakaj? V letnem poročilu o problematiki pouka na šolah za lesno.stroko v SR Sloveniji je Zavod za šolstvo SR Slovenije, oz. njen strokovni sodelavec Alojz Leb dipl. oec, med drugim napisal - „Solanje v Sloveniji- se vrši v šestih poklicnih šolah^ Dve šoh izobražu- jeta do 60 učencev (Murska Sobota in Slov. Bistrica). Na teh šolah uči vse strokovno teoretične predmete eden učitelj. To je seveda težko sprejemljiva rešitev. Šola v Sevnici izobražuje sicer v letu 1971-72 111 učencev; od teh učencev je pa 64 učencev dokončalo šolanje, ostane jih za 2: in 3. razred le 47. Na tej šoh pa učijo vse strokovne teoreti- čne predmete učitelji v dopolnilnem delovnem razmerju (honorarci). Ta šola tudi nima delavnice za prak- tični pouk. Na teh šolah ne bo mogoče dolgo tolerirati pouka. Na šolo v Sevnico v letu 197-73 ne bodo več vpisovah novincev. Ce so dani pogoji, oz. ko bodo dani pogoji v Mariboru in Skofji Loki, je prenehati s poučevanjem v Murski Soboti in Slov. Bistrici." Nadalje v poročilu piše: ,,Za izobraževanje delavcev za lesno gospodarstvo bi v SR Sloveniji imeli tudi šolske centre (Zaožji in široki profil) v Novi Gorici, Škofji Loki in Mariboru. Od navedenih treh šol so opremljene: za strokovno teoretični pouk relativno najbolje šola v Novi Gorici, slabše šola v Skofji Loki in pod najtežjimi pogoji - posebno za praktični pouk dela šola v Mariboru. V vseh treh šolah pa je nujno graditi: v Mariboru celotno novo šolo, Škofji Loki je nujno izvršiti povečanje, a tudi v novi Gorici primanjkuje prostora ter bo potreb- na širitev." Tako je torej strokovno mnenje Zavoda za šolstvo SRS. O njem je pred nekaj dnevi razpravljal upravni odbor Poslovnega združenja lesne industrije Slovenije. O stališču lesne industrije do nadaljnjega šolanja poklicnih kadrov v Sloveniji bomo )oročaU v naslednji številki Tedni- ca. Za zaključek. Ne glede na mnenje Poslovnega združanja LES, ki bo gotovo soglašalo z mnenjem Zavoda za šolstvo SRS, v Slov. Bistrici ne bi smeli brez prepričljivih vzrokov soglašati z ukinitvijo edine strokov- ne šole II. stopnje. Posebej še zato, ker je v Slov. Bistrici in Slov. Konjicah, katero področje pokriva šola, močno razvita lesna industrija in lesna obrt. Tudi razvojni progra- mi teh panog so zelo realni in se uresničujejo ter je zato skrb za strokovni kader še bolj upravičena. Šola obstaja že nad 20 let in je nekako pred tremi leti, ko je izšel novi zakon o strokovnem šolstvu tudi izpolnila pogoje za delovanje. Družbeni in privatni sektor lesne stroke se je z družbenim dogovorom obvezal, da bo sprejemal določeno število učencev, da bo šola izpolnje- vala zakonske pogoje. Odločitev še ni dokončna. Druž- beno pohtični organi in gospodar- stvo je na vrsti, da iznesejo svoje interese, nenazadnje pa tudi kolek- tiv šole. šf Uspešno poslovanje v EMMI SI. Bistrica Podjetje EMMI, embalaža in mizarstvo Slov. Bistrica, je eno največjih obrtnih organizacij lesne stroke v Sloveniji. Že vrsto let beleži konstanten razvoj. Podjetje je znano po kooperacij ski proizvodnji z nekaterimi renomiranimi tovarnami, kot so GORENJE Velenje, IMPOL Slov. Bistrica, Primat Maribor itd... Izdeluje predvsem lesno embalažo vseh vrst, razno koopera- cij sko proizvodnjo iz Al profilov, ukvarja pa se še z pohištvenim mizarstvom po individualnih naroči- lih, za bistriški okoUš pa vrši tudi uslužnostni razrez hlodovine. Dose- ženi rezultati poslovanja, ki so že vrsto let nad republiškim poprečjem panoge, primernih osebnih dohod- kih, sodobna organizacija dela uvrščajo .to podjetje med najbolj uspešne v občini. Zato so sprejeli ob letošnjem občinskem prazniku tudi priznanje skupščine občine. In kako gospodarijo letos? O tem smo se pogovarjali z inž. Francem Šiftom, direktorjem podjetja. Kakšno realizacijo beležite v prvih petih mesecih 1.1.? Celotna bruto realizacija podjetja v petih mesecih je za 22 % večja kot v istem lanskem obdobju ob 4 % povečanju števila zaposlenih. Gospodarski načrt za letošnje leto pa je v tem času presežen za 10 %. In koliko je to v številkah? Realizacija nekaj manj kot 8 milijonov, poprečno število zaposle- nih pa 145. Kako je z likvidnostjo, koliko vam dolgujejo kupci? Trenutno nekaj nad 4 milijone, mi pa imamo napram našim dobavite- ljem obveznosti po zapadlosti vse poravnane in še nekaj stotisočakov je na žiro računu. To je pa redek primer. Kako uspevate v tem? Imamo zadosti lastnih obratnih sredstev. Zadnji dve leti smo se zato,^ da lahko normalno poslujemo, odrekli nekaterim večjim investici- jam oz. smo jih preložih za poznejši čas. Vlagamo le v modernizacijo proizvodnje. Kaj ni to pot v stabilizacijo? Povsem razumljivo. Toda vi se uvrščate v tisti manjši del podjetij, ki vodijo tako politiko. Na žalost. Kako pa osebni dohodki? V okviru samoupravnega sporazu- ma. Glede na ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih nekje v sredini republiškega povprečja z okrog 1.700,00 dinarji na zaposlenega. In osebni dohodki napram lesni industriji v okviru katere ste podpisali samoupravni sporazum? V zgornji polovici, kot tudi ostanek dohodka. Težave v poslovanju v prvih mesecih? Predvsem pomanjkanje hlodovine, kar pa izhaja v glavnem iz nemogočih vremenskih razmer. Gozdne ceste niso bile dolgo časa prevozne. In tudi pomanjkanje aluminija v tovarni Impol smo občutili, ker je Impol naš kupec embalaže. Sicer pa smo zmanjšanje naročil nekaterih kupcev uspešno nadomestili s povečano proizvodnjo lesenih palet. • In predvidevanja do konca leta? Sigurno realiziran proizvodni . plan. Za finančni plan pa to ne bi (\ mogel gotovo trditi. Proizvodni ' stroški rastejo iz dneva v dan. Elektrika, transport, aluminij, hlo- dovina itd., pa kaj bi govoril, saj nas podražitve spremljajo na vseh področjih porabe. Cene vaših izdelkov in storitev se niso sprostile z zadnjimi odloki ZIS? Ne. Hvala in veliko poslovnih uspe- hov! R HUMOR „Plačilni, zakaj je porcija danes tako majhna, včeraj pa je bila najmanj dvakrat tolikšna? " ,.Kje pa ste včeraj sedeli? " ,.Tamle pri oknu." ,,Potem je stvar v redu: gostje, ki sede pri oknu, dobe namreč večje porcije - zaradi reklame." 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija 19^, »Vojna« bo pri Veliki Nedelji v počastitev dneva borca, 4. julija, bo občinska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Ormož pripravila v nedeljo 2. juhja občinski orientacijsko patrolni pohod. Sodelovali bodo člani vseh šestih krajevnih združenj, ki lahko na tekmovanje pošljejo eno ali dve petčlanski ekipi. Pohod bo precej zahteven. V programu imajo testiranje, reševanje kombinirane taktične naloge in poznavanje topografije in kartografi- je po novem priročniku. Rezervni vojaški starešine se bodo pomeriU tudi v streljanju z vojaško pištolo. Občinski orientacijski pohod, ki bo v nedeljo pri Veliki Nedelji, bo vsebinsko zelo bogat in bo zahteval od rezervnih starešin mnogo znanja. MLADINA NA POHODU Smiselno se bodo v praznovanje dneva borca vključili tudi mladi občine Ormož. Občinska konferen- ca ZMS Ormož organizira pohod po poteh Slovenjegoriške čete. Pričaku- jejo, da se bo v soboto zjutraj ob šestih zbralo na Mestnem trgu v Ormožu okrog 50 mladincev in mladink, ki bodo pozneje odšh proti Jeruzalemu in potem čez Ivanjkovce k Tomažu. Tu bodo zvečer zakurih taborni ogenj in prenočih ter se naslednji dan zjutraj ob sedmih priključih rezervnim vojaškim starešinam pri VeUki Nedelji. Tudi mladina bo sodelovala na orientacij- sko patrolnem pohodu. Pred tem pa bodo mlade testirah iz programa SLO in poznavanja nekaterih drugih vojaških veščin in tehnike. Mladi pa se bodo tudi pomerih v streljanju z malokaUbrsko puško. Občinska organizacija ZRVS Ormož bo pripravila tudi skupno partizansko kosilo. Za zmagovalce, tako posameznike kot tudi skupine, mlade in člane ZRVS pa tudi lepe praktične nagrade. PROSLAVA Isti dan bo popoldne ob 14. uri pred zadružnim domom velika slovesnost. Krajevno združenje zveze rezervnih vojaških starešin organizira skupaj z tamkajšnjim združenjem zveze borcev NOV proslavo dneva borca. V programu bo sodeloval tudi moški pevski zbor prosvetnega društva „Sunon Gregor- čič" VeUka Nedelja, ki ga vodi Franček Plohi in recitatorji - učenci tamkajšnje osnovne šole. Slavnostni govor bo imel predstav- nik ZZB. ŠLI BODO V ZADOBRAVO Občinska organizacija ZRVS Ormož bo organizirala udeležbo nekaterih svojih članov na proslavi slovenskih brigad, ki bo 4. julija v Zadobravi pri Ljubljani. Slovesnosti se bo iz ormoške občine udeležilo 50 članov ZRVS in nekaj mladincev. Peljah se bodo s posebnim avtobusom. Ob povratku bodo obiskaU Velenje ah kak drug kraj in pripravih partizanski piknik. Tako bo letošnja proslava dneva borca na področju ormoške občine izvenela v dokaj prijetnem in tudi napornem vzdušju. Orientacijski pohod članov ZRVS in mladine pomeni preizkus znanja o vojaških veščinah, za člane ZRVS pa tudi tekmovanje med posameznimi krajevnimi združenji. jr Svečana obljuba v soboto 24. junija 1972 je bila v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju slovesnost, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki družbenega in politič- nega življenja ptujske občine. Mladi vojaki, ki so prišli pred kratkim služit svoj kadrovski rok v naše mesto so imeli svečano zaobljubo. Vojakom je govoril polkovnik Albini STOK. V imenu družbeno-poiitj^ nih organizacij, ptujskih občanov zlasti mladine pa jih je pozdravi predsednik občinske konferenc^ ZMS - Zvone MASTEN. Pioniiji osnovne šole ,,Franc Osojnik" so za vojake pripravih tudi prisrčen kuhurni program. F. F. Zaključek šolskega leta v bistriški občini Na območju bistriške občine so pretekli teden v vseh osnovnih šolah svečano končah šolsko leto 1971/72. Že nekaj dni pred zaključkom so v šolah imeh veliko dela. Medtem ko so se mnogi prav te dni najbolj zagrizeno učih, da bi nadoknadili zamujeno in prinesli domov kar najboljše ocene pa so se drugi pripravljali na zaključne svečanosti, ki so bUe za mnoge zadnje srečanje sošolcev in njihovih predavateljev. V osnovni šoh Pohorski odred Slov. Bistrica so, tako ob zaključku šolskega leta pripravili svečanost, katere so se razen učencev udeležili tudi njihovi starši. Ob tej priložnosti so okoli 90 učencem, ki so med šolskim letom pokazah najboljše učne uspehe, podelih knjižne nagrade. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor pionirjev, mlajših in starejših mladincev šole. Podobno svečanost so imeh v soboto tudi v kino dvol-ani v Poljčanah. Zaključne svečanosti pa so pripravile tudi vse ostale šole na območju občine. Mnogo učencev bo po končani šoli nadaljevalo šolanje na višjih in poklicnih šolah, ne bo malo tudi takšnih, ki bodo vsled pomanjkanja sredstev ah iz drugih vzrokov ostali doma ali pa se zaposlili v delovnih organizacijah, kjer si bodo poskušali pridobiti strokovnost v nadaljnjem izobraževanju. Ker še nimamo popolnejšili pokazateljev, kam in koliko učencev se bo usmerilo v razne šole, bomo o tem popolneje poročah v eni od prihodnjih številk. 26 točk SO Ormož Za danes, četrtek, 29. junija 1972, je predsednik ormoške občinske skupščine Franc Novak skhcal 34. skupno sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ormož. Sklicana seja bo ena najdaljših, saj dnevni red obsega kar 26 točk in bo zadnja pred počitnicami. Ormoški odborniki bodo med drugim obravnavah srednjeročni razvoj, program dela skupščine in novi statut občine Ormož. Komandir postaje mihce Ormož Vinko Topolovec je za skupščino pripravil poročilo o delu postaje v lanskem letu, vzporedno pa bo tekla razprava tudi o delu UJV Maribor za lansko leto. Razpravljah bodo o sprejetju odloka o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov, odloka o zazidalnem načrtu individualne stanovanjske cone v Ormožu ter potrditvi finančnega načrta gasilskega sklada in finančnega načrta sklada za proslavo 700-letnice Ormoža. V nadaljevanju seje bodo sklepah o najetju kreditov za popravilo kanahzacije in ureditev okolja avtobusne postaje v Ormožu. Pogovorih se bodo tudi o oddaji gradnje avtobusne postaje m popravila kanahzacije najboljšemu ponudniku. Na predlog komisije za vohtve in imenovanja bodo med drugim obravnavah imenovanja ravnateljev osnovne šole Ormož, Miklavž pri Ormožu in Središče ob Dravi. Imcnovah bodo še komisijo za ugotavljanje izvora premoženja ormoških občanov, komisijo za ugotavljanje izvora zmožnosti oziroma nezmožnosti plačila pri- spevka za pokojninsko zavarovanje kmetov ter komisijo za reševanje pritožb zoper odmero prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Ob koncu bodo tako kot vedno - vprašanja in odgovori. jf SKRIVNOST OSEBNIH DOHODKOV Minuli ponedeljek so se v Ormožu zbrali člani o})činske konference ZKS Ormož na svojo drugo sejo. V osrednji točki dnevnega reda so obravnavali uresničevanje sklepov tretje konference ZK Slovenije o socialnem razlikovanju s posebnim poudarkom na občino Ormož. V nadaljevanju pa so spregovorili še o rezultatih večstranske poravnave (multilateralne kompenzacije) in depozitarne sposobnosti gospodar- skih delovnih organizacij ormoške občine. Na sejo konference so povabih tudi 14 novo sprejetih članov ZK in jim pripravili krajši sprejem. Potem, ko so^ bila dana poročila inž. Vinka Stefančiča, ki je spregovoril o nekaterih problemih socialnega razlikovanja v Ormožu in Anice Lukaček, dipl. oec, ki je povedala nekaj misli o stopnji razvitosti ormoškega gospodarstva, se je pričela razprava. Komunisti so prišli na dan z mnogimi problemi socialnih razlik na področju šolstva, zaposlovanja itd. Najmočneje pa je odjeknila razprava v zvezi z osebnimi dohodki, ki so bili po analizi za mesec marec letošnjega leta pri najnižjih strukturah zaposle- nih izredno nizki. Tako je končno tudi v Ormožu prišel so veljave tisti sklep tretje seje konference ZK Slovenije, ki govori o javnosti osebnih dohodkov. Ugotovih so tudi, da v Ormožu že primanjkuje delovne sile, predvsem moške in je bo zaradi sorazmerno nizkih oseb- nih dohodkov primanjkovalo tudi v bodoče. Nizki osebni dohodki so posledica močnih prizadevanj za razširjeno reprodukcijo, ki pa terja investicij- ske naložbe in dodatna obratna sredstva. Zaradi pomanjkanja sred- stev za razširjeno reprodukcijo pa se v Ormožu pojavlja, da gre razvoj na račun osebnih dohodkov, kar pa se odraža v begu zaposlenih. jr Ko je znamenita igralka Eleonore Duše šla na turnejo po Kaliforniji, jo je spremljal Sam Daviš, urednik „Carson Appeala", hkrati pa je pisal tudi za „Examinera" iz San Francisca. Daviš je bil sijajen človek. Igralki je bil tako všeč, da se ni dala od nikogar drugega intervjuvati. Vsa poročila je pisal on sam. Naposled je prišel trenutek, ko sta se morala ločiti. V salonskem vagonu ga je tik pred odhodom umetnica objela ter ga poljubila na obe hci in usta. Rekla je: „Poljub na desno lice za „Carson Appeal", na levo hce za ,,Examiner", poljub na usta pa za vas samega, dragi prijatelj!" ,,Madam," je rekel Daviš vidno ganjen, „mar ne veste, da zastopam tudi ,Associated Press', ki izdaja 380 hstov in revij? " „Z mojo ženo je res večni križ. Najmanj trikrat na teden zahteva denar." „1, kaj pa počne s tolikšnim denarjem? " ,,Sam ne vem. Jaz ji ne daffl nikdar nič." „Tovarišija, jaz takoj uganem, kaJ ljudje o meni mislijo," se je bahal v večji družbi neki nadutež. „To vam mora biti večkrat zelo neprijetno," ga nekdo zavrne. TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 7 prebivalci KS Miklavž so praznovali Občani krajevne skupnosti Mi- klavž pri Ormožu praznujejo vsako leto zadnjo nedeljo v juniju svoj krajevni praznik. Tako so tudi slovesnosti minulo nedeljo izzvenele v spominu na dogodke pred 31 leti, ko je majhna a borbena skupina 6 ljudi, med njimi je bil tudi narodni heroj Jože Kerenčič, začela organi- zirano delo za ljudsko revolucijo in] osvoboditev izpod nacističnega nasi-l Ija. 24. junija 1944 pa je v tej! majhni vasici sredi ^vinorodnih' hribov bil ustanovljen tudi prvi odbor OF. V spomin na te dogodke je bilo minulo nedeljo v Miklavžu pri Ormožu več slovesnosti. Zjutraj je bila svečana seja sveta krajevne skupnosti in nekaterih gostov. Med njimi je bila tudi sekretarka komiteja občinske konference ZKS Ormož inž. Terezija Stefančič. Zbranim je o predvojnem in povojnem življenju prebivalcev tam- kajšnjih vasi spregovoril predsednik KS Miklavž, Franček Mhnarič. Pozneje so člani krajevne organizaci- je zveze borcev položili venec na spomenik padhh. Slavnostni govor pri spomeniku je imel Slavko Stampar, predsednik ZZB, učenke tamkajšnje osnovne šole Marija Mir, Zinka Trstenjak in Sofija Kolbl pa so pripravile krajši kulturni pro- gram. Na krajevnem prazniku pri Mi- klavžu, ki je potekal v organizaciji krajevnega odbora SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij in društev kraja, je bilo tudi več strelskih tekmovanj. Pomerile so se strelske družine s področja občine Ormož. Ekipno so zmagah Podgor- čani pred Središčani in ekipo ormoškega Kovinarja. V streljanju z vojaško pištolo so tekmovaU rezervni vojaški starešine. 1. in 2. mesto si delita Marijan Vnuk in Joško Novak iz Ivanjkovec. Dosegla sta 41 krogov od 50 možnih. 3. in 4. mesto si delita Franc Kelemina iz Središča in dr. Franc Antohč iz Ormoža. Krajevno združenje ZRVS Mi- klavž je organiziralo tudi orientacij- sko taktični pohod vseh članov ZRVS. Slovesnosti ob krajevnem prazni- ku so Miklavževčani končaU z gasilskim slavjem. Popoldne ob 14. uri so se številni domačini in gasilci zbrah na prevzemu nove gasilske brizgalne, ki jo je tamkajšnjemu gasilskemu društvu izročil predsed- nik občine Franc Novak. Sledilo je veselo rajanje ob zvokih ansambla Alojza Gernjaka. jr Na spomenik padhh so položih venec člani zveze borcev. Nova brizgahia za gasilsko društvo Miklavž. Gasilsko slavje v Hajdini 60 let je dolga doba in se v takem času marsikaj zgodi in spremenir Tako se je tudi od ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva v Hajdini leta 1912, pa do danes zelo veliko sprenienilo. Zgradili so nov gasilski dom, nabaviU avtomobil znamke Ford, novo brizgalno, ki je zamenjala že dotrajano prednico. Hajdmsko gasilsko društvo, ki stopa tako že v 7. desetletje aktivnega delovanja, proslavlja v nedeljo 2. juUja 1972 60-letnico ustanovitve. Ob tej svečani,, priložnosti bodo razvili tudi nov gasilski prapor, na katerega bodo zabiU 193 zlatih in srebrnih žebljičkov in pripeh 30 spominskih trakov. Prireditelji so pripravili tudi lep program, ki se bo začel že ob 13. uri, ko bo sprejem gostov in društev; ob 13.30 bo nastop .najstarejših občanov s prvo brizgalno in nastop pevskega zbora društva upokojencev, iz Hajdine. Ob 14. uri pa bo svečano razvitje prapora., obešanje trakov in pribijanje žebljičkov. Program je zelo pester, še posebej zanimiva pa bo točka, ko bodo najstarejši člani društva izvedU vajo s prvo brizgalno in na tak način, kot je bilo to ,,moderno" v času ustanovitve. Namesto hitrega in modernega Forda bodo nastopih v službi ljudstva na pomoč s konjsko vprego. Zanimivosti bo torej na pretek zato vam, dragi bralci, priporočamo, da se tega vehkega slavja v Hajdini udeležite v čim večjem številu. Na uho povedano, poskrbljeno je tudi za tiste, ki jih bo po uradnem delu zažejalo, ah pa se bo oglasil nezaželjen „želodčni koncert". Le-tega bodo raje nadomestili priljubljeni Dravski potepuhi, ki se tokrat spet pridejo potepat. Foto in tekst: S. S.^ .NESREČA NE POČIVA Pretekli teden so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: lažje poškodovani: Martin Rodo- šek, Čermožiše 69; Alojzija Petek, Sodinci 5 3; Terezija Kurnik, Podvin- ci 117; Cecilija Jernejšek, Stoperce 47; Valent Labas, Podrute 25; Stjepan Hajduk, Novi Marov MG 5; Marko Martinčevič, Maruševec 48; Štefan Mihelič, Grajenščak 909; Anton Perger, Frankovci 7; Ivan Zagoršek, Gradišča 17; Franc Hrga, Gajevci 10; Mihael Vidovič^Dobrina 72; Ivana Mihelič; Dragovic; Danica Emeršič, Tržič 49; Martin Slana, Gibina 1; Franc Korenjak, Zabovci 99; Franc Ciglar, Gruškovje 45; Andrej Kolenic, Zlogonje 126; Tere- zija Jaušovec, Grabsinci 14; Franja Starki, Ptuj, Potrčeva 53; Slava Lenart, Gorjani 21; Frančiška Pal. Lancova 92; Ignac Novak, Ptuj, Krempljeva 6; Marija Pernat, Ptuj, Slov. trg 6; Terezija Cvetko, Cvet- kovci 5; Terezija Kožar, Stogovci 42; Marko Kosec^ Podvinci 47; Viktor Kos, Crmoziše 54; Srečko Grešnik, Ptuj, Vodnikova 3; Težje poškodovana: Nevenka in Wolfgang Zur iz Nemčije. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija 1973 30 letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete 11. nadaljevanje SPOPAD Z OROŽNIKI PRI CERKVENJAKU Čeprav so partizani slovenskogori- ške čete pripravili kar dva načrta za napad na krajevnega vodjo Heimat- bunda v Cerkvenjaku, niso izvedli ne prvega, ne drugega. Izpeljavo načrta je preprečil nepričakovan dogodek. Bilo je 14. julija ob 5. uri popoldne. Iz Cagone sta se tedaj vračala orožnika Altenburger in Bezjak proti Cerkvenjaku. VCagoni sta iskala ljudi za prisilno delo v Nemčiji. Partizani so ju pričakali v vinogradu pri domačiji Antona Fekonja v Stanetincih. Od tam so vsuli nanju točo strelov. Oba sta obležala mrtva. Partizani so jima odvzeli orožje in strelivo. Da bi Nemci ne odkrili takoj mrtvih orožnikov, so ju partizani odvlekh v bližnji sadovnjak pri hiši v Brengovi. Partizani so tako sredi julija pohiteh iz občine Juršinci proti severu v občino Cerkvenjak, da bi kaznovah moža, ki je zatiral Slovence. Namesto njega pa so uničiU dva druga sovražnika. OBRAČUN Z 0VADUHI6 Že od maja dalje so sodelavci partizanov odkrivah ljudi, ki so se vdinjah gestapu in zakrivih aretacije zavednih Slovencev v Slovenskih goricah in od teh je okupator odbiral talce. Franca Rajšpa je ustrehl že 23. junija med 62 talci v Celju. Tri Osojnikove so morale v taborišče trpljenja v kraju Osvviecim na Poljskem, ki ga je okupator ponemčil v Auschvvitz. Osojnikova žena Ivana in mati Ana sta umrh v taborišču. Partizani so sklenih kaznovati ovaduhe. Junija so ustrehh izdajalca v Desencih, ki je zakrivil aretacije Reševih, Rajšpovih in Osojnikovih v začetku junija. Po aretacijah v občini Trnovska vas, so 10. julija napadli izdajalca v Trnovski vasi, a ga do smrti niso zadeh, pač pa Se je zdravil v ptujski bolnišnici do konca oktobra 1942. Izdajalca s Kicarja so ustrelih 23. julija, iz Levanjc pa 6. avgusta. Zadnji je padel ovaduh iz Janežovec. Bilo je na predvečer zadnjega boja slovenskogoriške čete. Družine izda- jalcev po večini niso odobravale gospodarjevega sodelovanja z okupa- torjem. Nekateri so se bah partizanske sodbe, drugi pa so se zavedah vehke odgovornosti, ki jo prevzame vsak,, ki se spajdaši z okupatorjem v škodo svojemu narodu. PARTIZANSKI NASTOP NA POLENSAKU Zadnjo zaplembo so partizani opravih na Polenšaku 2. avgusta. Tam so prisilih občinskega tajnika, da jim je izročil pisalni stroj in živilske karte, nakar so vdrh v trgovino in zaplenih veliko šotorsko platno, radio in več živilskih potrebščin. Pred tem so porezah telefonske žice proti Polenšaku, da so svoje delo varno opravih. Radio s Polenšaka so prenesh k Toplakovim v Mostje na senik. Po partizanski bitki 8. avgusta 1942, ga je zakopala Toplakova žena v zaboju v gozdu za hišo. Sotorsko platno so partizani uporabljah v jgajih pri Mostju, kjer so zadnje dni pred usodno bitko taborih. Dallje prihodnjič V. R. POPRAVEK V 23. številki Tednika je bil na 6. strani v sestavku pod naslovom Opekarna Pragersko rabi še 800 milijonov, objavljen napačen poda- tek. Četrti odstavek tega sestavka se pravilno glasi: Trenutno so v bistriški občini tri delovne organizacije že prekoračile dovoljeno višino mase osebnih dohodkov, kot jih določa sporazum. To so opekarna Pragersko, Kemocid in Pokhcna šola Slov. Bistrica (ne pa Posebna osnovna šola Slov. Bistrica, kot je bilo napačno navedeno). Za napako se opravičujem Posebni osnovni šoh. VIKTOR HORVAT Vse o sončenju Večkrat shšimo ah beremo, da sončni žarki koži koristi jo ah škodijo. Toda kako, zakaj in v kohkšni meri? O nevarnostih in dobrodejnosti sončenja imamo po- gosto napačno ah nepopo no mne- nje. Da bi imeh mirne počitnicer boste v naslednjih vrsticah zvedeh o sončenju vse, kar mora .vedeti vsak, kdor se odpravlja na morje ah v planine. Gotovo se spominjate, da sonce seva žarke razhčnih valovn h dolžin in razhčnih učinkov. Infra rdeči žarki so toplotni in prodhajo skozi obleko, svetlobni vsebujejo vse bar- ve barvnega spektra, ultra vijolični pa imajo kemični učinek na pig- ment (porjavitev kože), določen baktericidni učinek, razen tega pa spreminjajo nekatere kožne snovi v D vitamin. Ti žarki deloma prodira- jo skozi svilo in najlon. Ce sprejme- mo prevehko kohčino toplotnih žarkov, tvegamo ,,toplotni udar", če svetlobnih, ,,svetlobni udar", pri ultra vijohčnih pa opekhne. ZAKAJ SO SREDSTVA ZA SON- ČENJE KORISTNA? Delujejo namreč kot filtri, ki absorbhajo samo del ultra vijohčnih žarkov (tiste, ki kožo porjave), medtem ko zaradi svoje posebne sestave ne prepuščajo žarkov, ki bi povzročih' opekhne. Seveda eno samo sredstvo za sončenje ne moremo uporabiti za razhčne tipe sonca (njegova jakost se pri morju ah ob jezeru razhkuje od jakosti v gorah), niti za razhčne tipe kože. Zato je v prodaji tudi toUko teh sredstev, katerih ne smete izbirati na slepo. PREPOZNO, ČE JE SONCE POSU- ŠILO KOŽO To se zgodi, če je bila koža predolgo izpostavljena direktnemu učinku sončnih žarkov, zaradi česar se je zmanjšala kohčina vode v njej. Govorimo o dehidraciji. Gubice, ki na počitnicah nastanejo v kotih oči, bodo po povratku domov le težko izginile. Zakaj bi bilo tako, če se proti temu lahko zavarujemo? Ne smemo biti preveč leni in si moramo zvečer ter zjutraj namazati dehidri- rano kožo s kremo, kiji je primerna. NEVARNO SONCE OD POLDNE- VA DO DRUGE URE V teh dveh urah sončni žarki padajo skoraj navpično in večji del ima kratko valovno dolžino. Sonče- nje ob tem času je nevarno, ker tvegamo opekhne, povrhu pa v tem času ne moremo bistveno porjaveti. Občutljivejša koža pordeči, ker se krvne žihce razširijo in vanjo prihaja več krvi. V tem času imejmo vedno obraz v senci ah pa se zaščitimo s širokim klobukom. Priporočamo tudi močne filtrirne kreme v želatin. skem stanju. Predvsem pa si zapom. nimo, da je najprimernejši čas sončenje od osmih do enajstiii dopoldne ter od šririh popoldne do sončnega zatona, z drugo besedo sončenje bo manj tvegano in bolj bomo porjaveh pod poševnimi sonč- nimi žarki. OCALA NISO DOVOLJ PROTI »SVETLOBNEMU UDARU" Ce imamo občutljive oči in se nameravamo dalj časa sončiti, nas samo očala ne bodo dobro ščitila pred premočno sončno svetlobo. To velja posebej še za tiste, ki jim očj rade zatekajo. Da se nežna koža okoh oči ne bi nagubala in zatekla, položimo na oči po en kosem vate, namočen v posebno tonično sred- stvo, čez pa še sončna očala. Nikoli pa ne smemo dajati na oči zelenih hstov! Klorofil v njih povzroča večje sprejemanje ultra vijoličnih žarkov, kar ves položaj le poslabša, OB PRVIH ZNAKIH UTRUJENO- STI POJDIMO V SENCO Sončenje moramo prekiniti že ob prvih znakih utrujenosti, kar ne velja samo za prve dni počitnic. Naša telesna odpornost se menja v skladu z vremenom ter z živčnim, prebavnim in hormonalnim stanjem. Kdor trpi za ledvičnimi ah jetrnimi motnjami, nervozo ah astmo, se ne bo nikdar sončil predolgo. Namesto tega se bo v enem dnevu sončil večkrat v krajših časovnih razmakih. rdeCa in ožgana koža Ce kože nismo zaščitih s kremo za sončenje, se bodo opekline pokazale tri ah štiri ure po sonče- nju. Najbolj občutljivo mesto že vsi poznamo: rame. Najbolj odporne točke proti opeklinam pa so notra- nja stran rok, boki in zadnja str^n nog. Ce hočemo biti enakomerno rjavi, se moramo paziti, da nas prve dni sončenja sonce ne opeče, zaradi česar bi se začela kožna povrhnjica luščiti. Prvi dan pet minut, flrugi deset, tretji petnajst, četrti dvajset in peti pol ure. Torej imejmo pet dni malce potrpljenje. Potem si v tem pogledu lahko privoščimo po- polno svobodo. Lahko bomo porjaveh tudi v primeru, ko je nebo nad morjem ali nad planinami oblačno. Dodati mo- ramo še to, da ultra vijoUčni žarki tedaj vehko laže prodirajo v kožo in ustvarjajo trajnejšo rjavo barvo, po- leg tega pa ne tvegamo, da nas bo ožgalo. Ta pojav zlasti izkoriščajo plavolase in rdečelase ženske, ki imajo nežnejšo kožo. Uporabljajo naj filtrirne kreme, ki za malenkost pospešujejo rjavenje. „Moj mož je vse leto na službenem potovanju. Vsega skupaj ostane le še štiri tedne doma." „To mora biti pa strašno!" „Da, res je! Vedno nestrpno štejem dneve do njegovega odhoda." „Zdi se mi, da si imel mnogo deklet, preden si se seznanil z menoj!" „Da," mirno prizna mož, „vedno sem se držal načela, da je treba mnogo izbhati in obdržati najboljše!" OBČINSKO SODIŠČE V ORMOŽU objavlja PROSTO DELOVNO MESTO STROJEPISKE Pogoj: .srednja nepopolna strokovna izobrazba, znanje strojepisja in privolitev v poskusno delo po pravilniku sodišča. Prijave naj kandidatke vložijo pismeno v 15 dneh od dneva objave. Prijavi je treba priložiti ustrezna dokazila o izpopolnjevanju pogojev in privolitev v poskusno delo. IN ŠE GOSPODINJSKI NA- SVETI PERUTNINSKA DROBNJAVA IN ŠPAGETI Vzemi: običajno drobovino, jetr- ca, želodček, srce, dalje glavo, perutnice, vrat in še druge slabše dele. Zreži jih na majhne koščke. V kožici razgrejemo eno do eno in pol žlice masti in olja in razpustimo sesekljano čebulo, dodamo priprav- ljeno meso in pražimo, da precej temno porumeni. Ko ima meso barvo, dodamo v poletnem času 4 do 5 paradižnikov, pozimi pa dobro žlico paradižnikove mezge. Dušimo. da se meso zmehča in po malem dolivamo vode. Jed mora biti gosta in malo omake. Na koncu jo solimo, popopramo in zboljšamo s smetano. Zraven serviramo špagete. S solato je izdatno in dobro kosilo. PENASTE REZINE Vzemi: 11 dkg surovega masla, 11 dkg sladkorja, tri rumenjake, limoni- no lupino, tri beljake, 11 dkg moke; marehčno marmelado. Za peno: štiri beljake, 16 dkg sladkorja, 4 dkg orehov. f (Nadaljevanje na 9. s^|^) - , — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 9 flOV LOVSKI DOM I.D Slov. Bistrica Po šestih letih samoodpove- jovanja in udarniškega dela je [^ovski družini Slov. Bistrica uspelo dokončati gradnjo sodobnega lovskega doma v Zg. Bistrici. Tako maloštevilnemu društvu, ki ^jeje okoh 50 članov, je bilo potrebno veliko dobre volje, mnogokrat tudi težjih naporov, da so si lahko zgradiU tako lep dom. Kljub temu, da je gradnja doma veljala okoU 20 mihjonov SD pa je njegova dejanska vrednost veUko večja, saj je bilo vanj vloženih veliko števite udarniških ur (nad 10.000), prostovoljnih prispevkov, v obUki finančnih sredstev kakor tudi v materialu. Sodelovanje med člani LD Slov. Bistrica in okohškimi kmeti se je tudi tukaj pokazalo kot uspešna obhka medsebojne pomoči. Mnogi kmetje so za gradnjo prispevah les ah drugi material, pri gradnji pa so sodelovali tudi nekateri drugi občani. Nov lovski dom LD Slov. Bistrica so ob prisotnosti številnih občanov in članov lovskih družin bistriške občine odprli ob lepem in sončnem vremenu v nedeljo, 25. junija 1972. Ob tej priložnosti je bilo ob domu prijateljsko lovsko srečanje, ki so se ga udeležih člani mnogih lovskih družin. Dopoldne je bilo na še nedograjenem strehšču ob lovskem domu družinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Strehšče ob novem domu bodo dogradih in opremili z devetimi metalnimi stroji v prihodnjih dneh. Otvoritev doma je spremljalo večje število občanov, ki so se po zaključku uradnega dela zavrteh ob zvokih narodno-zabavnega ansambla Stari znanci. Poskrbljeno pa je bilo tudi za dobro kapljico in jedačo. V. H.i Gerečja vas po stopinjah naprednih vasi v nedeljo,^ 25. junija so tudi vaščani Gerečje vasi dočakah tisti lepi trenutek, ko je bilo svečano predano namenu vaško asfaltno cestišče. Ob prisotnosti vehkegu števila vaščanov in okohčanov . -e na tribuni pred gasilskim domc zbrah govorniki, ki so in^' i spre^ovorih nekaj pohvahii i, ki si jih aktivni Gerečani prav gotovo zaslužijo. S svojim in zbranimi prispevki so omogočili, da se je uresničila njihova davna želja. Program je napovedoval Darko Drevenšek, prisotnim pa so po vrsti spregovorili: Blaž Drevenšek, Franc Zupanič, preds. krajevne skupnosti Hajdina, Franjo Rebernak, predsed- nik SO Ptuj in Ernest Svenšek, eden^ izmed botrov novega asfalta in aktiven ter požrtvovalen vaški funkcionar. '''e bi ponavljah njihovih misU, po udarih bi le to, da je vsaka njihova b ^seda bila izraz resničnega i^^ iskrenega veselja ob doseženem C i, ki so ga s skupnimi močmi in ooi, dosegh. i .ii. tavil se je tudi pevski zbor KUD Kungota, ki je zapel nekaj lepih zborovskih pesmi, nato pa je sledila podehtev priznanj zasluženim vaščanom. Najaktivnejši med aktiv- nimi so bih: Martin Kiseljak iz Kungote, Ivan Zupanič, Ivan Drevenšek. Vaščanom Gerečje vasi ob njihovem skupnem uspehu čestita tudi uredništvo Tednika. Tekst in foto: S. S. 20 LET HUMANEGA DELA Zamušanskih gasilcev Pravkar mineva 100-letnica usta- novitve pri mestnih gasilskih dru- štev. Gasilci iz Zamušan pa žehmo povedati, da smo pre-d 20-leti spoznali, da je v slogi moč, da tudi na vasi tehnika napreduje, da so vse večje nevarnosti v neposrednem okolju, da je to edina hajmočnejša tehnična organizirana enota, ki ob vsakem trenutku lahko priskoči bližnjemu na pomoč. Zato smo 19. marca 1952 ustano- viM gas. četo. Po ustanovitvi se je društvo lotilo težkih nalog in sicer graditev gasilskega doma, nabave brizgalne in avtomobila. Sedaj po 20-letih humanega dela je društvo zamenjalo vse staro za novo, sodobno. Brizgalno, avtomo- bil, cevni material, obleke in čelade. Ob tem velikem dogodku in uspehu bo društvo razvilo nov gasilski prapor, na jubilejni prireditvi, ki bo .dne 2.julija 1972, katere pokrovi- telj je preds. skupšč. obč. Ptuj Franjo Rebernak. Društvo pa ni samo nabavljalo opreme, marveč se je leto za letom više uvrščalo na tekmovalnem poligonu doma in na tujem. Posebno se je izkazala ženska desetnica, ki je bila ustanovljena že v začetku. V zadnjih letih je osvojila 5 tekmovalnih pokalov, od tega sta 2 iz sosedne Avstrije. Desetina je znana daleč okrog po naši širši domovini. Vabimo vse ljubitelje gasilstva in narave na predstavo obletnice našega humanega dela dne 2. julija 1972 v Zamušanih. J. P. (Nadaljevanje z 8. strani) Surovo maslo, sladkor in rumenja- ke penasto vmešamo, dodamo nastrgano hmonino lupinico in rahlo primešamo trd sneg in moko. Testo namažemo za prst in pol visoko na pomazan pekač in spečemo v pečici. Pečeno namažemo z marme- lado, nato s peno in potrosimo s sesekljanimi orehi, nakar damo še v pečico, da pena na vrhu zakrkne. Za peno stepemo beljake v sneg, v katerega stepemo sladkor. Kaj moram vedeti o jajcih? Kako stara so jajca, lahko ugoto- vimo, če jim damo v raztopino 125 g sol' v pol litra vode. Cim starejše je jajce, tem više bo splavalo v vodi. Sveža jajca bodo obležala na dnu. Počena jajca lahko skuhamo, ne da bi kaj steklo iz njih, če jih tesno zavijemo v svilen papir in dodarno pred kuhanjem vodi žhčko soh. Ce pa so jajca počila med kuhanjem, ne bodo iztekla, če bomo kanih v vodo nekaj kisa. Kako lahko na zunaj ločimo surovo jajce Od kuhanega? Obe zavrtimo na mizi okoh podolžne osi. Surovo jajce se -bo mnogo prej ustavilo kot kuhano, kajti gibljive notranje sestavine surovega jajca nudijo pri vrtenju večji upor kot skuhan beljak ah rumenjak. Jajca, ki smo jih namenih za vlaganje, morajo biti popolnoma sveža in čista in ne smejo imeti nobenih razpok ah zarez. Najprhnernejši čas za vlaganje jajc je od začetka aprila do srede maja. Poznejša jajca se ne držijo več dobro. Ce zamudimo ta čas, je bolje počakati na avgustova jajca. Preden vložena jajca kuhamo, jih moramo z iglo zgoraj in spodaj preluknjati, sicer bodo počila. Jajca z zatohhm duhom bodo spet uporabna, če jih bomo razteph na ploskem krožniku in pustih nekaj ur na svežem zraku. Jajca ostanejo sveža več tednov, če jih zdrgnemo s kožo prekajene slanine. Zmrznjena jajca namočimo v hladnem prostoru v mrzlo vodo. Potem jih moramo takoj porabiti za testenine ah močnate jedi. Kuhanje ni priporočljivo. Jajca, ki jih hočemo vmešati v juhe, mlečne jedi ah enolončnice, se ne bodo sesirila, če jih prejrazžvrk- Ijamo z malo mrzle vode. Ce bomo dobro mešaU, bo jed čisto gladka. Rumenjak lahko brez skrbi spra- vimo za nekaj dni, če nahjemo v skodehco previdno tohko vode, da je ves pokrit. Ce se nam iz beljakov noče narediti lep sneg, dodamo nekaj kapljic hmonovega soka in sneg bo hitro trd. Tudi pol žhčke sladkorja v prahu položaj zelo izboljša. Ce hočemo narediti sneg iz vloženih jajc, dodamo na tri jajca žličko mrzle vode, ki jo rahlo sohmo. Ce potrebujemo od jajca samo beljak, naredimo z iglo na obeh koncih drobne luknjice in beljak iztresemo. Rumenjak ostane zaradi svoje kožice nepoškodovan v lupini in vzdrži svež še precej časa. Beljak bomo zelo lepo ločih od rumenjaka, če jajce ubijemo v lijak nad posodo, v kateri nameravamo beljak shraniti. Rumenjak bo ostal v Ujaku, beljak pa bo stekel v posodo. Jajčne lupine so zelo dobro čistihio sredstvo za steklene vaze, vrče in steklenice. Zdrobljene lupine damo s toplo vodo v steklenico, večkrat dobro pretrese mo in potem posode temeljito izplaknemo. »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR razglaša presto delovno mesto Xv prodajalca mesečnih vozovnic ^' po.slovalnici Ptuj. Glede na način in vsebino dela so za delovno mesto predpisani sledeči posebni pogoji: 1- poklic šiirokega profila trgovske stroke »prodajalec«. 2. 1 leto prakse v stroki. Ponndbe na razglašeno delovno mesto spreje- mna kadrovska shizba Avtobusnega prometa Mari- bor. Tržaška cesta 41. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10 STRAN TEDNIK — ČETRTEK* 29. junija J Naše mesto SKRB ZA ČISTOČO MESTA NAJ BO SKRB NAS VSEH! Bežen pogled po naših starin- skih ulicah in tu je ugotovitev, da je naše mesto nečisto. Prav sedaj, ko smo v največjem razmahu turistične sezone, sezo- ne šolskih izletov, bi morah mnogo bolj skrbeti za higieno v mestu, na uhcah, v parkih in na zelenicah. Starši bi morah v tem smislu posvetiti svojim otrokom vso pozornost pa tudi šole bi morale usmerjati učence v to. Predvsem bi morale učence opozarjati na čistočo okrog šolskih zgradb. Pravzaprav bi moral pri vsem tem sodelovati vsak naš občan. Naša naloga je pri prebivalcih vzbuditi smisel za red in snago vsepovsod, na vsakem koraku bi moral vsak občan opozarjati slehernega so- občana, ki razmetava papir po uhci ah po nepotrebnem hodi po zelenicah in nasadih ah kako drugače dela škodo in uničuje zelenice in nasade ter grmičevje. Ena od osnovnih nalog krajev- ne skupnosti Ptuj je vzgoja vseh občanov in tudi delovnih organi- zacij, da očistijo, oziroma pospravijo okolje svojih zgradb, dvorišča, delavnice, zasebna dvorišča in hiše, okolja trgovin. To je posebno pomembno tam, kjer prodajajo sladoled in sadje, kjer bi morale biti posebne posode za odpadni papir in druge odpadke. Krajevna skup- nost bo v najkrajšem času poskrbela za večje število košev za odpadke in jih namestila v vsaki prometni uhci, kakor tudi ob poteh v zelenicah in v parkih. Zaposhla bo uniformiranega delavca - nadzornika komunal- nih objektov, katerega naloga bo paziti na čistočo mesta, ki bo opozarjal na večja onesnaženja, ki bo vzgajal otroke k redu in snagi v mestu, ki bo prijavljal kršilce reda v parkih, ki se vozijo celo z motornimi vozih tam, kjer se sprehajajo ljudje z mahmi otroci in kjer želijo imeti svoj mir starejši občani. Opozarjal bo hišne svete na higieno dvorišč, na redno odstranjevanje odpad- kov, na pravilno postavljanje posod za smeti in na pravilno vzdrževanje zelenic pred zgrad- bami. Ob tej priložnosti bi lahko postavih vprašanje, kako dolgo bosta še v nečistem stanju Muršičeva in Aškerčeva uhca, ker je minilo že precej časa, kar so položih kanaUzacijo. Morah bi biti doslednejši pri popravilu ulic, da bi izvajalec takoj po opravljenem delu postavil cesto v prejšnje stanje. Mnogo lažje je vzdrževati cesto, če je asfaltirana, v našem mestu pa imamo mnogo kock, mačjih glav in tudi makadama in je vzdrževanje čistoče zelo težavno. Na ulici se nabere mnogo prahu in druge navlake. V zelo slabem stanju je Volkmerjeva ulica, ki bi jo bilo treba čim prej asfaltirati. Pločniki so zelo nečisti. Uporabniki lokalov te čistijo največkrat zjutraj, ko je na cesti že mnogo ljudi in pogosto smeti pometajo kar na uhco. Sjneti ostanejo tako ves dan tam, kriv za to pa je čistilec. Uporabniki lokalov bodo morali bolj paziti na čistočo pred svojimi izložba- mi in večkrat očistiti pločnik, odpadke pa odložiti v posode za smeti. < V Šmartnem na Pohorju bodo odprli nov gasilski dom Ko so pred kratkim dobili prebivalci krajevne skupnosti Šmart- no na Pohorju novo trgovino, kar jim je ohranilo izgubo časa ob nakupih v oddaljeni Slov. Bistrici, bodo proslavih v tem kraju še en pomemben dogodek. Odprh bodo svoj -novi gasilski dom, na katerega so člani GD Šmartno kot tudi vsi krajani, zelo ponosni. Še posebej, ker skoraj ni bilo prebivalca, ki ne bi za gradnjo gasilskega doma ničesar prispeval. Veliko je bilo tudi takšnih, ki so svoj prispevek dali s prostovoljnim delom. Pri gradnji doma je bilo opravljenih 10.000 udarniških ur, posamezni kmetje pa so darovah od 1 do 15 kubikov okroglega ali rezanega lesa. Lastniki avtomobilov so opravih veliko voženj za gradnjo doma. Še bi lahko naštevah, koliko so prebivalci Šmartna in okolice prispevah za svoj novi gasilski dom. Gradnja je veljala v predračunu okoh 45 S milijonov, ko pa so ga dokončah, je znašala 65 S milijonov. Od tega so sami zbrali 25 milijonov, večje vsote pa so prispevah " Gozdno gospodar; Maribor, obrat Slov. Bjstt, skupščina občine Slov. Bistrica; j Šmartno skupno z ostalimi orgajuj cijami, občinska gasilska zveza mnogi drugi. Osrednja svečanost ob otvor,- novega gasilskega doma v Šmart^ na Pohorju bo v nedeljo, 2. 1972. Ob tej priložnosti bo doma gasilsko društvo pripravilo pose£ kulturni program s srečanj; gasilcev iz vse občine. Po sprejemu bodo člani domač; GD izvedli posebne vaje, v kate' bodo sodelovala tudi druga drui: Med pomembne dogodke uvršč: tudi krst novega gasilskega avtoj bila in motorne brizgalne. Ob; priložnosti bodo dobili tudi no opremo za svojo desetino. Številne prireditve bodo v t; okviru poudarile pomen nove gasilskega doma v Šmartnem, ki odslej nudil svoje gostoljubje tt dejavnostim družbeno-političnih( ganizacii y kraju. Masten madež v knjigi očistimo z mešanico magnezije in bencina. Ko se posuši, magnezijo odpihamo ah narahlo zbrišemo. Ce je madež trdovraten, postopek ponovimo. Pokanje hnoleja zaustavimo, če ga namažemo z ghcerinom. Osmojeno perilo moramo takoj oprati v čisti vodi. Ce to ne zadostuje, ga poškropimo z borakso- vo vodo in nato splaknemo še s čisto. Po potrebi postopek ponovi- mo. Sveže madeže od jedi popijemo na kravati najprej s kruhovo sredico, nato pa očistimo madež še s krpico, pomočeno v toph vodi. Zelo umazane okenske okvirje očistimo z milnico. Kokosove tekače bomo najbolje očistih, če jih bomo izpraših in skrtačili s slano vodo. Šipe lepo očistite z vodo, kistt prilih malo šphita. Ce nam v novih čevljih moč: drsi, podrgnemo podplate s štet nim papujem. S toplo vodo se bo perilo le; enakomerno navlažilo. Otroke navajajte na delo, priint no njihovi starosti: čiščenje čevlj: pomivanje posode, brisanje poso: in prahu, navadijo naj se pospravi svojo sobo. V nedeljo naj pomags pri pripravljanju kosila, lahko; tudi servLrajo. V kopalnici naj bo prašek i čiščenje na vidnem mestu. Tako bodo družinski člani navadili počistiU kopalno kad za seboj. Ali) kopalnica počiščena in kako, p tem človek ceni gospodinjo! Posodo, ki jo odrabite, če i mogoče, takoj pomijte. Obrezk kosti, smeti dajajte raje na papirkt v kako posodo. Tako lahko « skupaj zavijete in vržete v sme: Smetnjak ne bo tako umazan in tu smrdelo ne bo tako. ^gpjjIK — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 11 jubilejna stotica v nedeljo, 25. junija popoldne je bil na dvorišču minoritskega samo- stana v Ptuju jubilejni stoti „Kon- cert iz naših krajev" v prireditvi radia Ljubljana in v organizacijski izvedbi radia Ptuj. Prireditelji so v Ptuju naleteh na hvaležno občin- stvo, saj se je na dvorišču minoritskega samostana zbralo okrog 1.300 poslušalcev. To je tudi rekord za te zvrsti prireditev, saj doslej na nobeni od 99-ih ni bilo take udeležbe. Posneh so dve enourni oddaji, ki bosta na progra- mu radia Ljubljana v nedeljo 27. avgusta in 10. septembra letos. F. F. Črevesni zajedale! (Nadaljevanje) 2. NAVADNA ALI VELIKA GLISTA je prav tako zelo razširjen zajedalec človeškega črevesja. Z njo je okuženih pribhžno 650 mihjonov ljudi. Navadna ah velika glista je dolga 15 do 35 centimetrov. Živi v tankem črevesu in se hrani z njegovo vsebino. Samica izleže pri- bhžno 200.000 jajčec na dan; možnost okužbe je zaradi tega zelo velika. Jajčeca se izločijo iz orga- nizma z blatom, se zunaj njega razvijejo v hčinke, pridejo ob ponovni okužbi spet v tanko črevo, prodro skozi njegove stene in potujejo po Umfnih žilah in venah v jetra, v spodnjo zbhalno veno, v desno srce in v pljučne arterije. Iz pljuč pridejo v usta in od tam nazaj v tanko črevo, kjer se 75 dni razvijajo v odrasle gliste. Ni nujno, da bi bolnik v tej fazi razvoja navadne ghste imel težave. Tisti, ki pa jih vendarle imajo, običajno tožijo o krčih in neopredeljenih bolečinah v želodcu. Do hudih težav, ki se lahko končajo celo-s smrtjo, pride zaradi preseljevanja odrashh ghst. Najdemo jih lahko v izbruhani hrani. Zaidejo lahko v nosno vothno in od tam v pljuča bohiika, v žolčevod, v žolč- nik ah slepo črevo. Pri preobčut- ljivih bohiikih se lahko pokažejo znamenja zastrupitve, ki ga povzroči razpadanje poginuhh glist. Najpo- gostejši simptomi so nespečnost, izguba apetita, hujšanje, huda živ- čna razdražljivost . pri otrocih pa lahko pride celo do zastoja v telesnem in duševnem razvoju. Ogledah smo si dve najbolj razšir- jeni vrsti iz množice ghst, o katerih" pa tu ne moremo podrobneje razpravljati. Omenimo le še to, da so pri nas precej razširjene tudi tako imenovane rudarske ghste, bičaste in tako imenovani strongiloides (ghsta, ki živi v tankem črevesu človeka). Te tri vrste so nekoUko manj pogostne od prvih dveh, vendar pa zato nič manj nevarne. Omeniti velja še to, da gre v 90 % primerov ghstavosti za mešano okužbo, kar z drugimi^ besedami pomeni, da se v 90 % primerov v človeških prebavihh zaredita naj- manj dve, lahko pa tudi pet vrst ghst. Poved ah smo že, da sta nalezljivi obhki ghste jajčece in hčinka. Pri zdravljenju črevesnih parazitov moramo torej vphvati na dva faktorja, če žehmo doseči dobre rezultate. V minuUh stoletjih je bija v rabi dolga vrsta zdravil zoper črevesne ghste, bolj uspešnih in manj uspeš- nih, Zdravila, ki bi delovalo na več vrst glist oziroma na odrasle gliste, jajčeca in hčinke hkrati pa ni bilo. Sele od leta 1967 dalje, ko so Američani odkrih in poslah na tržišče tiabendazol (Mintezol), je zdravljenje črevesnih okužb meša- nega tipa uspešnejše. Omenjeni preparat namreč deluje na vseh pet vrst glist, ki smo jih v članku omenih ter na njihova jajčeca in hčinke, kar je nadvse pomembno. Zdravilo lahko dobimo tudi v naših lekarnah, seveda pa se moramo o zdravljenju ghstavosti posvetovati s svojim zdravnikom, ki nam bo dal podrobne napotke. Vehkega pome- na je, da se angažiramo vsi in tako podpremo akcijo za zathanje čreves- nih parazitov pri nas, še posebno pa pri naših otrocih in mladini ter v delovnih kolektivih. In ne poza- ' bimo: če se s črevesnimi paraziti okuži en član družine ah kolektiva, je treba zdraviti vso družino ozho- ma kolektiv. Dr. med. Ljubo Dorem ALI ODPIRATE PISMA SVOJIH OTROK? Prava radost je sprejeti pismo: to je majhen dogodek, intimni praznik. Toda tudi najbolj preprosto in nepomembno pismo izgubi svojo veljavo, če ga je pred nami odprl kdo drug. To je prav tako, kot če kdo razvije darilo, ki smo ga dobih mi sami. Kdaj naj mati preneha odpirati pisma svoje hčerke? To je odvisno od trenutka, pomembnega trenutka, ko se je vaša hči naučila SAMA brati! Od tistega hipa dalje ne smemo več odpirati njenih pisem, kar pomeni, c' ■■ je sama dovolj zrela za to. Mati, ki odpira pisma svoje hčere, ne bo mogla preprečiti tistega poglavitnega: njenega dopisovanja s prijatelji. Dekle, ki mu doma mati odpira pisma, se bo znašla drugače. Našla bo sto načinov, da pisma ne bodo prihajala na dom, ampak na naslove njenih prijateljic, sosed, sošolk. Torej ni materinska nCenzura" najboljše sredstvo, kako biti ,,sredi dogodkov" hčerkinih prijateljev in ljubezni. Tisto, kar starše nekje prisih, da postanejo indiskretni, je čudno obnašanje, ki ga imajo hčerke v določenih obdobjih: skrivanje česa Pied njimi, skrivni pogovori s Pfijateljicami, preplašen izraz na obrazu, če se med branjem pisma ah takšnih beležk nenadoma pojavita oče in mati, in podobno. Dolžnost staršev je, to je tudi njihova pravica, da vedo, kaj se dogaja z otroki in kaj vse posega v ijihovo življenje. A treba je najti ustrezen način in vzpostaviti prijateljski stik z otrokom. Pomanjkanje zaupanja in iskreno- sti lahko ustvari neprehoden prepad med starši in otroki. V takšnih odnosih izginjata nežnost in tophna, v obdobjih krize otrok pa se le-ti ne upajo prositi starše za prijateljsko pomoč in zaslombo. Toda tudi otroci morajo dojeti, da je upravičena skrb njihovih staršev za njihovo življenje. Kar zadeva pisma, je treba narediti sporazum: starši ne bodo odpirah pisem, otroci pa morajo starše na kratko seznaniti z vsebino pisma. To je pravična pogodba, ki bo privedla do vzajemnega zaupanja in razumevanja. RODILE SO: Anica Svenšek, Podlehnik 43 — Brigito; Terezija Zelenjak, Kidričevo 59 - Alojza; Danica Habjanič. Žerovinci 13 — dečka; Milena Šnajder, Zg. Leskovec 10/a — Sabino; JuUjana Munda, StanOvno 22 - Marto; Silva Bezjak, Formin 62 - Jerneja; Matilda Ganza, Hranjigovci 11 - deklico; Ana Ošlaj, Gorisnica 20 - deklico; Angela Krajnc^Marovci 65. - deklico. i POROKE: Albin Širovnik, Velenje, Konovo 111 in Danica Kumek, Velenje, Konovo 111; Franc Fras, Cogetinci 41 in Marija Vavpotič^ Popovci 15; Ivan Gabersek, Gregorčičev dr. 4 in Ana Prašnikar, Potrčeva 25; Stani- slav Vrabl, Budina 5 5 in Milena Čuček, Kajuhova 1; Vincenp Širov- nik, Ormoška 9 in Jožica Grešnik, Ormoška 9; Franc Vidovič, Apače 144 in Jožefa Kopčič, Straže 31; Ivan Jurkovič, Lancova vas 5 in Marija Skuk, Lancova vas 5. UMRLI SO: Julijana Tetičkbvič, Gradišče 142, roj. 1915, umrla 18. 6. 1972.; Franc Pivko, Velenje, Tomšičeva 27, roj. 1936j^ umrl 19. 6. 1972.; Franc Jelenčic, Gibina 26, roj. 1908, umrl 21.6.1972.; Marija Pevec, Drakšl 18, roj. 1897, umrla 23. 6. 1972. i ODBOR ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE PRT PODJETJU AGROKOMBINAT MARIBOR RAZGLAŠA po 10. členu pravilnika o delovnih razmerjih po- djetja prosta delovna mesta VEČ ŽIVINOREJSKIH DRUŽIN za obrat Rad vanje: ENEGA ŽIVINOREJCA za obrat Pesnica. Za družine so zagotovljena družinska stanova- nja, za živinorejca pa samska soba. Prednost imajo kvalificirani delavci ter družine z, več delovnimi člani. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev po- šljite na naslov: AGROKOMBINAT, Partizanska 6, 62101 Maribor, poštni predal 14. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Za dobro voljo ' Profesor je zbolel. Trije njegovi "čenči ga gredo obiskat. Vbohiiško sobo stopi samo eden, ostala dva ga 'čakata zunaj. .,Kako je? " vprašata, ko se prvi j ^ne. * .,Slabo!" „Slabo? " . '.Da, jutri bo vstal in pojutrišnjem ^Pride v šolo!" 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija MIRKO ŠOŠTARIČ: Izleti v ptujsko okolico in preteklost (Nadaljevanje) Značilnost podobe krajine nam je opisovalec podal že 1. 1838: vino- gradi v višjih prisojnih pobočjih, bukovi, gabrovi, borovi in kostanjevi gozdovi v osojnih legah, v mokrot- nih dohnah travniki in le v redkih ugodnih legah in terasah njive. Nekoč so bile Haloze znane zaradi številnih domačih kostanjev, katerih plodove so domačini pobirali za mesenje kruha ali pa so nagnah prašiče na kostanjevo pašo. Kadar so spomladi kostanji zacveteli, je bil -pogled na gozdove in kostanjeve gaje, ki so bili del sadovnjaka pri hišah, zlati lep in posebnost haloškega vinogradniškega pejsaža. Večina Haložanov še danes prebiva na strmih slemenih vrh vinogradov: ti so pa že marsikje opuščeni in zapleveljeni, kar poseb- no plastično vidimo na grebenu med Vel. vrhom in Sv. Ano, drugod pa je še mnogo slabše. Kot ugotavlja dr. B. Belec v svoji študiji, je v vzhodnih Halozah v razdobju 1896-1967 padec delež vinogradov od 16% na 8,9%, skoraj za polovico, v zahodnih pa v istem obdobju 7,9 % na 2,1 %, torej skoraj na četrtino nekdanje površine. Kakšne posledice povzroča to opuščanje vinogradništva v estetski podobi krajine, ni mogoče opisati. Enako porazen je razvoj v zgornjih Slov. goricah med Mariborom in Šentiljem: tu je 72 % površin vinogradov v tem obdobju opušče- nih in zapleveljenih! Vinogradi so obnovljeni v ugodnih legah Haloz, in sicer v terasnih kulturah, ki omogočajo strojno obdelavo, zato pa bistveno spreme- nijo podobo krajine; o tem se lahko prepričamo že v Hrastovcu med Vel. vrhom in Zavrčem. Bele škarpe iz apnenca so zgradih domačini iz; Pohorja, zaselka jugozahodno od Cirkulan, že pred letom 1900. Posebno impresiven je pogled na skoraj 5 km visok, beli sulii zid ob Švab&vi hiši; v enem od teh kamnov je lepo vidna okamenela školjka, vehka kot dlan. Iz 382 m visokega vrha Hrastovca je čudovit pogled na vinogradniško pokrajino Turškega vrha onstran dohne in tesno zgnetene viničarije na ozkem grebenu pod vrhom Hrastovca: skromne cimprane ali kar iz ilovice butane koče, krite s slamo s širokim kapom za sušenje koruze, s kletjo pod hišo in hlevom v drugem delu pod senikom, vse pa skoraj miniaturno, v najstarejših kočah še ilovnati pod in visoki prag, to so značilnosti haloških domov. Na vrhu pa stoji gosposka, nekdaj Švabova hiša z zanimivo notranjo opremo - z lesom obložene stene in kasetiran strop, tudi notranja oprema je iz lesa v istem slogu, skozi okna pa čudovit razgled v haloško pokrajino. Nadaljevanje prihodnjič LETOS ŠE NAD 5500 ČLANOV Medtem ko je Matična knjižnica v Slov. Bistrici pričela z dokaj skromnim številom knjig (cca 2800> pa se letos z okoh 14.000 knjigami uvršča med boljše opremljene knjiž- nice v Sloveniji, kar še posebno velja za strokovni oddelek. Skupno z večanjem števila knjig pa se širi tudi krog bralcev, članov Matične knjižnice, ki uspešno poslu- je s svojimi podružnicami v vseh večjih krajih občine. V krajih, kjer knjižničarska dejavnost še ni usta- ljena pa je aktivna potujoča knjižni- ca, ki deluje v okvhu Matične knjižnice. Prav ta obhka pribhževa- nja knjige bralcu postaja zadnje obdobje vse bolj uspešna. Trenutno delujejo na področju te občine štiri takšne (potujoče) knjižnice, ki občasno obiskujejo najoddaljenejše kraje in naselja na bistriškem Pohorju, prav tako pa tudi haloške predele. Ugotovljeno je, da bralci na področju občine, redni člani knjiž- nic, kakor tudi tisti, ki si sposodijo knjigo samo občasno, prečitajo v enem letu poprečno skupno okoh 20.000 knjig, kar ni majhno število, kljub temu pa ne tako visoko, da ga ne bi bilo mogoče preseči. Matična knjižnica je v začetku letošnjega leta vpisala v register članov že 5100. občana. Vedno večje zanimanje > knjigo pa napoveduje, da ho ic^tg^^, konec leta zabeležil žc najma; 5500. člana. Za dosego takšnega cilja ; vodstvo knjižnice prizadeva po^! čati število, predvsem kvalitet^ knjig, razširiti mrežo potujočji knjižnic in izboljšati število njijiov. knjig ter omogočiti potrebna fmjj čna sredstva za poslovanje. Posj;. beti pa bo potrebno tudi za kj najbolj usposobljen strokovni kade; na področju knjižničarstva. Trenutno je najvišji odstotek knj; (60 %) Matične knjižnice strokč- nega in znanstvenega značaja, mec tem ko je ostali del (40'': namenjen otrokom, mladini ; starejšhn bralcem. Z uvedbo pioin' ske knjižnice, ki jo nameravajo leto, ustanoviti v okviru Matične knjij niče pa se bo procent knjig v odnos, do strokovnih in tistih za staieji bralce v precejšnji meri spremenil korist mladine. V okviru svoje dejavnosti orgait žira knjižnica tudi literarne cečeie hkovne razstave in srečanja \ pisatelji ter borci NOB, ki n; živopisni način prikažejo življenji svoje okolice ali preteklosti. ,,Kam pa tako drviš, mali? " „Domov moram, mama me bo nabila, ker me tako dolgo ni domov!" ,ln zato tako hiriš? " , Da, drugače se prej očka vrne in potem jih dobim še od njega." , Srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci v soboto, 24. junija, je bila v Ribnici na Dolenjskem folklorna prireditev, na kateri so nastopih ljudski pevci, godci in plesalci. Organizator srečanja je bila Zveza kuhurnoprosvetnih organizacij Slo- venije in Kulturna skupnost Ribni- ce. Na sporedu je bilo 17 točk, v katerih so sodelovale skupine in posamezniki iz cele Slovenije. Vzho- dno Slovenijo so predstavljale skupi- ne iz okohce Ptuja in sicer Cirkovce, Markovci, ljudske pevke iz Vehke Varnice v Halozah ter godec na trstenke iz Podlehnika. Prireditev je bila v ribniškem gradu in so jo po klenkanju v farni cerkvi pričeh kurenti in orači iz Markovec. Nato. pa so se zvrstile ostale skupine in posamezniki. Za- ključno točko so izvedli mladi plesalci iz Cirkovec z znanim plesom z metlo. Prireditev je v celoti uspela in bi bilo prav, da se nekaj podobnega organizira tudi v Ptuju. Imajo namreč bogato in pestro okolico na področju folklore, ljudskih plesov in drugih domačih običajev. Delo, ki ga je lansko leto začelo Folklorno društvo Ptuj s I. revijo ljudskih plesov na dvorišču minorit- skega samostana, bi morah nadalje- vati in tako dati našemu zgodovin- skemu in staremu mestu poleg kurentovanja, festivala narodno-za- bavne glasbe, še eno turistično in folklorno prireditev. OP V NARAPLJAH Pokaži, kaj znaš! Vse kaže, da se je kultUK življenje v vasi Naraplje pod voč stvom gasilskega društva le nekolili premaknilo iz svojega dosedanje^! mrtvila. Pred nedavnim so gasilci«! sodelovanju mladine priredili i tamkajšnje krajane zanimivo igri« ki so si jo domačini z veselja ogledah. Da pa nebi ostalo samo p: tem, so gasilci zopet pritegni; ; pozornost nase in na svoj kraj te; prhedih zanimivo oddajo ,,Pokai kaj znaš", na kateri je nastopalo ki 13 ansamblov in sohstov. S progn mom smo lahko bih kar zadovoljni zlasti še, če računamo, daje bilat prheditev v sorazmefno precej pasi' nem kraju. Prvo mesto in s tei največjo nagrado v vrednosti 2S dinarjev je osvojil Majšperčanomi Makolčanom znani muzikant Mai?t tak. Tudi ostale nagrade niso bi! male. Narapljanski gasilci so zei hvaležni gospodarskim organizac jam, ki so jim pripomogle F zbiranju daril in nagrad. Ker si Narapljani in okolica: želijo še več takih in podobK prireditev, upamo, da gasilci ' bodo umolknili, ampak bodo želja: svojih ljudi še večkrat ustregh. -mn MEMORIAL DARKA ARNUŠA Vsako leto prireja TVD Partiz| Gorišnica nogometni turnir v sp min na preminulega^ Darka Arnu> zelo prizadevnega člana tega o' štva. Letos so sodelovali štirje mla'" ski aktivi: Stojnci, Kungota, Go" niča I in Gorišnica II. Po zanimivih igrah sta se v finale pr^", ekipi Gorisnice in Kungote. enakovredni igri je zmagala v pof" šku igre ekipa Kungote, ki ^ zmagovalec turnirja, druga je Go' niča I, tretja pa Gorišnica II. 1^' premagala ekipo iz Stojnc. Zmagovalna ekipa Kungote prejela pokal v trajno last. „Zakaj pa na tem nevarnem ovinku nimate nobenega svarila? " vpraša avtomobilist, ki bi bil kmalu strmoglavil v reko. „Saj smo ga imeli, ker pa se ni nikoli nič zgodilo, smo ga spet odstranili." — ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 13 Razstava kovinarjev Jolski center za KovinsKO stroKo deluje v ptujski občini že štiri leta. daje učencem zelo širok krog »nanja. vsekakor pa največ praktič- nega. V njej se učenci učijo Idjučavničarskega, strugarskega, rez- itarskega, orodjarskega, brusilskega, ]{ovaškega in umetno kovaškega poklica. Skratka, učijo se vseh tistih Uiicev, ki jih rabi industrija in J^itvnaši občini. Ob zaključku letošnjega šolskega so učenci šolskega centra za kovinsko stroko pripravili v prosto- tili šole izredno zanirnivo razstavo, j3 bo odprta do 30. junija. Razstava Vsebuje najrazhčnejše tehnične iz- delke od ključev do delov avtomo- bilskih motorjev. Razstavljenih je 500 izdelkov in poudariti je treba, da so zares kvahtetno izdelani. Kovači - umetniki, pa so izdelali celo vrsto različnih železnih ograj in lestencev. Zelo zanimiva je tudi cela vrsta diplom in pokalov, ki so jih dobili učenci te šole na različnih športnih in drugih tekmovanjih. Skoraj verjeti nisem mogel, da jim je vse to uspelo v tako kratkem obdobju, od kar šola obstaja. Vsem dijakom šolskega centra za kovinsko stroko in upravi šole ob tako kvalitetni razstavi tudi naše čestitke! Z to razstavo ste pokazah, da bo iz vas nastala vrsta različnih strokovnjakov, ki jih ptujskemu gospodarstvu in industriji v veliki meri primanjkuje. GORISNICA 25. junija: ameriški film ŠOK; UUTOMER 1. in 2. julija: angleški film Orh nad Londonom: PTUJ 29. junija: ameriški film Z GLAVO SKOZI ZID; ob 20. uri ameriški film MARFIJEVA VOJ- NA; 30. junija: ameriški film MARFIJEVA VOJNA. MOJA MUCA Moji muci je ime Mikica. Je lepe sive barve. Ima me zelo rada. Kadar grem v šolo, vedno mjavka za mano. Ko je bila še manjša, se je vedno rada igrala. Lovi miši in podgane. Neko jutro sem ji nesla mleko. Klicala sem jo, pa je ni bilo. Bilo mi je žal, ker sem mislila, da jo je povozil avto. Odšla sem jo iskat, pa je nisem^ našla. Čez nekaj časa je pritekla čisto zbegana. Hitro sem ji prinesla mleko. Takoj gaje posrkala. Rada bi vedela, zakaj je takrat ni bilo. Muco imam rada zato, ker nam lovi miši in podgane. Brigita Lampret, 4. b. r., OŠ PodlehniK Hajdina - nov obč. nogometni prvak \ soboto, 24. junija sta se v srečanju, ki je odločalo o prvem mestu v občinski nogometni ligi, pomerili ekipi NK Partizan s "ajdine in Partizana iz Zavrča. V prisotnosti okrog 200 gledalcev se je ^ilvijala zelo lepa tekma, ki je potekala v športnem duhu. Konec Hme je prinesel zmagoslavje haj- "^'nskemu moštvu, ki je zasluženo postalo občinski prvak za leto 1971/72. ^ I. polčasu je pdvedel Zavre z ?olom Srneca v 37. minuti. Hajdina 'i^ izenačila v 53. minuti z zadetkom ^j'ča, v 63. minuti pa se je mreža ^^vrčanov drugič zatresla, tokrat po plugi Zelenika^ zmago Hajdini pa 85. minuti se podkrepil Began. pt^arve Hajdinčanov so zastopaH: E,ranc Gerecnik, Stanko Gojkovič, Brodnjak, Franc Lipavšek, R^rjan Kampl, Kari Zafošnik, Milan ^^n, Andrej Zelenik, Franc Pri- 2?°.^'č, Janez Artenjak in Zvonko Zavrč pa so igrali: Martin Jože Obran, Mirko Obran, Dušan Zebec, Marjan Jamnik, Dubravko Serec, Ivan Majhen, Boris Jamnik, Peter Kukovec, Milivoj Jamnik, Marjan Friščič. Tekmo^ so sodili sodniki: Janko Vogrinčič, Mirko Kekec in Štefan Hazimali. Čeprav je prvi polčas po rezultatu pripadel Zavrču, je Hajdina v drugem polčasu vzela igro v svoje roke. S hitrimi in dobro zamišljeni- mi, včasih celo eksibicijskimi pro- dori in akcijami je dokazala, da si zasluži naslov občinskega prvaka. Moštvo Hajdine je kot celota pokazalo lepo igro, med posamez- niki pa so se jjosebej odlikovali - napadalca Kajic in Began, v obrambi so zelo uspešno prestregli prodore napadalcev Brodnjak, Kampl in Zelenik, v golu pa je bil odličen Gerecnik^ Hajdinčanom ob njihovem uspehu čestitamo in želimo, da bi tudi prihodnjo sezono ostali nepremaglji- vi in bi tako zasluženi pokal še bolj potrdili. „^_.J^lHit in tolfli: S. S.. V TABORIŠČU Skupina Ij^udi stopa ob žični ograji. Noge težke, koraki trudni. Vsaka stopinja se vtisne v vroč prah, vsako oko strmi v prihodnost . . . Se nekdo opoteče in pade pred mano. Hočem mu pomagati, a ne morem. Moje roke so tenke, ' nimajo več moči, niti za staro ženico, ki pred mano leži. In nekega dne se zgrudim tudi sama ... Ne morem več, ne morem več naprej! Pred mojimi očmi se megla zgosti. A za meglo zlato sonce posije, ki mi v srce upanje vlije. In nekega dne bo sonce sijalo na vse ljudi pa tudi na grobove, na katerih drobna svečka gori Ivica Pučnik, 6. d/r., OŠ Slov. Bistrica NESREČA NE POČIVA Moj oče je bil traktorist v Podlehniku. Ko se je ubil, mi je bilo komaj devet let. Da nimam očeta, še sedaj ne morem verjeti. Ubil se je v Gorci. Mama vso noč ni mogla spati. Hodila je iz sobe v sobo ter gledala skozi okno, če se bo kje prikazala luč in bo prišel oče domov. Ker ga ni bilo, je zbudila starejšega brata, da bi šel pogledat, kje je oče. Cez kakšne pol ure seje brat vrnil z žalostno novico, ki nas je vse pretresla. Ves bled in žalosten je rekel: „Mama, ata se je ubil v Gorci." Vsi smo zakričah v en glas: „Ata, kje si? " Mama je potem odšla na kraj nesreče, kjer je videla žalosten prizor. Traktor je bil kakšnih 100 m niže v grabi, oče pa na traktorju mrtev. Mame niso pustih k traktorju. Skoraj bi padla v nezavest. Končno so jo pustih k očetu. Ko so ga pripeljah domov, smo vsi na glas khcah: „Ata, kaj si nam napravil? " Strašno se mi je smihl in ves čas sem misUl, da je oče še vedno živ. Tete in strici so nam pomagah napraviti mrtvaški oder. Še nekaj ur je bil oče med nami, vendar brez besed in brez pogleda. Očeta še vedno hudo pogrešam, ker je bil dober in skrben. Franc Razinger, 5.b., OŠ Podlehnik STORIL SEM MU KRIVICO Bih smo jDri uri matematike. Tovarišico učiteljico sem vprašal, kaj bomo imeU danes, aritmetiko ali geometrijo. Odgovorila mi je brez premišljanja: ,,Geometrijo!" Pripravil sem si zvezek in ves pribor, ki ga potrebujem za geome- trijo. Tovarišica učiteljica je napisala na tablo: Načrtovanje paralelogra- mov. Sošolca je pokUcala k tabli in mu narekovala podatke za načrtova- nje. Tudi jaz sem potegnil črto ter poskusil izmeriti. V peresnici nisem našel šestila. Pogledal sem v torbo; ni ga bilo. Soseda sem obdolžil, da mi ga je vzel. Ni mi priznal, jaz pa sem vztrajal. Venomer sem ponav- ljal: ,,Odnesel si šestilo!" ,,Nisem!" je ponovno vzkliknil ter me hotel zatožiti tovarišici. ,,Bom še pogledal doma," sem si mislil, a še vedno sem sumil, da ga pač ima. Ko sem prišel domov, sem najprej pogledal^ v omarico, če je kje sestilo. V kotičku se je nekaj zasvetilo. Prijel sem za šestilo. Kar pri srcu me je pogrelo, ko sem se spomnil, kaj sem rekel sošolcu. Ves dan sem se kesal. Ko sem prišel v šolo, sem se mu poskušal opravičiti. Bil je dober in mi je rekel: ,,Za to še ti oprostim, drugič pa se raje prej prepričaj, preden koga obdolžiš." Sram. me je bilo tega, kar sem storil. Čeprav je minilo od takrat že precej časa, imam to dejanje še vedno na vesti. Srečko Zagoranski, 6. b. r., OŠ Podlehnik In zopet smo na koncu šolskega leta. Rubrika Naša pisma bo šla na počitnice skupaj z vami, dragi naši mladi dopisniki. Še prej pa moramo, seveda, opraviti končno nalogo rubrike, kot se spodobi za konec. Ugotoviti moramo, koliko pisem mladih dopisnikov je bilo v njej objavljenih in kateri dopisi so bili najboljši. Tako smo se vendar enkrat letos zmenili, ne? Razdehti je treba tudi obljubljene nagrade. Dragi naši mladi sodelavci, prosimo vas za malo potrpljenja. Vse zgoraj navedeno bomo opravili v prihodnji številki našega Tednika, ko bodo zadnjič v šolskem letu 1971/72 objavljeni vaši prispevki v Naših pismih. Prosimo, da do takrat potrpite! Uredništvo 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija I97J Dr. Fran Brumen: Mena (Nadaljevanje) Včasih so te krvavitve tako hude, da jih ni mogoče obrzdati z zdravih. V takih primerih so potrebni izdatnejši načini zdravljenja: opera- cija ali pa obsevanje z reoentgenom oz. radijem in še posebna metoda atmokusis. Vse tri metode so uspešne, izbiro njih uporabe določi specialni zdravnik po predhodni natančnejši ocenitvi vseh okolnosti. Najizrazitejše posledice hormonal- nih izpadov pušča metoda obseva- nja, ker je ta pravzaprav enaka skopitvi ah kastraciji, ki jo povzročijo omenjeni žarki in je po svojem efektu enaka operativni odstranitvi jajčnikov. Pri ženskah pred 43. letom starosti je še najprimernejša metoda oparjenje votline maternice z vročo paro, tako imenovana atmocusis. Ta način zdravljenja je navadno uspešen in ne prizadene hormonskih jajčnikovih funkcij, tako da še kljub posegu pogosto sledijo redne menstruacije. S temi načini se izognemo OPERA- TIVNI ODSTRANITVI MATERNI- CE, KATERO PA MORAMO OPRAVITI V PRIMERIH, KO NASTAJAJO BULASTE, MYO- MATOZNE SPREMEMBE v mišični steni maternice, kar se v tej dobi dokaj cesto dogaja. OSTALE MOTNJE KLIMAKTE- RICNE DOBE. Za dobo mene je predvsem značilno, da se ženske nahajajo v stanju zvišane labilnosti' duševnega življenja, ki je v svojih osnovah podobno onemu za časa menstruacije, le s to razliko, da je tako neugodno stanje pri menstrua- ciji omejeno le na dva do 4 dni, medtem ko traja v meni mesece, ali pa tudi več let. To se POSEBNO IZRAŽA V ZNAČILNEM DUŠEV- NEM RAZPOLOŽENJU ah bolje nerazpoloženju, v značilnih motnjah delovanja samohotnega živčnega sistema in v motnjah notranjesekre- tornih funkcij, ki so pravzaprav osnovni vzrok vseh ostalih motenj te dobe. Te motnje lahko razdelimo v glavnem v tri skupine: izbruhi, čezmernega znojenja, trenutni na- vali občutka nadležne vročine, predvsem v glavi, omotice; občutno, zastrašujoče pojačano, včasih ne- resno utripanje srca, oteženo diha- nje, ki se v redkih primerih stopnjuje do znakov dušenja. V posebno težkih primerih pride celo do onesveščenja. V drugo skupino prištevamo motnje v duševnem življenju: bolj ah manj izrazite spremembe v značaju, pešanje spomina, spremem- be v nagnjenju spolnega življenja, kjer opažamo včasih popuščanje nagona, včasih pa tudi čezmerno slo, ki se more izroditi v patološke in nenavadne smeri. Nespečnost je pogost spremljevalec te dobe. V najtežjih primerih pride tudi do toliko skrajnih motenj duševnega stanja, da govorimo o psihozah, torej o neki stopnji omračenosti uma. Konec prihodnjič Pred nekaj dnevi sta se utaborili na dimniku ptujskega magistrata štorklji in nekaj dni uživah njegovo gostoljubje. Vendar jima nekaj ni ugajalo in nekega lepega dne ju je zmanjkalo. Stara Betty Coyinde je sklenila sestaviti oporoko. Že dvajset let je bila vdova in pred kratkim je dočakala petinsedemdeset let. Njen mož Samuel Coyinde ji je zapustil pred dvajsetimi leti, ko je nenadoma umrl, okroglo vsoto sto tisoč angleških funtov. Betty je bila zelo skopuška in je od tega denarja zapravila v dvajsetih letih približno petsto tisoč funtov. Ko se je odločila, da bo sestavila oporoko, je začela iskati odvetnika. Potem ko je podolž in počez prehodila Ibadan, da bi izbrala za svojega zastopnika in izpolnjevalca tako resnega posla najbolj spretnega m bistroumnega odvetnika, se je slednjič odločila za doktorja Soh- mana ben Jahiju, ki je bil daleč naokrog zelo znan in cenjen. Betty je vstopila v njegovo majhno, vendar snažno in prikupno pisarno in mu pojasnila svojo željo. Odvetnik jo je pozorno poslušal in jo takoj povabil, naj se usede in si oddahne. - Ce gre za oporoko, je dejal, ste lahko brez skrbi, sestavljena bo po vseh predpisih in videli boste, da nihče ne bo imel v zvezi z njo nikakršnih pripomb. - Zelo dobro, zelo dobro, je rekla Betty in po krajšem brskanju po dokaj polni torbici privlekla na dan beležko z usnjenimi platnicami in dodala: - Ali vas lahko seznanim z nekaterimi podrobnostmi? > - Izvolite, je odgovoril odvetnik. - Torej, takole. Mojega premože- nja je 99.500 angleških funtov. - Zdaj? - Da. - Ali ste upoštevali pogrebne stroške? - Takoj. V oporoki bom volila 99.000 funtov, tisto, kar bo ostalo. naj bo za pogreb. Moj najstarejši sin Jeremy naj dobi 50 tisoč. Pa še tole: moja najmlajša hči Flosy naj dobi tiste štiri tisoč funtov, ki ostanejo. - Točno ste izračunah, jo je pohvahl odvetnik. - Vendar še nisva končala, ga je prekinila Betty. - Zdaj zapišite še to, vendar vas prosim, da me ne prekinjate tako dolgo, dokler ne bom končala. Razen tega prepu- ščam v oporoki svoji najboljši prijateljici Mary Acwenzee petin- dvajset tisoč funtov, moji ljubljeni sosedi Dasy Fafunwa petdeset tisoč funtov, a moji stričevi sestri Ana Okama točno stotisoč angleških funtov. Na tem seznamu tukaj je k trindvajset oseb - to so moji bližnji in daljni sorodniki. Nj imi zapušča natančno razporejenih 325 tisoč funtov, kar znese vse skupaj točno pol milijona angleških funtov, Kakor vidim, imate pripombe, alibi hoteli kaj vprašati? - Vsekakor. Nekaj ne razumem. Vi ste spočetka rekh, da imate 99 tisoč funtov, ki jih želite zapustiti* oporoki. Je res? - Res je. - Prav. Od kod potlej unate teh pol milijona funtov, ki jih tako vehkodušno razdajate. Ah res imate tudi ta denar? - Nimam jih. ^ - Kako lahko potlej zapuščate; tisto, česar nimate? Seveda lako. Vseh te ; šestindvajset ljudi je prepričanih, dJj UTliam šeststo tisoč funtov. Kel imam dejansko samo to, kar seii omenila v začetku in kar zapuščali svojim otrokom, je logično, da sert drugim poraz dehla pol milijona funtov, ki mi jih pripisujejo . AMOS TUTUOLA, Nigerija MOTOKROS v nedeljo je bila v Orehovi vasi dirka za državno prvenstvo za juniorje v kategoriji 50 ccm Tekmovanja se je udeležilo nad 60 tekmovalcev. Za AMD Ptuj je nastopil tudi mladi tekmovalec Silvin Vesenjak. ki je sedaj v skupni uvrstitvi na 7- mestu z 28 točkami. ODBOR ZA SPLOŽNE IN KADROVSKE ZA- DEVE PRI PODJETJU AGROKOMBINAt MARIBOR RAZGLAŠA ^ po 10. členu pravilnika o delovnih razmerjih podje- tja prosta delovna mesta 10 VINOGRADNIŠKO SADJARSKIH DRUŽIN za obrat Košaki-Kamnica. Prednost imajo kvalificirani delavci ter družine z \eč delovnimi člani. Zagotovljena so družinska stanovanja. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev po- šljite na naslov: AGROKOMBINAT, Partizanska 6, 62101 Maribor, poštni predal 14. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. ČETRTEK, 29. junija 1972 STRAN 15 pozdrovleni mi drogi brolci no ufolke. Naj van najpret poven, da mi glih zdaj, gdo van to pisen tak '^■joh, da mi z fsoke dlake voda teče JO še' doj po tisten žlebi, saj vete se mu reče. Vroče pa je seveda jjto, ker so zdaj tisti pesji no vroči jjevi prilojali, ki nan pšenico zorijo, jorice segrevlejo no še druga dobra Jela oprovlajo., Poleti je pač tak, ke j,j moga človik skos v kokšni mlaki iepeti no si z vodoj telo od vročine fjaditi. Za nos kmečke lidi je zdaj lo nedelah nastopla sezona toplic. To prejšnjo nedelo sma si tudi mija jMico spohala eno storo kvoklo no jj z aftobuson odpelala na vodno čofotaje v Morofske toplice. Fse je , tilo lepo no praf, topla voda, lepo ffimen, lepi kra.j, samo v tisten bazeni blo je tej ko ludi kak gdo najo duma v naši mlaki žabe občni 2bor. Bili smo nakločeni kak sardine ;v konzervi. Navsezodjo pa to neje , niti tak nerodna zadeva. Človek se lehko tu pa tan malo porajsne po kokšni „ribici", rečeš ji pardon pšpodična no jo še malo počohaš z drjge strani. Una te lepo pogleda, se : malo nasmeje, pozobiš na ;;.matizen no srčne krče . . ., saj van rečen to je vredik rekreacija, [nkrat sen se malo na koraš nareda no sen se podurkna pod vodo. Zapleta šen se med množico moških JO ženskih nog no sen si kumer ilrgoč najša pot na površje. V sih sen pogutna enega dobrega pul litra vode, ki glih neje bila preveč žmahna. Ena starša gospa, ki je tazen za morje zamejala, se je začela te, gdo sen se jas pod vodoj med njenimi nogami mota, na ves flos dreti: „Joj, lidje božji bejžimo, v vodi je morski pes ..." Da van Kčen, to je bija ^oc, ki ga nemo tak hitro pozoba. Toplice so mi resen hasnole, samo na vročo sunce sen pozoba. Sunce ■neje tak speklo, ke sen ba že drugi deri kak kuhani rak no ves v bolečih Jiehurih. Ce sen se hteja obrnoti v stampeti, sen moga Mico na pomoč ^fzvati, da mi je pomogala pri 'fansporti mojega od sunca zažjovle- J^^P telesa. Zodje dni se levin kak "ča. Štora koža se mi je čista doj ulupla nose mi zdaj zdi, da sen za deset let mlajši. Ce smo glih že pri kopaji van naj še to poven, da mo meli letos v Jugoslaviji svetovni zbor nudistov ah nagecov, kak jin lehko boj po doraočen rečemo. To so hdje, ki se na posebno določenih morskih plažah koplejo v Adamoven no Evinen gvanti to se provi, da so čista nogi. Prafzapraf pa more biti to en vejki hec gdo moški po plaži s svojimi pimpeki zvonijo, ženske pa si sunčijo doline pohujšanja pod Venerinin bregon. Saj rečen, kaj si fsega hdje ne zmishjo. Prafzapraf pa se mi zdi, da se vročamo nazaj v tiste cajte, gdo sta še Eva no Adam v raji noga sen pa to letala. To se provi, da sta bla Eva no Adam prva nudista ... Jas sen letos sklena, da nemo ša nič na morje, saj so me lensko poletje tak v mošji stuširah, da sen kumer priša malo k sebi. Prafzapraf pa mo skoro meli morje na njivi med žitnin no pšeničnin klasjon, ki je vsoki den boj zlatorumeno. To mo še švicali, hujše kak"če bi ge na kokšni morski plaži crkovaU. Na škedjih de se po tak kadilo, ke mo meli vse telesne lukje doj zaštopfa- ne. Pa kaj si čemo, tak se služi naš kmečki kruhek . . . Drogi brolci no brolke, zaj pa moren pripelati naš rezervirani kot k zaklučki. Za kunec bi van rad še to poveda, tistin seveda, ki živite v mestah no si morete meso kupiti, da se mi resen joko smihte, če de se po mesek podroža. Jas van predlogan, jejte rajši šeloto no nasploh več zelenjove, saj se van lehko meso za zobmi zatikovle, zaj poleti se van lehko pokvori, lehko van ga pes ah pa močke' pojejo, šelota pa ma vitamine . . . No, Jejko van te po naj bo za gnes. Žehn van lepe no vroče pesje dneve, tistin, ki grete na dopust no seveda tudi vsen tistin, ki te preživeh z menoj vred dopust duma na njivi, v goricah no drugih nedopustniških mantrnijah. Te pa še enkrat srečno. Lepo vas pozdrovla vaš Lujzek SOBOTA, 1. julija - 14.00 Poro- čila; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Zabavni zvoki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz opusa Jana Sibeliusa; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Michel Legranc; 17.00 Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Poro- čila; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel bratov Avsenik; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V soboto zvečer; 21.15 Godala; 21.30 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 V novi teden — vmes ob 24.00 Poročila; 01.00 Poročila. NEDELJA, 2. julija - 4.30-8.00 Dobro jutro, poročila - vmes ob 5.00 PoročUa; 5.30 Na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.33 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Koncert iz naših krajev; _9.55 EP; 10.00 PoročUa; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 11.00-11.20 PoročUa; 12.00 Poro- čila; 12.10 Vremenska napoved; 13.00 PoročUa; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Znane melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 PoročUa; 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 16.00 Radijska igra; 16.35 Lepe melodije; 17.00 Poroči- la; 17.05 Športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Godala; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čUa. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro, poročila — vmes ob 5.00 PoročUa; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija (ob poned., sredah in petkih); Za vas (ob torkih, čet. in sob.); 7.00 PorocUa; 7.15 EP; 7.25 Radijski program in TV spored; 7.45 EP. PONEDELJEK, 3. julija - 14.00 PoročUa, 14.10 Ljudske pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Mojstri lahke glasbe; 16.00 VrtUjak; 16.40 Orkester Alfred Hause; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Franca Flereta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite; 24.00 PoročUa. TOREK, 4. julija - 14.00 Poročila; 14.05 Naši pevci v tuji in domači literaturi; 15.00 Poročila; 15.05 Pesmi boja in svobode; 15.35 Boj - temelj življeiija; 16.00 Domači godci in pevci; 17.00 PoročUa; 17.05 Slovenske popevke; 18.00 V spomin Miranu Jarcu; 18.30 Praznični intermezzo; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Godala v ritmu; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska i^ra; 21.30 Lahka glasba; 22.00 PorocUa; 22.15 Za j3les in razvedrUo; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pianista Shura Cherkassky in ,.AICtedJBreadglL24.aQ PpročUa. , SREDA, 5. julija - 14.00 PoročUa; 14.10 Zbori skladateljev; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital flavtista Rupla; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Les Redd; 17.00 PoročUa; 17.10 Glasbeno popotova- nje; 18.00 PoročUa; 18.15 Igramo za vas; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otro i; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester; 21.10 Zabavni orkestri; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 6. julija - 14.00 PoročUa; 14.10 Pesein mladih; 14.30 Ansambel Jožeta Privška; 14.45 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje baritonist Dietrich Fischer -Dieksau; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester David 'Lloyd; 17.00 PoročUa; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni zvoki; 18.45 Naš podlistek; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.100-Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Novice našim rojakom po svetu; 22.15 Jazz; 22.40 Popevke; 23.00 Poročila; 23.15 Novejša češka muzika; 24.00 Poročila. i PETEK, 7. julija - 14.00 PoročUa; 14.10 Mali koncert; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ray Mar- tin; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 PoročUa; 18.15 Signali; 18.50 Ansambel Jožeta Privška; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops; 21.25 Oddaja o pomorščakih; 22.00 PoročUa; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni, nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči- la. KREDITNA BANKA PTUJ - poslovalnica Kidričevo ■m - Mestna hranilnica Ptuj SPOROČAMO OBČANOM, DA OBRESTUJEMO DINARSKE IN DEVIZNE VLOGE SVOJIH VLAGATELJEV OD 7,5 DO 10«/o. POLEG TEGA SO VSI VLAGATELJI Z VLOGO NAD DIN 1.000 ZA- VAROVANI ZA PRIMER NEZGODNE SMRTI, VLAGATELJI VEZANIH VLOG PA ŠE ZA PRIMER NEZGODNE INVALIDNOSTI. ENAKE UGODNOSTI IMAJO TUDI DELAVCI, KI PREJEMAJO OSEBNE DOHODKE NA HRANILNE KNJIŽICE. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. junija NEDELJA, 2. julija - 9.40 Fantj« na vasi; 10.12 Kmetijska oddajal 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Mestece Peyton; 12.40 TV kažipot. ' NEDELJSKO POPOLDNE; Igre brez mčja; Kolesarstvo po Jugoslavi- ji; 18.00 Spet bom skakal čez luže; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20^25 3-2-1; 20.30 Ko nisem bil več vojak; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 3. julija - 17.55^ Šahovski komentar; 18.15 Obzor- nik; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; Večer sarajevske TV; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 D. Sušič: BEG; 21.20 Druže Tito, mi ti se kunemo; 21.50 Slikarski svet Radenka Miševiča; 22.15 Poročila. TOREK, 4. julija - 9.30 Prenos proslave v Zadobrovi; 15.35 Madžar- ski TV pregled; 16.00 Jahalno prvenstvo Jugoslavije; 17.40 Kon- cert invalidskega pevskega zbora; 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Tiktak in risanka; 18.50 Mozaik; 18.55 Svobodna Jugosla- vija; 19.20 Jugoslovanska revolucija - plamen; 19.50 Cikca.k; 20.00 TV dnevnik; 21.00 3-2-1; 21.10 Kala - slovenski film; 22.35 Ob dnevu borca; 22.55 Poročila. SREDA, 5. julija - 18.00 Šahovski komentar; 18.20 Obzor- nik; 18.35 Sebastijan in Mary Morgane; 19.00 Mozaik; 19.05 Nasi operni pevci; 19.25 S kamero po svetu; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Moliere: Improvizacija v Wersaillesu; 21.35 Nezdruženi narodi; 22.05 Jazz; 22.25 Poročila. ČETRTEK, 6. julija - 13.58 Napoved sporeda; 14.00 Wimble- don: Teniški turnir; 18.15 Obzor- nik; 18.30 Boj za obstanek;^ 18.55 Mozaik; 19.00 Nasmeh razuma; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Bos skozi pekel; 21.25 Naši sodobniki; 22.05 Vohuni, agenti, vojaki; 22.35 Poročila. PETEK, 7. julija - 13.58 Napoved sporeda; 14.00 VVimble- don: Teniški turnir; 17.55 Šahovski komentar; 18.15 Obzornik; 18.30 Veseli tobogan; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Shante; 22.25 Glava na zaslonu; 23.10 Poročila. SOBOTA, 8. julija - 15.58 Napoved sporeda; 14.00 Wimble- don: Teniški turnir; 17.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 19.10 Obzornik; 18.25 Disneyev svet; 19.15 Mozaik; 19.20 Usodno nebo; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Melodije Jadrana - Split 72; 22.00 Tekmeca; 22.50 TV kažipot; 23.10 Poročila. KARTING V nedeljo je bila v Novem Sadu propagandna dirka, ki bi naj pospešila razvoj tega športa v Srbiji in Vojvodini, saj kljub precejšnjemu številu lastnikov teh dirkalnih avtomobilčkov še ni organiziranega tekmovanja, niti se tekmovalci iz Srbije še niso udeležili tekmovanj za državno prvenstvo. Te propagandne dirke za nagra- do Novega Sada so se udeležili najboljši slovenski in hrvaški tekmovalci v kategoriji 100 in 125 ccm. V dirki 100 ccm je od Ptujčanov sodeloval Uroš Langer- holc, ki je v končni uvrstitvi zasedel 5. mesto. Zanimiva je bila borba 125 ccm avtomobilčkov, kjer je Rene Glavnik zasedel 1. mesto, drugo- uvrščeni pa je Franc Kranjc. Oba tekmovalca sta z odlično in taktično vožnjo pokazala, kako se lahko doseže tako visoka uvrsti- , tev. ' CARLO MANZONI: Železniški prehod Signor Veneranda je ustavil svoj avto pred prehodom čezžlezniško progo. Tudi avto, kije vozil za njim, se je ustavil in zahupal. Signor Veneranda je ustavil motor in se sklonil skozi okno. „Kaj hočete? " je zavpil. ^Prekleto," je zavpil možak iz drugega vozila, ,,zakaj ne peljete dalje? " ,,Kaj ne vidite, da je tu železniški prehod? " je zavpil nazaj signor Veneranda. „Seveda, ampak zapornice so vendar dvignjene," je dejal voznik iz drugega avtomobila. „Saj lahko peljete čez. Na kaj pa čakate? Na to, da bodo spustih zapornice? " „Seveda ne," je odgovoril signor Veneranda. „Kadar so spuščene, ne moremo peljati čez progo. Saj vendar ne nameravate peljati čez progo pri spuščenih zapornicah? " „.A.mpak zdajle so dvignjene!" je zarjovel voznik iz drugega avtomo- bila. „Iz tega je razvidno, da.ne bo pripeljal noben vlak," je dejal signor Veneranda. „Mar želite, da spustijo zapornice, kadar ne pelje mimo noben vlak? " „Saj ne želim, da bi spustili zapornice, želim samo, da bi zapeljali dalje!" ,,Vi torej ne želite, da bi spustili zapornice, niti tedaj ne, kadar pripelje vlak? " je vprašal signor Veneranda. ,.Kakšen človek pa ste? " „Sem, kar sem, in tudi vi ste, kar ste," se je zadri voznik drugega avtomobila, „dajte vsaj meni pro- stor, da zapeljem mimo!" ,,Prosim, prosim, kar izvolite," je dejal signor Veneranda. Pogn&l je motor in zapeljal na stran, toda v tem trenutku so se zapornice spustile. „Tristo zelenih!" se je jezno zadri voznik drugega vozila. .,Peljite, no," je dejal signor Veneranda. ,,Kaj pa še čakate? Najprej se derete in zahtevate prostor, zdaj pa ne peljete!" ,,Zdaj so spustih zapornice in železniški prehod je zaprt!" je zavpil drugi voznik. ,,To se pravi, da bo pripeljal vlak," je pojasnil signor Veneranda. „Saj sem vam vendar rekel, da spustijo zapornice, kadar pripelje vlak, vi ste pa hoteli po vsej sih peljati čez tračnice!" „Hotel sem peljati prej, ko zapornice še niso bile spuščene!" se je zadri voznik drugega vozila. „Vi ste . . ." Zadnjo voznikovo besedo je preglasilo hrumenje mimo vozečega vlaka. Signor Veneranda je pognal svoj motor. Ko so se zapornice dvignile, je urno odpeljal naprej. HOROSKOP OVEN: Od treh oseb, ki skačej« okoh vas, je prva v soboto boljšal;" v nedeljo diuga. Koristna povez- nost. Prihranek ponudi sorodnik J nič ne zahteva. BIK: Sorodnica bo pomagala tuji pri vaši ljubezni. Od dela vas zvabila ponudba, ki se splačj Zdravje bo spet trdno. Otioj, prinese srečo. DVOJCKA: Vam bo sitno, vaj simpatiji bo sitno pa bosta le skupaj Sproščenost zagotovi sobotna dru^ ba. Varni boste od ponedeljt naprej, ker bo vroče. RAK: Četrtino dolžnosti bost- lahko črtah. Pogovor s sivolasiir marsikaj pojasni. Nova sunpatija s- zelo postavi. S sorodnico neka skuhata. LEV: Dve osebi prideta na vašt stran. Nenadoma vam bo ponujeni srce osebe, ki se še ni umirila Glasbeni užitek in veselo potovanji prinese sproščenost. DEVICA: Večkrat boste v družbi kjer se boste smej ah simpatičit predrznosti. Zaradi govoric odslej k boste nič več spraševah nezaupljivji oseb. Sreča pri delu. TEHNICA: Srčnih ugibanj nebc več tohko. Izrabih boste možnosti, ki bodo nastale po ponedeljku. Od znancev dobite nekaj denarja in dve reči. ŠKORPIJON: Sunpatična oseh bo pripovedovala o novih doživetji:, in vam bo všeč. Vaša ljubezet potrebuje gmotno izboljšanje, kis prav zdaj začenja. STRELEC: Ljubezen bo zvesti družba pa kot nalašč za zbežali. Dt sredine tedna se odloči v vaše korist. Pozabljeno dobite med po spravljanjem. KOZOROG: Tista oseba, ki van je namenjena, že hodi okoli vas Učih se boste donosnih spretnost. Šale v družbi bodo odhčne. Vozi: se boste na tekmo. VODNAR: Pričakovano bo prišk po dveh straneh: predmet in oseba V dobri družbi vroče veselje. Rade darna oseba vas bo spet povabila ne boste smeh iti. RIBI: Boljše razumevanje, ker bi leni sodelavec prisiljen k deli^ Oseba, ki rada laže, se bo spam« tovala. Ljubezen se vam zazd prismojena. AVTO-MOTO Pretekli teden so pred republi- ško komisijo polagali izpite za športne funkcionarje člani AMD Ptuj. K izphom se je priglasilo 32 kandidatov, ki so vsi z uspehorn položili izj)it. Pohvalno je, da pretežno število kandidatov mlaj- ših, ki bodo z uspehom na raznili tekmovanjih opravljali delo šport- nih funkcionarjev, predvsem tekmovanjih v naši občini. Takoj^ AMD Ptuj dobila svoje pn^ športne funkcionarje, ki boclo ^ kartingu in motokrosu nedvonT^^' pripomogli v uspešnem razvoju. OBVESTILO Kmetijski kombinat, Ptuj, obrat mizarstvo in žaga Ptuj, Znidaričevo nabrežje 10, PRE- POVEDUJE vsem nezaposlenim vsako zadrževanje in prehode prek dvorišča obrata. Kršilce bomo predali pristoj- nemu sodišču v kaznovanje. RAZPIS Društvo upokojencev Hajdina sprejme za svoj bife na Zg. Hajdini kvalificirano ah priuče- no NATAKARICO. Nastop službe takoj, oziroma s 1. 7. 1972. Pismene ponudbe sprejema tajnik podružnice. Osebni do- hodki po dogovoru. OPOZORILO Opozarjam vsakogar, ki me bo obrekoval pri moji ženi Eliza- beti, da bom prisiljen zadevo obravnavati na sodišču. Ludvik Vidovič, šofer Majski vrh 53 p. Videm pri Ptuju PRODAM hišo z vrtom. Martin Rogina, Pobrežje 85, p. Videm pri Ptuju. MLATILNICO na motorni pogon (čisti) prodam. Njiverce 13. UGODNO prodam dobro ohranjena dvokrilna vezna vrata in dvojna sobna vrata. Vprašajte pri Vrbnjako- vih, Rogoznica 50 pri Ptuju. PRODAM plevel semenske detelje rdeče (internatsko). Spuhlja 5 3. PRODAM manjšo mlatilnico na motorni pogon. Štefan Prosenjak, Brstje 13, Ptuj. KOLODVORSKA RESTA- VRACIJA PTUJ, sprejme v uk tri vajenke, dve za natakarici in eno za kuhari- co. Rok prijave do 10. julija 1972. PREKLIC Milošič Ana, upokojenka, Ptuj, Ob Grajeni 10, obžalujem in preklicujem žaljivke in obrekovanja, ki sem jih izrekla o Jakobu Štumbergerju, delavcu, Ptuj,- Ob Grajeni 9 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od obtožbe. Ptuj, dne 22. junija 1972 Ana Milošič IŠČEM UPOKOJENCA-KO (lahko tudi mož in žena) za čuvanje vinograda v letni sezoni v Sedlašku 65. Možnost rekreacije. Stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi., ZARADI SELITVE prodam dobro ohranjeno kuhinjsko in sobno pohištvo. Ana Milošič, Ob Grajeni 10, Ptuj. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja četrtek. Tekoči račun pri SDK Vfuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tis^ Maribor, Svetozarevska ulica 1 4, ]