Tednik
LETO XXXI., ŠT. 49
Ptuj, 21. december 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Delegatom v razmišljanje (stran 3)
Dva vojaka štirikrat udarnika (stran 5)
Potrčev večer v Ptuju (stran 7)
Sto let organiziranega šolstva (stran 9)
Ddličen uspeh mladih atletov (stran 11 )
Številne prireditve in proslave
ob dnevu oboroženih sil
v ptujski občini smo pripravili
številjie prireditve in proslave ob
dnevu oboroženih sil. Vse pa so
potekale v svečanem vzdu^u, v
znamenju dosežkov minulega
obdobja ter vrste aktivnosti,
pomembne za graditev naše
socialistične samoupravne družbe
in krepitve sistema splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite.
Skozi manifestacije naše enot-
nosti in dosežene stopnje naše
obrambne pripravljenosti še bo^
razvijamo spoznanje in obenem
krepimo prepričanje v še boljše in
varnejše življenje, v katerem bomo
uresničevali zasnove splošne ljud-
ske obrambe in politiko ZK
Jugoslavije s tovarišem Titom na
čelu. V ta namen je potrebno
organizirano in poglobljeno sezna-
niti armadni sestav, mladino in
občane z zgodovinsko vlogo
tvorca zasnove SLO in oboroženih
sil, tovariša Tita, z n^svetlejšimi
izročili JLA in TO. Ob tem je
potrebno poudariti sodobno moč
oboroženih sil in njihove vloge v
obrambni pridobitvi revolucije in
mirne graditve naše socialistične
samoupravne družbe.
Na vseh proslavah in prireditvah
ob dnevu oboroženih sil pa so bili
na vidnem mestu zabeleženi tudi
uspehi enot Ijubljanskeça armad-
ne^a območja v graditvi države v
tekočem letu.
Vojaki in enote so sodelovale
pri gradnji številnih cest, rekon-
strukciji in popravilu ter pri
gradnji vodovodov. Poleg tega pa
so pomemben delež prispevali pri
ostalih delih gospodarskega, kul-
turnega, športnega in drugega
pomena. Aktivno so se enote
vključevale tudi v akcge odstranje-
vanja posledic hudih naravnih
nesreč, pomagale so tudi pri
spravilu letine, pogozdovanju,
akcijah prostovo^nega krvodajal-
stva. V tem času sije večje število
vojakov pridobilo ustrezno kvalifi-
kacijo. Za pomembne deleže pri
gradnji domovine, za sodelovanje
in udeležbo na številnih športnih
in drugih prireditvah so si vojaki
m enote pridobile 399 diplom,
316 pohval, 93 pokalov, 49 plaket
in drugih priznanj.
Veliki uspehi so bui zabeleženi
tudi na mladinski delovni akciji
Samac-Sarajevo, na kateri je
sodelovala mladinska delovna
brigada „Franc Rozman - Stane".
Brigadirji - vojaki so delah pri
gradnji drugega tira proga
Samac-Sar^ evo. Ob tem je
potrebno zapisati, da je brigada s
svojim vestnim in neutrudnim
delom tako na gradbišču kot tudi
na področju družbeno-poUtič-
nega, kulturnega in športnega
živlienja zabeležua izredne uspehe.
9 krat j e bila proglašena za udarno
za delo na progi in trikrat za
družbene aktivnosti. Poleg tega pa
je prejela dve zastavi proge
„Šamac-Sarajevo 47", vrsto
udarniških značk in drugih
priznanj; predlagana pa je še za
n^višje priznanje in sicer za
sprejem plakete „Veljko Vla-
hović".
Na akciji sta sodelovala tudi
vojaka ptujske vojašnice. Razgo-
vor z obema objavljamo na strani
5.
Prireditve in proslave ob dnevu
oboroženih sil bomo v občini
sklenili z osrednjimi prireditvami,
ki bodo danes in jutri. Še posebej
slovesno bo jutri dopoldan, ko bo
v ptujski vojašnici svečani zbor
vojakov in stareših, na katerem
bodo sodelovali tudi predstavniki
družbeno-pohtičnega živ^enja
občine in drugi gostje.
Pripravila: MG
Izurjeni in vedno pripravnem, če bi bilo treba braniti našo
svobodo in socialistično samoupravljanje
Obvestilo o novoletnem
praznovanju
Priporočamo vsem temeljnim in drugim organizacijam ter
skupnostim, da seznanqo vse svoje delavce z objavljenim razporedom
prireditev ob novoletnem praznovanju za naše najmlajše.
Prireditve bodo ob osnovnih šolah in otroci od 2-7 let bodo v vsej
občini prejeli enaka darilca po načelu: „Vsi otroci so naši in vs^ med
njimi naj ne bo razlike:"
Prosimo, da pristopite čim prej k sporazumu vsi tisti, ki še niste in
nakažite denar na tekoči račun 52400-678-80235 Občinska zveza
prijateljev mladine Ptuj, da bo vse pravočasno pripravljeno.
Na vseh osnovnih šolah se ze pridno pripravljajo, da bo prihod
dedka Mraza čimbo^ doživet in prazničen.
Nič ni lepšega kot vesele otroške oči in radostno srce.
Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj
PREGLED PRIREDITEV:
- Об Videm - 29. decembra ob 16. uri v kino dvorani,
- OŠ Rodni vrh - 29. decembra ob 14. uri v šoli, - OŠ Ivan
Spolenjak - 29. decembra ob 16. uri v dvorani SZDL Breg,
- OŠ Gruškovje - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Leskovec - 29. decembra ob 12. uri v gasilskem domu
v Leskovcu - OŠ Podlehnik - 29. decembra ob 13. uri v šoli,
- OŠ Naraplje - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Ptujaca gora - 29. decembra ob 13. uri v šoli,
- OŠ Stoperce - 29. decembra ob 9. uri v šoli,
- OŠ Žetale - 29. decembra ob 12. uri v dvorani,
- OŠ Franc Osojnik - 28. decembra ob 16. uri v šoli,
- OŠ Vitomarci - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Trnovska vas - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Sela - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Tone Žnidarič - 28. decembra ob 15. uri za krajevne
skupnosti: Tone
Žnidarič, Spuhlja, Budina, Brstje in del Rogoznice.
V GLEDALIŠČU OB 17. URI ZA OSTALE KRAJEVNE
SKUPNOSTI ŠOLSKEGA OKOLIŠA OŠ TONE
ŽNIDARIČ,
- OŠ Majšperk - 29. decembra ob 11. uri v dvorani TVl,
- OŠ Domava - 29. decembra ob 16. uri v šoli,
- OŠ Polenšak - 29. decembra ob 12. uri v šoli,
- OŠ Gorišnica - 29. decembra ob 15. uri v šoli,
- OŠ Grajena - 29. decembra ob 14. uri v domu,
- OŠ Mark ovci - 27., 28. in 29. decembra po vaseh,
- OŠ Cirkovce - 28. decembra ob 16. uri v dvorani,
- OŠ Kidričevo - 28. decembra ob 16. uri v šoli,
- OŠ Cirkulane - 29. decembra ob 15. uri v šoli,
- OŠ Zavrč - 29. decembra ob 15. uri v šoli,
- OŠ Desternik - 29. decembra ob 11. uri v dvorani
Desternik,
- OŠ Hajdina - po vaseh,
- OŠ Juršinci - 28. decembra ob 11. uri v dvorani Juršinci,
- OŠ Lovrenc - 29. decembra ob 1. uri v šoli.
,Xlovek, obrni se vase,
v tebi je resnica..
Te besede je povedal eden od razpravljavcev na zadnji seji občinske
konference ZKS Ptuj, ko so člani konference skupno s komunisti iz
zdravstvenih organizacij obravnavali vprašanja, ki so v zdravstvu na
splošno, posebno pa v ptujski občini zadnja leta močno prisotna.
Kljub polemični razpravi, ostrim besedam z ene in druge strani paje
iz vseh razprav - tako članov konference kot zdravstvenih delavcev -
bilo čutiti odločno hotenje, da se zdravstvo v ptujski občini končno
organizira v skladu z interesi uporabnikov zdravstvenih storitev, to je
delovnih ljudi in občanov. To je obenem tudi poseben družbeni interes,
ki ga ima družba na področju zdravstvenega varstva.
Vsi sodelujoči so odhajali s seje s prepričanjem, da bodo delavci v
TOZD Splošne medicine na jutrišnjem referendumu to tudi upoštevah,
da se bodo odločili v skladu s tem družbenim interesom, ki je gledano
naprej tudi posamični interes vsakega delavca v tej TOZD.
Slučaj je nanesel, da smo v Ptuju prav v tem tednu s POTRČEVIM
VEČEROM obudili spomin na zdravnike, borce za socialistično etiko in
moralo dr. Jožeta Potrča, ki je pred 15 leti mnogo prezgodaj omahnil
sredi boja za lepši svet, ki ga ni videl le v materialnem blagostanju,
temveč predvsem v socialističnih, humanih odnosih med ljudmi. Pravje,
da bi zdravstveni delavci, ki se bodo jutri odločali na referendumu,
počastih spomin na svojega velikega vzornika tudi z odločitv|o, ki naj bo
za napredek, za naš skupni interes sociaUstičnega samoupravljanja.
F.F.
Sprejet statutarni sklep
in izvoljen namestnik
sekretarja
„Statutarni sklep občinske organizacije ZKS Ptuj, prilagojen
določnom statuta ZKS in statuta ZKJ, je bil dalj časa v javni razpravi. Na
osnutek smo dobili od osnovnih organizacij precej vsebinskih pripomb,
ki so v predlogu upoštevane," je med drugim uvodoma povedal Milan
Knežević, sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, na seji konference, kije bila v
petek.
Nato je Milan Kneževič spregovoril o nekaterih najpomembnejših
nalogah, ki so pred komunisti v osnovnih organizacgah. Predvsem je
poudaril naloge pri uresničevanju družbeno ekonomskih odnosov,
razvijanju krajevne samouprave, urejanje odnosov v interesnih skupnostih
in opozoril na zaostajanje pri izvajanju samoupravnih odgovorov,
gospodarstvo pa je v devetih mesecih letošnjega leta doseglo enega
najslabših rezultatov v zadnjih letih. Prav zato so pred komunisti izredno
odgovorne naloge, saj gre za globoko vsebinsko spreminjanje odnosov.
Občinska konferenca je soglasno sprejela statutarni sklep in
zadolžila vse osnovne organizacije, da v skladu z določih tega sklepa
čimprej sprejmejo tudi svoje poslovnike.
Ker je v novem statutarnem sklepu določilo o namestniku
sekretarja komiteja, tako določa tudi statut ZKS, občinska konferenca
pa je lani izvolila organizacijskega sekretarja, je bil na seji v petek Dimče
Stojčevdci soglasno izvoren za namestnika sekretarja komiteja občinske
konference ZKS Ptuj, poleg tega pa bo še naprej oprav^al naloge, ki so
bile doslej v delokrogu organizacijskega sekretarja.
FF
DR. ANTON VRATUŠA OBISKAL ORMOŽ
„OB VOUI, KI
STE JO POKAZALI,
USPEH NE BO
IZOSTAL"
V petek je občino Ormož
obiskal predsednik slovenskega
izvršnega sveta dr. Anton Vratuša,
ki se je ob tej priložnosti zanimal
o poteku gradnje sladkorne
tovarne in se seznanil s splošnim
razvojem občine, kjer živi in dela
okoli 18.000 prebivalcev.
Najprej so ga pred občinsko
Zgradbo pozdra\dli vsi naj-
uglednejši družbenopolitični
delavci občine, za obisk pa se mu
je v imenu vseh zahvalil
predsednik občinske skupščine,
Mirko Novak.
Na gradbišču so dr. Antona
Vratušo, Iva Marenka in druge
predstavnike republiškega izvršne-
ga sveta seznaniU s celotno
proizvodnjo, z rešitvami varstva
okolja, čiščenjem vode in
varčevanjem z energijo, s potekom
gradnje in s problemi, ki nastajajo
ob njej.
Dr. Anton Vratuša je v
pogovoru poudaril, da bo treba v
n^krešem času odstraniti vzroke
zamud in se povezati z
gospodarskimi zbornicami ter
izvršnima svetoma Hrvatske in
Slovenije. Menil je, da bodo v
občini premagali tudi te težave,
kajti v Ormožu so v tem smislu
pokazali veliko dobre volje. Poleg
tega je predsednik še menil, da bi
bilo potrebno ob proizvodnji
sladkorja misliti še na kakšno
vzporedno dejavnost, kot na
primer proizvodnja krmil ipd.
Ob koncu obiska so predsednika
še seznanili s prihodnjimi
nalogami Med drugim so ga
seznanili z nujnostjo gradnje tñ
kilometrske obvoznice izza Ormo-
ža in o gradnji čistilne naprave v
tovarni sladkorja. Predsednik je
dejal, da ob takšni vop, ki sojo v
Ormožu že pokazali, uspeh v
prihodnosti ne bo izostal. Cüj vseh
nas je, da revni postanejo
bogatejši, vendar izk^učno na
osnovi lastnega dela in ob pomoči
širše družbenopolitične skupnosti;
ta cilj v Ormožu že dosegajo.
zk
Dr. Anton Vratuša (desno) se pozdravlja s Ркшјот
Križmančičem, predsednikom IS SO Ormož
foto: zk
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
IN SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
iskreno čestitajo vojakom in starešinam
vojašnice  Dušana Kvedra" Ptuj,
čestitajo tudi vsem delovnim ljudem
in občanom ptujske občine
OB 22. DECEMBRU
DNEVU OBOROŽENIH SIL JUGOSLAVIJEL
Obenem vabijo vse na osrednje prireditve
ob 22. decembru:
— na svečano akademijo, ki bo 21. decem-
bra ob 19. uri v ptujskem gledališču
— na svečanosti v vojašnici ,,Dušana Kve-
dra", ki bodo 22. decembra ob 11. uri in
— na tovariško srečanje v ptujskem hotelu
ob 19. uri
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
21. december 1978 —
TEDNIK
Nova organiziranost
zdravstva v ptujski \
in ormoški občini
Jutri, 22. decembra se bodo zdravstveni delavci v Združenem
zdravstvenem domu Ptiq TOZD Služba splošne medicine ponovno
odločali o združitvi v Zdravstveni center Ptuj in Ormož. V obeh občinah
so že pred dvema letoma priprav^ali združitev - takorekoč prvi v
Sloveniji, vendar je bil izid referenduma negativen. V pnovno akcijo so
šli letos spomladi in 29. junija izvedli referendum, na katerem se je
večina delavcev zdravstvenih delovnih organizacij dločila za novo
organiziranost. Le v omenjeni temeljni organizacqi so glasovali proti
zaružitvi.
Organiziranost, ki bi jo naj delavci izglasovali na jutrišnjem
referendumu, je identična organiziranost zdravstva v SR Sloveniji, ki jo
bodo dosegli z uresničevanjem samoupravnega sporazuma o delitvi dela
in samoupravno organiziranostjo zdravstvenih delovnih organizacij ter z
novo zdravstveno zakonodajo. Zato bodo z uspelim referendumom v
TOZD Služba splošne medicine dosežena prizadevanja za uresničitev
potreb in zahtev uporabnikov ter zdravstvenih delavcev, ki so v večini že
izglasovali tako zastav^eno samoupravno organiziranost.
Večletno delo v ptujski in ormoški občini še ni rodilo željenih
sadov. Bili smo prvi v Sloveniji, ki smo si prizadevaU za novo
samoupravno strokovno, funkcionalno in dohodkovno povezanost. Do
danes so nas že prehiteli v celjski, pomurski, primorski in kranjski regiji,
razprave o novi organiziranosti pa tečejo tudi v ostalih občinah.
Racionalizacija, ki jo primsa nova organiziranost je nujna, .paradi vse
večjih potreb po zdravstvenem varstvu in zaradi uskladitve z možnostmi
gospodarstva v obeh občinah, dohodkovna povezanost pa je po zakonu o
združenem delu obvezna tudi za zdravstvene delovne organizacije.
Nesporno dejstvo je, da zdravstvene temeljne organizacije ^ruženega
dela ne morejo delovati neodvisno dru^a od druge. Nova organiziranost
pa tudi zagotavlja večji ekonomski učinek in boljšo socialno varnost
zdravstvenđi delavcev.
Novi zakon o menjavi dela daje mesto tudi uporabnikom, da
soodločajo pri organizaciji zdravstvenega varstva. Samoupravni sporazum
predvideva sodelovanje uporabnikov in izvajalcev ne samo pri planiranju,
temveč predvsem vpÚv uporabnikov na kvalitetno in racionalno izvajanje
zastavljenih nalog. Vsega tega se morajo delavci v TOZD Služba splošne
medicine zavedati, ko bodo jutri na svečano okrašenih referendumskih
mestih obkrožili svoj ,ZA" - upamo in želimo si, da bodo izpolnili
pričakovanja uporabnikov in večine zdravstvenih delavcev!
N.D.
Ustrezno vrednotiti
inovatorjevo delo
v ptujski občini že dge časa ugotavljamo, da stanje na področju
inventivne dejavnosti ni rožnato. Za tako stanje obstaja vrsta vzrokov, ki
so bolj ali manj že znani. Ugotavlja se tudi, da delovne organizacije
posvečajo premalo skrbi razvoju te dejavnosti, ki še zlasti vpliva na boljše
gospodarske rezultate in v družbo vnaša nove kakovostne dejavnike
razvoja.
Ko so se pred dnevi člani komisije za inventivno dejavnost pri
občinskem svetu ZS sestali skupaj s komisijo za inovatorstvo v tovarni
glinice in aluminija , Boris Kidrič" v Kidričevem, so z zadovoljstvom
ugotovili, da inovatorstvo v tej sredini dosega dobre rezultate. Ob tej
priložnosti so se tudi seznanili s pravilnikom o inovacijah in predlagano
spremembo le-tega, ki določa, da se bo dohodek, pridob^en v temeljni
organizacgi na podlagi inovacije, delil med vse zaposlene. S tem se želi
pridobiti tudi ostale delavce, da bodo ustrezno pri svojem delu
uporabpli določeno inovacgo in pri tem upoštevali tudi njene zahteve.
Da bi v občini zagotovili nepretrgan razvoj inovacijske dejavnosti se
predlaga sprejem samoupravnega sporazuma o pospeševanju inovacijske
dejavnosti v ptujski občini. V razpravi je že dlje časa osnutek
samoupravnega sporazuma. Člani komisije za inventivno dejavnost
občinskega sveta m komisije iz TGA so imeli v razpravi o tem sporazumu
največ pripomb na 17. člen sporazuma, ki določa način pridobivanja
sredstev za nagrade inovatorjem. Predlagali so, da bi naj sredstva za
nagrade inovatorjev prispevalo združeno delo. Prav tako so soglašali, da
bi ob dnevu inovatorjev ptujske občine podeljevali le spominske in ne
denarnih nagrad.
V tem tednu bo združeno delo prejelo v izpolnitev posebno anketo,
v kateri bodo zabeležena vprašanja s področja inventivne dejavnosti. Na
podlagi ankete bo omisija sestavila poročilo o stanju inventivne
dejavnosti v ptujski občini.
Na prihodnja delovna srečanja komisije bodo, tako so odločili vabili
predstavnike tistih delovnih organizacij, kjer še ne delajo komisije
zainventivno dejavnost. MG
OBISK v HE SO 11 FORMIN
Velik objekt - malo delavcev
Ob letošnjem dnevu republike so
slovesno dali v obratovanje
hidroelektrarno Srednja Drava 11 v
Forminu, zadnjo v verigi na
slovenskem delu Drave. O objektu
in njegovem vplivu na širšo okoli-
co smo že veliko poročali, tokrat
smo želeli zvedeti kaj več o
organizacijski strukturi zaposlenih,
pa o njihovem vsakdanjem delu in
podobno.
K razgovoru smo najprej
povabili Danila Šefa, vodja izmene
HE Formin, ki je organizacijsko
celoto elektrarne takole opisal:
,.Dravske elektrarne Maribor
imajo vse elektrarne na Dravi, tja
do hrvaške meje, vsaka izmed
elektrarn pa je TOZD v okviru
celotne delovne organizacije DEM.
Tudi HE Formin bo postala
TOZD, zaenkrat je še samo TOZD
v ustanavljanju, prepričani pa
smo, da bomo s 1. januarjem 1979
postali redna TOZD tako, kot vse
ostale elektrarne."
Koliko vas je zaposlenih v HE
Formin in kakšna je struktura
poklicev zaposlenih?
,,Moram reči, da nas ni veliko,
trenutno nas je zaposlenih le okoli
20. To so poklici od inženirjev pa
tja do čistilke. V končni fazi bo
pa zaposlenih 29 delavcev — brez
osebja za čuvanje objektov."
Ali je med zaposlenimi kaj
občanov ptujske občine?
,,Visol«5kvalificirani kadri, se
pravi inženirji so takšni ljudje, ki
so že prej delali na katerem izmed
hidroenergetskih objektov, ti so v
glavnem iz Maribora. Za tako
odgovorno delo so potrebni ljudje
z velikimi izkušnjami, zato nam
možnosti niso dopuščale, da bi
strokovnjake še na novo
zaposlovali. Pri sprejemanju
novozaposlenih delavcev za manj
zahtevna dela in opravila, kot so
posluževalci agregatov, skladiščni-
ki in podobno, pa gledamo tudi na
to, da bi zaposlili kader iz ptujske-
ga območja."
Kot vodja izmene gotovo veste
koliko delavcev mora redno bdeti
v izmeni za nemoten potek
obratovanja HE?
,,Normalno sta v izmeni za
obratovanje agregatov dva delavca
v strojnici en delavec pa upravlja z
zapornicami na jezu v Markovcih.
V dopoldanskem času je pa redna
delovna izmena, v kateri delajo vsi
v vzdrževanju in seveda osebje v
administraciji. No, razen tega je v
dispečerskem centu v Mariboru
vedno dežurni dispečer. Ta je
seveda       vedno       podrejen
ljubljanskemu se pravi republiške-
mu dispečerskemu centru."
Torej je HE Formin vodena
avtomatsko iz dispečerskih
centrov?
,,Zaenkrat še ni. Naš dežurni
posluževalec agregatov sprejema
sporočila še po telefonu. V
prihodnjosti pa bo elektrarna
daljinsko upravljana in je tako
tudi grajena."   _
Dejstvo je, da sta oba agregata v
omrežju že nekaj mesecev, da sta
proizvedla že veliko prepotrebne
električne energije. O tem je Tone
Teršek, vodja elektronadzora HE
Formin povedal:
,,Od začetka obratovanja prvega
agregata in v poskusnem
obratovanju drugega agregata smo
v Forminu proizvedli že okoli 170
milijonov kilovatnih ur električne
energije. To je bila nekako prva
povrnitev družbi, ki je v ta objekt
vložila ogromna sredstva. No v
povprečnem hidrološkem letu bo
HE Formin proizvedla letno okoli
580 milijonov kilovatnih ur
energije."
Kako pa je pozneje z razdelitvijo
električne energije v omrežje?
,,Energija proizvedena v HE
Formin je povezana s 110 KV
stikališčem, ki po daljnovodih
pošilja energijo na vse strani. Tako
v SR Hrvatsko, kot v
severovzhodni del Slovenije, pred-
vsem Mursko Soboto, Lendavo in
okoliške kraje. Razen tega imamo
povezavo s sistemom preko RTF
Cirkovce in Kidričevo od tam
pošiljamo energijo v slovensko
omrežje."
Zlobneži trdijo, da smo z
objektom HE SD H Formin
Ptujčani pridobili le ,,ljubljansko
meglo in Bohinjsko jezero", vse
pa kaže da jezero le ni tako veliko,
kot smo pričakovali?
,,Reči moram, da tudi mi komaj
čakamo, da bomo lahko kvoto
vode dvignili na že v naprej
določeno. Tako bo proizvodnja
električne energije precej večja,
Ptujčani pa boste z dvigom gladine
za okoli 1 m le imeli svoje jezero."
Naj ob koncu opozorimo vse
občane, predvsem neplavalce na
nevarnost zadrževanja v bližini
dovodnega ali odvodnega kanala.
Stene kanalov so iz asfalta in
sčasoma postanejo spolzke, tako,
da vsak, ki pade v kanal s težavo
pripleza ven. Prvi dokazi za to so
več kot očitni. V kanalu je našlo
smrt večina divjadi, ki je imela tod
prej svojo naravno pot.
M. Ozmec
Danilo Šef, vodja izmene v HE
Formin
Tone Teršek, vodja nadzora v HE
Furmin Foto: M. Ozmec
TEMELJITA ANALIZA SAMOUPRAVNIH
SPLOŠNIH AKTOV
Rok za uskladitev samoupravnih splošnih
aktov OZD s področja dohodkovnih odnosov,
združevanja dela delavcev, delovnih razmerij,
ureditve statutov temeljnih organizacij, registra-
cije poslovnega predmeta in ne nazadnje rok za
proučitev ustreznosti ali neustreznosti sedanje
samoupravne organiziranosti združenega dela je
zli. decembrom potekel.
Ob vprašanju, kje smo v občini na področju
uresničevanja zakona o združenem delu, je
Janko Bezjak, vodja novo imenovane komisije
za spremljanje izvanja zakona o združenem delu
pri SO Ptuj med drugim povedal, da je v tem tre-
nutku težko posredovati konkretne dosežke
usklajevanja interne samoupravne zakonodaje z
določili zakona o združenem delu. To pa iz že
znanega vzroka, ker je bila komisija na novo
imenovana šele v prejšnjem mesecu in ker v obči-
ni vse od meseca maja nihče te aktivnosti ni spre-
mljal. Zadnja analiza oziroma pregled je pripra-
vil družbeni pravobranilec samoupravljanja kot
že rečeno v mesecu maju.
Takrat rezultati niso bili preveč ohrabrujoči,
zato tudi dvomi, da bi v občini lahko do roka
opravili izredno zahtevne naloge, zlasti še s po-
dročja dohodkovnih odnosov. Kljub temu pa je
bilo v zadnjem času čutiti, da se je aktivnost v
zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu
v mnogih organizacijah izredno povečala. Tako
je pričakovati, da bodo zahtevani samoupravni
splošni akti v glavnem sprejeti še v tem mesecu. S
podobnim stanjem smo se srečevali tudi v
decembru preteklega leta, ko smo bili priče prave
kampanje pri sprejemanju teh aktov.
Komisija za spremljanje izvajanja določil za-
kona o združenem delu se je že sestala na prvi
seji, ko je tudi opravila konstituiranje in obenem
sprejela podroben program svoje bodoče aktiv-
nosti. Da bi delo potekalo čim bolj temeljito in
kakovostno so pri komisiji izvolili še pet delov-
nih skupin in sicer za področja: samoupravne or-
ganiziranosti združenega dela, dohodkovnih od-
nosov med in znotraj organizacij združenega
dela, delitve po delu, svobodne menjave dela in
pravne usklajenosti internih splošnih aktov.
Te komisije, ki so sestavljene iz članov komi-
sije pri SO, strokovnih delavcev SO ter predstav-
nikov sindikata in drugih družbeno-političnih
organizacij imajo nalogo, da opravijo vsebinsko
analizo internih samoupravnih splošnih aktov
organizacij združenega dela ter obenem ocenijo
ustreznost ali neustreznost posameznih rešitev.
Tako bodo do 15. januarja 1979 zaključili s
pregledom sprejetih oziroma usklajenih samo-
upravnih aktov organizacij združenega dela po
stanju 31. 12. 1978.
Obiski posebnih tri članskih komisij, ki jih
bo imenoval občinski svet ZS bodo prav tako v
mesecu januarju. Ob tej priložnosti se bodo le-ti
pozanimali za vse probleme, ki se v združenem
delu pojavljajo v praktičnem izvajanju določil
zakona o združenem delu.
Komisija bo v mesecu februarju prihodnjega
leta poleg tega še pripravila tri posvetovanja in
sicer v zvezi z urejanjem dohodkovnih odnosov,
delitvijo po delu in uresničevanjem svobodne
menjave dela med delavci temeljnih organizacij
in delovno skupnostjo skupnih služb. Na teh
posvetovanjih se bo prav tako obdelodanila vsa
problematika pri uresničevanju določil zakona o
združenem delu v praksi. Zatem, ko bodo z de-
lom zaključili vsi posveti, pripravljena ocena
vsebine sprejetih aktov, bomo v občini pripravili
celovito analizo uspehov in neuspehov pri uve-
ljavljanju določil zakona o združenem delu.
Pripravila: MG
Nekaj grenkih resnic pri gradnji sladkorne tovarne
VEČ KOT TRI MESECE ZAMUDE
Do začetka proizvodnje slad-
korja v ormoški sladkorni tovarni
nas loči samo še devet mesecev.
Pred nekaj dnevi smo v našem
časniku sicer zapisali, da gradnja
tovarne poteka po načrtih ivečjih
zastojev ni. Danes se je slika
gradnje zelo spremenila. Prejšnji
teden so namreč dobavite^i
opreme, predvsem izvajalci del -
sklical jih je medobčinski svet
ZKS Maribor - ugotovili, da je
situacija pri gradnji nove tovarne
zelo kritična, saj zamuda že znaša
več kot tri mesece.
Ko so razpravljalci - razgovora
so se udeležili predstavniki tovarn
Djuro  Djakovič iz Slavonskega
Broda, Rade Končar iz Zagreba,
Gostola  iz Nove Gorice, SPT,
Metalne,   Litostroja,  Hidromon-
taže, Gradisa in Slovina - ocenili
trenutno stanje na gradbišču, so
ugotovüi, da dela zelo kasnijo,
krivdo pa je potrebno pripisati
dobaviteljem opreme, lú so doslej
na gradbišče dostaviU le od 16 do
86 odstotkov opreme. Najslabši
med njimi je prav gotovo  Djuro
Djakovič",   xi  je   za   tovarno
dostavil šele 16 odstotkov celotne
opreme,   medtem   ko  je   tudi
dobavitelj zahodnonemška tovar-
na BMA dostavila že blizu 99
odstotkov celotne opreme.
16. decembra je minilo leto dni,
kai so v Ormožu položili temeljni
kamen za gradnjo sladkorne
tovarne in takrat so se dogovorili
tako dobavitelji kot izvajalci del,
da bo tovarna začela obratovati v
času tako imenovane kampanije,
to je v jeseni 1979. Tovarna bi
torej s proizvodnjo morala začeti
najkasneje 20. septembra prihod-
njega leta. Vendar sedanja zamuda
ogroža začetek proizvodnje. Zato
je bil skrajni čas, da se dobavitelji
opreme  temeljito  pogovorijo z
izvajalci del, določijo nove roke
ozüoma  začnejo  s pospešenim
delom na največjem gradbišču v
severovzhodni Sloveniji.
Ob   tem   se   pojavlja   tudi
vprašanje, kako bo s predelavo
načrtovane   količine   sladkorne
P®^^' Tako namreč obstaja resna
težava kam s 120 tisoč tonami
pridelka, ki ga bodo kmetje
pridelali prihodnjo jesen. Tudi
predstavniki Hidromontaže iz
Maribora    so   nakazali   nekaj
problemov. Namesto 400 delavcev
jih pri montaži trenutno dela
samo 160 in še ti niso polno
zaposleni. To je zgovoren dokaz,
da dobavitelji opreme kasnijo z
dostavitvijo in so prav oni glavni
krivci zamude. Tone Kropušek,
direktor mariborske Hidromon-
taže je investitorja opozoril, da
obstaja bojazen, da v kratkem
času, ki ga imajo na razpolago
tudi njim ne bo uspelo realizirati
celotnega načrta. Potrebno bo
pospešeno delo, delo v več
izmenah, ob sobotah in nedeljah.
Da bi rešili tisto, kar se rešiti da,
so v Ormožu predlagali, da bi
tovarno razglasili za objekt
posebnega družbenega pomena in
tako lažje reševaU probleme pri
dograditvi tovarne. Ta predlog
bodo posredovah repubtiškemu in
zveznemu izvršnemu svetu, sesta-
vita pa ga Gradiš in Hidromontaža
iz \iaribora.
Alojz Gojčič, sekretar MS ZKS
Maribor, je dejal, da tovarna
sladkorja v Ormožu mora biti
zgrajena do roka, to je do 20.
septembra 1979, kajti takšen je
tudi družbeni dogovor, ki so ga
podpisali vsi dobavitelji opreme in
izvajalci del. Poleg tega so se
dogovorili, da v vsaki organizaciji
združenega dela, ki kakorkoh
sodelirje pri gradnji tovarne
oblikuje posebne strokovne štabe.
ki bodo analizirah zamudo in na
osnovi teh ocen pripravili tudi
postopek pospešene proizvodnje
opreme. V okviru združene
proizvodnje strojev Slovenije paje
potrebno nemudoma oblikovati
posebno telo ali organ, ki bo
koordiniral dobavo opreme md
tujimi in domačimi dobavitelji. K
tujim dobaviteljem najbrž taki
posegov ozkoma koordiniranj ne
bo treba, kajti njihova oprema je
dcoraj v celoti na gradbišču
sladkorne tovarne. zk
V Onnožu so se sestali dobavitelj opreme, izvajalci del,
investitor in predstavniki družbenopolitičnega življenja
nekaterih občin. Dobaviteljem se zamuda ni zdela tako
vznemirjajoča, takšnih zamud so namreč že navajeni.
foto: zk
Gradbeniki tesneje v
poslovnem sodelovanju
člani občinskega odbora sindikata delavcev gradbeništva so na
zadnji seji izredno podrobno razpravljali o problematiki gradbene
operative, zlasti še o vprašanju bodočega tesnejšega poslovnega
sodelovanja, V ta namen so predlagali, da bi se v kratkem sestali
predstavniki temeljnih organizacij gradbene operative, na kateremlji se
med drugim dogovorili tudi za oblike sodelovanja pri uresničevanju
naložbene politike, kot pri gradnji betonam, urejevanju gramoznic in
podobno.
Ko so govorili o bodočem delu, so soglašali, da bo potrebno v
prihodnje bolj smelo kot doslej iskati delo tudi izven občinskih meja,
seveda pa je pri tem izrednega pomena tudi ustrezna organizacija
operative kot celote.
Pri obravnavi resolucije za priliodnje leto so ugotovili, da je
gradbena operativa zastopana le v manjšem delu. Krivdo za to nosijo tudi
posamezne temeljne organizacije, ki niso posredovale zahtevanih
podatkov. Zato bo potrebno v n^krajšem času posredovati manjkajoče
podatke.
Ptujska gradbena operativa tako so poročali predsedniki posameznih
osnovniifi organizacij sindikata je pravočasno sprejela potrebne
samoupravne akte v skladu z določili zakona o združenem delu. Osnovna
naloga, ki ostaja za vnaprej je, poiskati ustrezno povezovalno obliko med
nosilci gradbene delavnosti v občini in tako najti zadovo^ivo mesto v
nadaynji stanovanjski in drugi gradnji Ob tem pa se seveda ponuja nova
možnost za zaposlovanje.
MG
TEDNIK
- 21. december 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
O DELU KOMISIJE ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
DELEGATOM v RÄZMISUÄNJE
Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti skupščine občine Ptuj sta v petek, 15.
decembra tekli tako kot si je le želeti. Ob števil-
nih, družbeno pomembnih vprašanjih, ki so bila
na dnevnem redu, je tekla vsebinsko dobra
razprava, delegati so dajali utemeljene predloge
in pripombe. Večina predlogov odlokov je bila
sprejeta soglasno, nekateri osnutki spremenjeni
v predloge in tako sprejeti po hitrem postopku,
nekateri pa tudi zavrnjeni. Posebno živahna
razprava je bila o osnutkih odlokov, saj je tu
čas in mesto za predloge sprememb in dopolni-
tev, če hočemo, da bodo v predlogih zajeti inte-
resi vseh delegacij oziroma njihovih delegatskih
baz, to je organizacij združenega dela in kraje-
vnih skupnosti.
Nadalje je bila na dnevnem redu cela vrsta
predlogov sklepov o imenovanjih, med njimi o
imenovanju predsednika in sodnikov temeljnega
sodišča v Mariboru, o imenovanju sodnikov
porotnikov, o imenovanju javnega tožilca in
namestnikov temeljnega javnega tožilstva v Ma-
riboru, o imenovanju ravnateljev štirih temelj-
nih organizacij združenega dela srednješolskega
zavoda v Ptuju in še imenovanja nekaterih
predstavnikov. Do sem je šlo gladko, praktično
soglasno, zataknilo pa se je pri predlogu sklepa
o imenovanju ravnatelja VVZ Ptuj. V zboru
združenega dela je bil predlog sklepa z večino
glasov zavrnjen, v zboru krajevnih skupnosti pa
se je večina delegatov glasovanja vzdržala.
To sicer ne bi bilo nič posebnega, saj delegati
imajo pravico in dolžnost povedati svoje mne-
nje, odločati v skladu s stališči svojih delegacij
oziroma svojih samoupravnih organizacij in
skupnosti, vendar pa so samostojni pri oprede-
ljevanju in glasovanju. Prav tu pa se je treba
ustaviti. Vsak delegat se ima pravico in dolžnost
v skladu s skupnimi in splošnimi interesi opre-
deliti, vendar opredeliti na podlagi argumentov,
ne pa govoric in nepreverjenih izjav.
Povezano s tem se postavlja vprašanje vloge
in dela komisije za volitve in imenovanja, pred-
vsem pa vprašanje zaupanja v njeno delo. Zato
ni odveč, da tu nekatera dejstva ponovimo.
Tako kot v prejšnji, je tudi v tej mandatni
dobi komisijo za volitve in imenovanja izvolila
skupščina občine Ptuj na svoji prvi seji.
Komisijo sestavljajo po trije delegati iz vsakega
zbora skupščine, štiri člane pa je delegirala ob-
činska konferenca SZDL Ptuj. Za tako sestavo
komisije in za njene člane so se soglasno odloči-
li vsi trije zbori občinske skupščine.
Naloge komisije so posebej opredeljene v
poslovniku skupščine občine Ptuj, ki je bil spre-
jet leta 1976. Naj na kratko te naloge jJbnovi-
mo:
Komisija za volitve in imenovanja obravnava
temeljna vprašanja s področja kadrovske politi-
ke in vprašanja s pristojnosti skupščine, ki so v
zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. V
skladu s tem komisija pripravlja predloge in
mnenja v sodelovanju z organi in organizacija-
mi, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vpra-
šanj in jih daje pristojnim zborom skupščine v
odločitev.
V mejah svojih nalog komisija skrbi, da se
izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki
se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga
ukrepe za njihov napredek, spodbuja dejavnost
organov in organizacij v zvezi z reševanjem ka-
drovskih problemov. Iz pristojnosti občinske
skupščine pa komisija zlasti:
— opravlja razpisni ali kandidacijski
postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi
akt skupščine;
— pripravlja in daje zborom predloge za
izvolitev oz. imenovanje in razrešitev funkcio-
narjev skupščine, če ni s poslovnikom drugače
določeno;
— daje zborom predloge za izvolitev, imeno-
vanje in razrešitev predsednika in sodnikov
temeljnih sodišč in drugih sodišč (združenega,
dela, sodnikov za prekrške, pravobranilcev
samoupravljanja itd.);
— daje zborom predloge za imenovanje dru-
gih funkcionarjev, če tako določa zakon, statut
občine in drugi akti skupščine;
— sodeluje s koordinacijskim odborom za
kadrovska vprašanja pri občinski konferenci
SZDL;
— izdaja odločbe voljenim in imenovanim
funkcionarjem o višini mesečnih nadomestil
osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov
ter opravlja druge zadeve, ki jih določajo
splošni akti in poslovnik.
Navedenih je le nekaj najpomembnejših
nalog komisije za volitve in imenovanja. Ze iz
teh je razvidna velika družbena odgovornost, ne
le politična in samoupravna, temveč tudi odgo-
vornost za zakonitost postopka. Plod vse te od-
govornosti je v predlogu sklepa in obrazložitve,
ki ga komisija predloži zborom skupščine oziro-
ma pošlje delegacijam v obravnavo. Za vsakim
predlogom sklepa, za vsako trditev v obrazloži-
tvi stoji mnenje organov, pristojnih za kadrova-
nje, strokovna mnenja organov, ki jih zakon
pooblašča, da taka mnenja dajejo itd. Posebej
velja omeniti še stališče, ki jih sprejema do
posameznih vprašanj koordinacijski odbor za
kadrovska vprašanja pri OK SZDL, ki frontno
povezuje kadrovske komisije pri vseh družbe-
nopolitičnih organizacijah v občini.
Vsega tega se delegati v omenjenih dveh zbo-
rih niso dovolj zavedali in podvomili v argu-
mentirana stališča in obrazložitve komisije (ti-
sti, ki so se glasovanja vzdržali), ali pa bolj
verjeli neargumentiranim in nepreverjenim trdi-
tvam posamc/nih delegatov (tisti, ki so glaso-
vali proti). Ce je v zapletenem kadrovskem
postopku od razpisa do predloga sklepa, zlasti
še, če se stvari poskuša reševati humano-ži-
vljenjsko in ne togo-birokratsko, morda kak
pravni propust, je stvar pristojnih pravosodnih
organov, da ugotovijo zakonitost postopka,
glede izpolnjevanja pogojev razpisa pa lahko
odločajo prav tako le za to pristojni strokovni
organi.
Stvar širše politične ocene je, da podrobneje
ugotovi vzroke, ki so privedli do primera, kakr-
šnemu smo bili priča na petkovi seji zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Vseeno pa se zastavlja vprašanje, na katerega si
naj poskuša odgovoriti vsak delegat, vsak član
delegacije, ki je kakorkoli pri tem sodeloval
bodisi aktivno ali pasivno:
Zakaj podvomiti v delo komisije samo v
enem primeru, če smo več sto drugih, za družbo
tudi pomembnejših kadrovskih predlogov v
mandatni dobi že sprejeli, ne da bi v enem
samem primeru nastalo vprašanje pravno
pravilnega postopka, čeprav je tudi ta predlog
bil enako argumentiran? Zakaj so posamezni
delegati bolj verjeli govoricam brez dokaza, kot
pa dokumentom pristojnih organov? Ob tem se
nehote postavlja vprašanje zaupanja v delo
komisije kot celote, v delo delegatov, ki smo jih
izvolili iz svoje sredine in delo delegatov SZDL,
kot frontne organizacije vseh delovnih ljudi in
občanov.
Na ta vprašanja si naj vsak delegat s polno
politično odgovornostjo poskuša najti odgovor.
Po določilih 151. člena statuta občine Ptuj na
kazensko odgovornost za mnenje, ki ga je
povedal v zboru, katerega član je v skupščini.
Toda nihče se ne more izogniti politične odgo-
vornosti tisti organizaciji, ki nas je evidentirala
in kandidirala za delegata! Pri tem se je treba
zavedati, da občinska skupščina ni edino odgo-
vorno telo, za sprejemanje končnih družbenih
odločitev. Delegatska skupščina občine je delo-
vno telo vse družbene skupnosti, zato mo-
ra biti odprta do te skupnosti tako, da pri
pripravi in sprejemanju sklepov lahko neposre-
dno sodeluje celotna samoupravna in družbena
struktura. Pri tem ima SZDL kot ftontna orga-
nizacija pod idejnim vodstvom ZK prav gotovo
pomembno vlogo.
Franc Fideršek
PODRUŽBUANJE
KADROVSKE
POLITIKE
Primer imenovanja ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda, ki
/e svojo negativno kulminacijo dosegel na zadnjem zasedanju delegatov
zhora zdruienega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine
Ptuj, nas naravnost prisiljuje, da se nekoliko poglobimo v eno
najobčutljivejših področij dejavnosti, to je kadrovske politike.
Pri tem je treba poudariti, da v našem sistemu socialističnega
samoupravljanja postaja človek vse pomembnejši, vse bolj odločujoči
dejavnik. V tak položaj postavlja človeka naša ustava, zakon o
združenem delu in vsa druga — na tehdokumen tih temelječa zakonodaja—od
statutov krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij zdruienega dela
navzgor.
Tak položaj človeka je hkrati vir globoke kulturne in etične revolucije,
saj vpliva na spremembo celotne zavesti delovnega človeka. To obenem
zahteva tudi kar najbolj dosledno podružbljanje kadrovske politike.
Podružbljanje pa pomeni, da o tem, kdo bo zasedel tak ali drugačni
položaj v družbi, ne odločajo posamezniki, ne /odločajo ozke skupine za
zaprtimi vrati, temveč, da se celotni postopek kadrovanja pelje po
demokratični poti, da odločajo o kadrih organi, ki jih je družba izvolila,
jim zaupala to dolžnost, in tej družbi za svoje odločitve tudi odgovarjajo.
Na slabosti v kadrovski politiki je Zveza komunistov resno
opozarjala že pred leti, ta problem je zlasti poudaril tovariš Tito v svojem
znanetn pismu, in končno, na kongresih je bila začrtana taka kadrovska
politika, ki bo zagotavljala — tako v vodstvih družbeno-političnih
organizacijah, kot v predstavniških in drugih družbenih organih in to na
vseh ravnah — izvolitev ali imenovanje sposobnih, socialislično-
samoupravno naravnanih in poštenih ljudi. Vsaka odgovornejša funkcija
naj bo zaupana ljudem, ki bodo svojo dolžnost opravljali v interesu
delavskega razreda. Takrat smo uvedli tudi prakso, da v razpisih del in
nalog navajamo moralno politične kvalitete kot enega od pomembnega, z
ostalimi pogoji razpisa povsem enakopravnega merila za izbiro
kandidata. O tem smo se dogovorili v družbenem dogovoru o kadrovanju
in kadrovski politiki. ■ '
V skladu s takim načinom kadrovanja — postopoma tudi odmira ali
izginja mezdna miselnost delavca, miselnost podrejenega uslužbenca. Vse
bolj se poraja zavest svobodnega človeka, ki samostojno odloča o svojem
delu in življenju slloh. Iz nekdanje pasivne odgovornosti nadrejenim, se
vse bolj uveljavlja ustvarjalna odgovornost človeka do c^rugega človeka in
njegovih interesov, stem pa tudi odgovornost do družbe sploh.
Toda kljub temu moramo priznati, da ta proces podružbljanja
kadrovske politike ne gre povsod enako hitro, da se pogosto srečujemo z
raznimi ostanki preteklosti in podobno. Te negativne ostanke preteklosti
bi lahko združili v tri glavne skupine, s katerimi se najčešče srečujemo
tudi pri nas v ptujski občini in to na vseh nivojih.
Prva je miselnost, zasidrana pri mnogih, da tisti, kije enkrat izvoljen
ali imenovan na nek vodilni položaj, ne more več opravljati drugega dela
kot vodilne dolžnosti, sicer trpi njegov ugled. Tako ga ocenjuje tudi
potrošniško usmerjena okolica. Toda že s tem, ko smo zakonsko
uveljavili načelo rotacije in reelekcije — mora postati čisto normalen
pojav, da se nekdo, ko mu poteče mandatna doba — vrne k svojemu
prejšnjemu poklicu, če že ne na svoje prejšnje delovno mesto. Enako
velja za direktorja, ker je vsak imenovan le ia dobo štirih let, potem
vodilno delovno mesto znova razpišemo. Direktor ali drugi delavec na
vodilnem delovnem mestu, mora sam sebi pripisali vzroke, če ga kolektiv
ni znova izvolil, saj zato smo vendar uveljavili reelekcijo, da se mora vsak
delavec na vodilnem delovnem mestu — vedno znova uveljavljati s svojim
živim dnevno ustvarjalnim delom.
Druga negativna slabost, ji se nam včasih pojavlja — posameznikov,
da bi svoje osebne interese, interese svoje skupine ali svojo privatniško
kadrovsko politiko, uveljavili skozi družbene organe, pristojne za
kadrovanje.
Tretji problem pa je v občutljivosti in užaljenosti ljudi, ki so bili
obravnavani v demokratičnem kadrovskem postopku, ki so prišli v ožji
izbor, vendar končno niso bili izbrani. Če smo uveljavili demokratični
kadrovski postopek — od evidentiranja, kandidiranja, volitev ali
imenovanja, je razumljivo, da o predlaganih ljudeh za posamezna vodilna
delovna mesta ali vodilne funkcije razpravlja veliko ljudi, v različnih
organih. Vsak ima pravico in tudi dolžnost, da o človeku pove odkrito
svoje mnenje. In ker o tem razpravlja veliko ljudi, ljudski rek namreč
pravi: ,,Če vejo trije — že vejo vsi ljudje", zato ni čudno, da taka mnenja
pridejo tudi do ušes tistega, kije bil predmet razprave, včasih še popačena
ali vsaj potencirana, in zamera, užaljenost in ne vem kaj še vse je tu.
Velja posebej poudariti, če hočemo kadrovanje in kadrovsko politiko
resnično podružbiti, če hočemo zagotoviti znano in mnogokrat
preizkušeno modrost — o pravih ljudeh na pravih mestih, potem nujno
moramo pri tem odpravljati in presegati naštete in podobne, lahko bi
rekli — nezdravo ambiciozne miselnosti iz preteklosti. Predvsem pa
moramo dati večji poudarek vlogi in odgovornosti organov in teles, ki
pripravljajo kadrovanje in vodijo kadrovske postopke, povezano s tem pa
tudi zaupanje v njihovo delo. Če takega zaupanja ni, tudi ni moč
uresničevati skupno dogovorjene kadrovske politike!
FF
UGOTOVITVE iN STALIŠČA OK ZKS PTUJ O ZDRAVSTVU
Vsi moramo čutiti odgovornost
Občinska konferenca ZKS Ptuj
je v petek, 15. decembra 1978 na
svoji 7. redni seji razpravljala o
stanju in nalogah ustavne
preobrazbe na področju zdravstva.
Po uvodnem poročilu Silve
Gorjupove, razpravah Milana
Kneževiča, sekretarja komiteja OK
ZKS Ptuj, Franca Bohinca,
namestnika sekretarja zdravstvene
skupnosti Slovenije, Alojza Gojči-
ča, sekretarja medobčinskega sveta
ZKS Maribor, članov konference
in zdravstvenih delavcev: Janka
Mlakarja, Stanka Lepeja, dr.
Toneta Florjančiča, dr. Mitja
Mrgoleta, dr. Jožice Suhadolniko-
ve, dr. Ivice Sokoliča, dr. Cvetka
Dopliharja, predsednika SO Ptuj,
Draga Zabavnika iz Ormoža in
drugih, je občinska konferenca
soglasno sprejela ugotovitve in
stališča, ki jih na kratko povzema-
mo:
V zadnjih letih ugotavljamo
napredek pri uveljavljanju
samoupravnih odnosov na
področju zdravstva, ki se kaže v
ustanovitvi občinske zdravstvene
skupnosti in razširitvi njihove
delegatske baze z izvolitvijo
posebnih delegacij v TOZD in
krajevnih skupnostih. Sprejet je bil
tudi samoupravni sporazum o
zagotavljanju solidarnosti pri
izvajanju enotnega programa
zdravstvenega varstva. Kljub temu
pa se srečujemo še s številnimi
problemi, zlasti s premalo
učinkovitim izvajanjem
zdravstvenega varstva, ob
razmeroma večjih sredstvih,
neurejenimi odnosi med
zdravstvenimi delovnimi
organizacijami in zdravstveno
skupnostjo v občini in regiji itd.
Vse to ogrož.a nemoteno izvaja-
nje zdravstvenega varstva delovnih
ljudi in občanov ter zamegljuje
perspektivo delovnim skupnostim
zdravstvenih delovnih organizacij.
Nemudoma se je ireba soočiti z
vzroki, ki so pogojih sedanje
stanje in podvzeti ukrepe za uredi-
tev samoupravnih družbeno-
ekonomskih odnosov na področju
zdravstva.
V obstoječi zakonodaji in v
samoupravnih aktih še ni jasno in
dosledno opredeljena vloga občin-
ske zdravstvene skupnosti, ki je
temeljni nosilec dogovarjanja o
celovitem programu zdravstvenega
varstva. Čeprav na področju
zdravstva v občini za iskanje
najsmotrnejših rešitev v
opredeljevanju obsega in v izvaja-
nju zdravstvenega varstva.
Ugotavljajo tudi, da strokovna
služba regijske zdravstvene
skupnosti ne opravlja pravočasno
in zadovoljivo nalog za potrebe
občinske zdravstvene skupnosti in
v njeni sedanji organizaciji ne daje
zagotovila, da se to stanje izboljša.
Zato je nujno to službo preurediti
v skladu z ustavnimi načeli, ob tem
pa naj občinska zdravstvena skup-
nost ugotovi, katera strokovna
opravila bi lahko izvajali skupaj
na območju in katere strokovne
službe organizirati v občini, ki so
nujno potrebne za izvajanje
samoupravnega področja in
zagotavljanja menjave dela.
V organizacijah združenega dela
na področju zdravstva ni izpeljana
samoupravna organizacija, ki bi
zagotavljala smotrno delitev dela,
funkcionalno povezanost in
učinkovitost pri izvajanju
zdravstvenega varstva. Delavci v
ZZD TOZD Služba splošne
medicine so se že dvakrat negativ-
no izrekli glede združitve v delov-
no organizacijo, prav tako temu
nasprotujejo lekarniški delavci.
Osnovni vzrok je v neenakem
družbenoekonomskem položaju
zdravstvenih delavcev različnih
TOZD, ki je posledica neizenače-
nih osnov in meril za vrednotenje
opravljenega zdravstvenega var-
stva in še vedno proračunskega
načina financiranja zdravstvene
dejavnosti. Konferenca ocenjuje,
da ni moč vzdrževati takih
odnosov še naprej. To morajo
upoštevati tudi samoupravni
organi, družbenopolitične
organizacije in delavci v prizadeti
TOZD, v lekarni, v občinski in
regijski zdravstveni skupnosti. V
teh prizadevanjih morajo priti bolj
do izraza zahteve uporabnikov
glede učinkovitosti izvajanja
zdravstvenega varstva. Tega pa ne
bo mogoče doseči, dokler TOZD
na področju zdravstva ne bodo
izpeljale združitve v delovno
organizacijo ter jasno opredelile
skupne  interese  in odnose v
samoupravnh aktih.
Neusklajeni odnosi in osebne
nestrpnosti med posameznimi
zdravstvenimi delavci negativno
vplivajo na kakovost zdravstvenih
uslug, na red in disciplino v
zdravstvenih delovnih organizaci-
jah. Samoupravni preobrazbi tudi
dovolj ne sledijo strokovne službe
v zdravstvu, iz tega nastaja potem
cela vrsta kasnitev.
Na podlagi vseh teh ugotovitev
je občinska konferenca zadolžila:
— komuniste v delegacijah za
občinsko zdravstveno skupnost in
v vodstvu te skupnosti, da se takoj
soočijo s stanjem samoupravnih
odnosov na področju zdravstva in
da pospešijo s stanjem samouprav-
nih odnosov na področju
aktov skupnosti v smeri njene
popolne uveljavitve kot temeljnega
nosilca izpeljave svobodne
menjave dela z izvajalci
zdravstvenega varstva. V skladu s
tem je treba opredeliti tudi
funkcijo in organizacijo strokovne
službe občinske zdravstvene
skupnosti;
— komuniste v organih občinske
zdravstvene skupnosti, da
pospešijo spremembo
samoupravne podlage za delovanje
regijske zdravstvene skupnosti v
skladu z opredeljeno vlogo
občinske zdravstvene skupnosti,
kot nosilke dogovarjanja v
celovitem programu zdravstvenega
varstva in vseh oblik solidarnosti;
— komuniste v temeljnih
organizacijah na področju
zdravstva, da pospešijo združeva-
nje   v    zdravstvene    delovne
organizacije in ureditev medseboj-
nih odnosov v samoupravnih
aktih. Urediti je treba tudi vključi-
tev delegatov uporabnikov v
organe upravljanja v TOZD in v
delovno organizacijo;
— vse komuniste, ki delujejo na
področju zdravstva, tudi v vseh
delegacijah, da se zavzemajo z^
uveljavljanje takega programa
zdravstvenega varstva v letih 1979
in 1980, ki bo upošteval realne
potrebe in materialne možnosti
združenega dela v občini, opredelil
prednostne naloge in razjasnil
družbenoekonomske odnose z
izvajalci;
— komuniste v TOZD
zdravstva, da vložijo vse napore za
odpravo nezdravih odnosoV med
zdravstvenimi delavci. V tem smis-
lu naj zastavijo tudi delo pri
pripravi srednjeročnega programa
razvoja zdravstvenega varstva za
obdobje 1981 — 1985;
— komuniste v OZD zdravstva
in interesni skupnosti, da se takoj
zavzamejo za prilagoditev ustrez-
nih strokovnih služb novi vlogi in
odnosom v svobodni menjavi dela.
Nazadnje je občinska konferen-
ca ZKS Ptuj predlagala še CK
ZKS, da ta zadolži komuniste v
republiškem komiteju za zdravstvo
in socialno varstvo ter v zdravstve-
ni skupnosti Slovenije, da pospeši-
jo pripravo predloga za uskladitev
zakona o zdravstvu z zakonom o
združenem delu in vseh
spremljajočih predpisov, zlasti
aktov, ki so potrebni za pospešeno
sporazumevanje o delitvi dela v
zdravstvu.
ORMOŽ
Oborožene sile
v borbi in miru
Ormoški pionirji so se k
praznovanju jugoslovanske Çudske
armade vicljučili z likovnimi in
literarnimi prispevki. Na vseh
ormoških osnovnih šokh je
namreč stekla akc^a pod skupnim
naslovom »Oborožene sile v borbi
in miru". Tako kot v Ptigu in
drugih slovenskih občinah bodo
najbope literarne prispevke nagra-
dili, lÚcovne pa razstavili. Njihova
dela bo ocenjevala posebna
komisija pri občinski izobraževal-
ni skupnosti.
Nekateri učenci so že obiskali
vojašnico v Ptiqu in si ogledali
tehniko in oborožitev naše
armade. V te aktivnosti se
vključujejo tudi organizacije
združenega dela, ki so v goste
povabile pripadnike JLA, v
vojašnico pa napotile nekaj svojih
delavcev.
Osrednja prireditev od dnevu
JLA pa je bila v soboto, Iger so
mladi iz Ormoža pripravili bogat
kulturni program, kasneje pa v
družabni prireditvi navezali stflce s
pripadniki oboroženih siL Danes
zvečer bo v Ormožu tudi svečana
akademga, na kateri bodo podelili
pohvale in vojaška priznarga.
zk
NAPOTKI ZA BODOČE DELO
v preteklem tednu je bil na gradu Bori pri
Ptuju seminar za sindikalne delavce, ki ga je
skupaj z občinskim svetom ZS, organizirala
Delavska univerza Ptuj. Seminarja so se udele-
žili predsedniki osnovnih organizacij sindikata
in tudi tajniki osnovnih organizacij poleg pred-
sednikov odborov za ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito ter odborov za samoupravno
delavsko kontrolo.
Skozi teme seminarja so sindikalni delavci
pridobili potrebno znanje, ki ga bodo s pridom
uporabljali pri svojem delu v sindikalni skupini
in v osnovni organizaciji. Naloge sindikata so v
tem trenutku izredno velike in tudi odgovorne,
zato terjajo stalno prisotnost in budnost sleher-
nega člana sindikata, ki pa mora biti tudi
ustrezno usposobljen, da bo prejete naloge
lahko v praksi tudi uresničeval v takšni obliki,
kot smo jih zastavili v družbi.
MG
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
21. december 1978 —
TEDNIK
USTAVNO PREOBLIKOVANJE KS PTUJ
DEJANSKA
SAMOUPRAVA
OBČANOV
Te dni mineva leto, ko so se delovni ljudje in občani krajevne
skupnosti Ptuj in nekaterih obrobnih zaselkov KS Hajdina in Rogoznica
na referendumu z ogromno večino odločili za ustanovitev 11 novih
krajevnih skupnosti, ki štejejo od 700 do 2.700 prebivalcev. Ce danes
pregledamo enoletno delovanje, moramo ugotoviti, da je krajevna
samouprava naredila velik korak naprej, ne samo v kvantiteti (v
samoupravnih organih in delegacijah deluje desetkrat več ljudi kot prej),
temveč tudi v kvaliteti, v vsebmi delovanja. Ta vsebina je v tem, da se vse
bolj uveljavljajo oblike skozi katere se zagotav^a neposreden vphv
delavcev in vseh krajanov na samoupravno odločanje. Ptujske krajevne
skupnosti post^^o resnično vse bo^ odprte posebne interesne skupnosti
občanov.
Celotno enoletno obdobje lehko ocenimo kot obdobje izredne
aktivnosti. Takoj po referendumu se je bilo treba samoupravno
organizirati, oblikovati družbeno-politične organizacije in samoupravne
organe v vsaki krajevni skupnosti, da so lahko stekle mtenzivne priprave
na volitve delegacij v delegatske skupščine občine in samoupravnih
interesnih skupnosti. Naloga je bila nadvse uspešno oprav^ena,
delegacije, v vsaki KS jih je od 5 do 8, (posebne in združene), so zaživele.
Takoj za tem je bilo treba napraviti 2 in pol letne programe razvoja
vsake KS (do konca srednjeročnega obdobja), pri tem upoštevati skupne
naloge, samoupravno sprejete v prejšnji veliki KS za plansko obdobje
1976-80, ki se niso bue uresničene, začrtati lastne programe in jih
uskladiti s programi SIS. S temi programi je vsaka KS šla v akcijo za
samoprispevek. Čeprav delovni ljudje z območja Ptuja že plačujejo 1,5 %
samoprispevka za gradnjo šolskega prostora, so se na referendumih v
vsaki KS z nad 70 odstotki izreku za novi krajevni samoprispevek v višini
od 1 do 2 odstotka od OD, pač glede na obsežnost programa v
posameznih kr^evnih skupnostih.
V zadnjih dveh mesedh je bila v ptujskih krajevnili skupnostih še
posebna aktivnost, saj je büo treba pripraviti osnutke statutov krajevnih
skupnosti, ki so bili v enomesečni javni razpravi, izvesti javno razpravo o
urbanističnem razvoju občine in še posebej Ptuja kot pomembnega
središča širšega območja, razprav^ati o vrsti samoupravnih sporazumov,
zlasti o združevanju sredstev za financiranje razvojnili programov
krajevnih skupnosti, za kolektivne komunalne storitve, razvoj
vodovodnega omrežja, lokalnih cest itd.
V tem mesecu so skupščine ptujskih krajevnih skupnosti sprejele
svoje statute, ki prinašajo vrsto novosti, konkretnosti na področju
samoupravne organiziranosti, oblik neposrednega sodelovanja delovnih
ljudi in občanov, družbenem planiranju in zagotav^anju materialne
osnove za uresničevanje pravic in dolžnosti, nalog na področju ljudske
obrambe, družbene samozaščite, civilne in narodne zaščite, družbeno
izobraževanje, kadrovska politika, sodelovanje s TOZD, določila o
pogrebnih poslovitvah in podobno. Sedaj gre za to, da vsa ta statutarna
določila kar n^bolj dosledno tudi uresničujejo v praksi Poleg tega pa bo
treba nenehno še dograjevati sistem neposrednega upravljanja občanov,
ki je začrtan v statutih.
FF
Prihodnje leto
že 19. tradicionalno
kurentovanje
Med prireditvami, ki vsako teto privabijo v Ptuj veliko obiskovalcev,
zavzema posebno mesto tradicionalno ptujsko kurentovanje. Osrednji lik
prireditve je kurent kot folklorni ostanek prastarega verskega obredja.
Odbor, ki stoji vsako leto na čelu prireditve, pripravlja za 19.
kurentovanje posebno bogat program, združen z praznovanjem 10.
jubileja folklornega društva Ptuj. Se posebej slovesen sprejem pripravlja
Ptm vsem obiskovalcem 20. kurentovanja, ki bo leta 1980. Takrat bodo
v Ptuju zborovaU tudi strokovnjaki svetovnega slovesa, da bi poiskaU
ustrezno mesto v svetu mask tudi za kurenta. Zal se vedno bolj opaža, da
mu nekateri, kradejo'' njegovo izvirnost, zato gaje potrebno zaščititi.
Letos smo v Ptuju o"b 85. jubileju muzeja odprli tudi etnološko
zbirko maske in opravila, ki bi morala v bodoče preiti v nacionalni
slovenski muzej made.
Koranti s Ptujskega polja
Foto: Stojan Kerbler
V vsakoletni prireditvi »ptujsko kurentovanje" ponovno zaživijo
stare navade, šege in običaji, ki so se ohranile zlasti na Ptujskem in
Dravskem polju ter delno v Halozah. Celoten njihov nastop pa je vezan
na poljedelčevo borbo za obstanek, na ohranitev rodu, rodnost zemlje,
uspevanje domačih živali in podobno.
Prireditev pa ni samo tradicionalna, saj se na prireditvi zbirajo skoraj
vse maske, ki so se ohranile na Slovenskem in tudi izven meja Jugoslavije.
19, kuren*"    JU bodo ponovno nastopile nekatere nove sKupine iz
SrL.j.;    .cicdnje Madžarske. Kurentovanje bo 25. februarja 1979,
MG
Dosledno
v izvajanju
planskih
nalog
z doseženimi gospodarskimi
rezultati letošnjega leta v občini
ne moremo biti zadovoljni. Če jih
primerjamo z rezultati zadnjih let
ugotovimo, da so krepko najslabši
v obdobju zadnjih treh let. Komu
pripisati odgovornost za takšno
stanje? Kje smo na področju
uresničevanja planskih nalog?
Kako so osebni dohodki usklajeni
z rastjo dohodka in še bi lahko
vpraševali? Drži pa, da odgovori
na ta in podobna vprašanja
osvetlijo tudi vzroke zaostajanja
na gospodarskem področju,
O tem zakaj slabši gospodarski
rezultati, so na včerajšnji seji
razpravljali tudi člani občinskega
sveta ZS Ptuj, Zato bo potrebno
na področju gospodarstva
predvsem dati poudarek
doslednemu izvajanju planskih
nalog v delovnih organizacijah, ker
je nevzdržno, da pri zastavljenih
planskih nalogah dosegamo in celo
presegamo vse oblike porabe, ne
dosegamo pa sredstev za razširjeno
reprodukcijo. Čeprav bi nam
moralo biti jasno, da brez sredstev
za razširjeno reprodukcijo ni
mogoče zagotavljati normalnih
pogojev gospodarjenja v
naslednjem obdobju in socialne
varnosti zaposlenih. Prav tako je
potrebno spremeniti merila za
delitev sredstev za osebne
dohodke, ki temeljijo zgolj na
časovnih in količinskih normati-
vih in se pri tem zanemarja vpliv
dohodka na osebne dohodke.
Člani občinskega sveta so na
včerajšnji s^i razpravljali tudi^ o
predlogu resolucije o uresniče-
vanju družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1976-1980 v letu
1979, Posebno pozornost pa so
namenili še področju splošne
ljudske obrambe in družbene
samozaščite ter poročilu o delu
delegatov ptujske občine na 8,
kongresu jugoslovanskih sindi-
katov,
MG
RAZPRAVA O USTANOVITVI MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE
Statut in program
dela
Vse do 15. januarja bo potekala
javna razprava o ustanovitvi
medobčinske gospodarske
zbornice. Nosilec razprave je
sindikat z ostalimi družbeno-
političnimi organizacijami.
Bodoča medobčinska gospodarska
zbornica bo imela sedež v
Mariboru. V razpravo o
ustanovitvi pa se bodo poleg čla-
nov sindikata vključili tudi ostali
družbenopolitični delavci in
strokovni sodelavci dosedanjega
odbora gospodarske zbornice, ki
se   preoblikuje   v   medobčinsko
gospodarsko zbornico. Pomen
medobčinske gospodarske zbornice
je velik, saj bo v takšni obliki
lahko bližnja problemom
gospodarstva ožjega območja.
V skupščini medobčinske
gospodarske zbornice bo združeno
delo ptujske občine glede na števi-
lo zaposlenih in družbeni proizvod
imelo 8 delegatov, poleg tega pa še
delegate v ostalih organih
zbornice. Tudi evidentiranju
ustreznih kandidatov bomo v obči-
ni v času javne razprave morali
posvečati ustrezno pozornost.
Medtem pa bo potrebno izpeljati
razpravo o statutu zbornice in nje-
nem programu dela. Zato bo v
kratkem tudi posvet s predsedniki
delavskih svetov OZD, temeljnih
organizacij, predsednikov osnov-
nih organizacij sindikata,
sekretarjev osnovnih organizacij
ZK, direktorjev in drugih, ki so
odgovorni, da bomo v občini vodi-
li temeljito razpravo o prednostih
ustanovitve medobčinske
gospodarske zbornice.
MG
Zahteve po gradnji nove pekarne
so tudi družbene zahteve
Okrog stanja v Intesovi temeljni organizaciji
„Vinko Res' Ptuj že d^e časa bije brezplodna
razprava. Kot je videti, bo v kratkem prinesla
določene rešitve in s tem tudi izboljšar^e
družbenoekonomskega položaja temeljne
organizacije in njenih delavcev.
Nedoseganje potrebne akumulacije, ki
onemogoča normahio reprodukcijo, delavcem v
zdajšnjem trenutku onemogoča začetek nove
investicge in sicer gradnje potreb po kakovostnih
pekovskih in slaščičarskih izdelkov nujno potrebna.
Brez širšega nastopa tu ne bo šlo.
Ob tem je potrebno povedati, daje še vedno 50
odstotkov kruha pod kontrolo cen. Tako že tečejo
razprave v mariborski regiji, da bi cene na tem
območju za vse vrste kruha poenotili. Prav tako
bodo predložili normative za uporabo materiala pri
izdelavi določenega pekovskega izdelka. Sicer pa se
tudi javlja potreoa po popravku cen kruhu.
Statistični podatki namreč kažejo, da je kruh v
življenskih stroških potrošnika udeležen le z dvema
odstotkoma.
Ukrepi, ki se pripravljajo naj bi v mnogočem
pripomogli k temu, da bi se v bodoče ne srecevaU s
takšnimi in podobnimi stanji. Ugotavlja se tudi, da bi
nova pekarna prinesla rentabilnejšo in bolj
specializirano proizvodnjo, ki bi se dopolnila še z
okrog 150 tonami domačih keksov in 100 tonami
belih drobtin. Za potrošnika je izrednega pomena
tudi to, da bi se proizvedtga usmerila za izdelavo
določenih novih vrst kruha in tudi peciva, izboljšala
bi se tudi kakovost pekovskih izdelkov. Le-ta pa je
vezana na določene pozitivne učinke. Manj kruha bi
se našlo v smeteh, prihranili bi več surovin in na
sploh izboljšali odnos do tega osnovnega življenskega
artikla. MG.
Razvojne coklje v turizmu in gostinstvu
ptujske občine
Ptujsko območje je bogato na naravnili,
zgodovinskih in drugih temeljnih danosti, ki
po^jujejo razvoj gostinstva in turizma. V
občini se tega močno zavedajo, zato
pripravljajo smele plane za razcvet te
dejavnosti. Nekaj ponuja študija o razvoju
malega gospodarstva v občini Ptuj, še več pa
študija o razvoju turizma v občini do leta
2000. Z zdajšnjim stanjem pa je potrebno
soočiti vse nosilce razvoja turizma v občini,
zato prav sedaj v občini potekajo organizirane
razprave o nadaljnjem razvoju celovite
turistično-gostinske ponudbe.
Vprašanje o tem, kje mo na področju
turizma in gostinstva v občini, smo zastavili
Marjanu Ostrošku, članu IS SO, ki odgovarja za
področje trgovine, gostinstva in turizma.
„V tem trenutku lahko govorimo le o tem,
da imamo v občini razvit predvsem izletniški in
tranzitni turizem. Podatki o obisku so dokaz za
takšno trditev. Samo v preteklem letuje Ptuj
obiskalo okrog 260.000 izletnikov in čez
800.000 tranzitnih potnikov; Ptuaske topUce
pa je skupno obiskalo prek 190.000 kopalcev. <
Preračunano na celo leto ustvarimo približno
40.000 nočitev. Prav ti podatki nam dajejo
misliti. Zlasti, ko ugotavljamo, da so le delno
izkoriščene vse naravne danosti. Zakaj do tega
prihaja? Velik krivec je prav pomanjkanje
nočitvenih zmogljivosti; razpolagamo zgolj z
285 ležišči. Vse to se odraža v obsegu
ustvarjenega turističnega prometa. Precej bolj
pa je razvito gostinstvo, ki je znano po dobrih
in kakovostnih uslugah.
Podatek, da sta turizem in gostinstvo v
družbenem proizvodu občine zastopana le z
dvema odstotkoma, ni vzpodbuden. V
srednjeročni razvojni program smo zato
zabeležiM napovedi za hitrejšo stopnjo rasti. Že
ob tem lahko povemo, da smo nekaj napovedi
uresničili, zlasti velja to za Ptujske toplice, ki
jih je z združenimi sredstvi zgradilo ptujsko
gospodarstvo. Sodobni objekti, kakovostna
termalna voda, ki privab^ajo vedno več gostov»
ne zadovoljujejo več. Zavedamo se, da je za
popolni izkoristek letnih, zlasti še zimskega
bazena nujno potrebna gradnja sodobnega
topliškega hotela. Samo tako laliko pričakujejo
tudi večji gospodarski učinek ter obenem
razvoj stacionarnega in zdraviliškega turizma.
Gradnja hotela je predvidena za prihodnje leto.
Poleg tega je potrebno omeniti, da velika
sredsWa vlagamo tudi v posodobitev že
obstoječih lokalov in v njihovo specializacijo."
Ptuj - mesto muzg s svojim značiinim
starim jedrom, z bogatimi zgodovinskimi
zbirkami, etnografskinu prireditvami laliko
zadovolji še tako zahtevnega obiskovalca.
Zbirko preteklosti je ob 85. jubileju ptujski
muzej še obogatil z odprtjem etnološke zbirke
„maske in opravila", ."d ima širši družbeni
pomen. V letu 1977 si je muzejske zbirke
ogledalo bUzu 50.000 ljudi, priložnostne
razstave v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra
okrog 25.000 ljudi in arheološki lapidarij blizu
3000 ljudi. V načrtu pa je že tudi ureditev
muzeja narodnoosvobodilne borbe.
Kje so torej osnovne niti nada^njega
razvoja turizma v občini?
,JPrihodnji razvoj tiaizma bomo gradili
predvsem na naravnih danostih, družbenih
zanimivostih in znamenitostih in turistično-
zemljepisnem in prometnem položaju Ptuja.
Prav slednji daje široke razvojne možnosti in še
zlasti vključevanje v bližnji in širši turistični
prostor. Tudi bhžina mariborskega letahšča je
več kot Ugodna, s katerim se pletejo tesne vezi
zlasti še v obliki turističnih poti za področje
SV Slovenije. V načrtu je že več turističnih
poti, turistična pot, V gorice" paje pred dnevi
že doživela svoj krst, četudi ne najboljši.
Celotna zamisel poti in tudi njena realizacija
temelji na ponudbi rtrenutka, se pravi, da
izhaja iz že vpeljane ponudbe. Izhodišče za vse
izlete je letališče Maribor. Obiskovalci pa na
150 km dolgi poti srečujejo privlačno krajino
in kraje: Ptuj, Ptujsko goro, grad Bori, Ormož,
Mihalovce, Jeruzalem, Železne dveri, Ljuto-
mer,   Radence,  Kapelo,  Gornjo  Radgono,
Janž£v vrh, Gradišče, Lenart, Zavrh, Koreno in
Maribor. Ptuj se poleg ostalega vk^učuje v pot
z ogledom vinske kleti in vinskega hrama, ki iu
je v letošnjem letu že obiskalo okrog 15.000
obiskovalcev.
Bodočo ponudbo pa bomo morali nujno
obogatiti še z najrazličnejšimi športnimi
objekti v Ptujskili toplicah, Kidričevem, na
tetališču v Moškanjcih, na strelišču in
kaitodromu v Hajdošali in drugod. Glede na
naravne danosti lahko v občini računamo s
turisti, kot uporabniki celotnega ali delnega
letnega dopusta; s turisti, ki iščejo preventivno
zdravljenje s programiranim oddihom, kakor
tudi tistih, ki iščejo kurativno zdrav^enje in z
izletniki, kot uporabniki rekreativnih, kultur-
nih in drugih danosti. Računati moramo tudi
na turiste v tranzitu in ponudbo prilagoditi
njihovim zahtevam. Posebno pozornost bomo
morali posvetiti še lovnemu turizmu, mladini in
otrokom.
Da bi lahko vse elemente turistične
ponudbe v občini tudi izkoristili, smo izdelali
študijo v razvoju turizma v občini. Na osnovi
ugotovitev in dolgoročnega plana razvoja bo
morala tako družbeno-pohtična skupnost kot
gospodarstvo dojeti, da je razvoj turizma ter
izpolnjevanje zastavljemh ciljev izrednega
pomena tudi za celoten razvoj gospodarstva.
Jasno nam mora biti, da turizem ni samo
gostinstvo, ampak je gostinstvo le ena izmed
vej turizma.
Za razvoj turizma je potrebno ustvariti
tudi ugodne materialne in nematerialne pogoje.
Vzporedno s tem pa bomo morali razvijati še
spremljevalne objekte s področja malega
gospodarstva.
Za uspešnost turističnega nastopa je
pomembna tudi oblika organiziranosti vseh
udeležencev v turistični ponudbi. Zato bomo
morali veliko več kot doslej storiti na področju
enotne turistične ponudbe m vse dejavnike
turistične ponudbe tudi ustrezno organizirati",
je zaključil Marjan Ostroško,
MG
Ptujske toplice   tudi med prvomajskimi prazniki živahno
,      ^ Foto: Jože Vrabl
Skoki v vodo, vsakoletno tekmovaiqe za Ptujski padalski pokal
v organizaciji Aerokluba Ptuj, vsako leto privabi k ribniku v
Podlehniku veliko obiskovalcev
Foto: I. Ciani
TEDNIK
— 21. december 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
DVA VOJAKA S ŠTIRIMI UDARNIŠKIMI ZNAČKAMI
IVAN IN SINIŠA DELALA NA PROGI
ŠAMAC-SARAJEVO
Tudi vojaki so sodelovali na
letošnjih republiških in zveznih
delovnih akcijah. Se posebej so bili
veseli tisti, ki so se udeležili
mladinske delovne akcije na tako
imenovani progi bratstva in
prijateljstva, na revolucionarni
trasi naših narodov, na progi
§amac—Sarajevo. Delovne akcije
sta se v avgustu letos udeležila tudi
Ivan Bunčič in Siniša Perkič, voja-
ka iz vojašnice Dušana Kvedra v
Ptuju.
Vključena sta bila v brigado
Franca Rozmana-Staneta, ki je
združevala vojake-brigadirje
ljubljanskega armadnega območja.
Bila sta v drugi izmeni, ki je štela
101 brigadirja.
Siniša Perkič, vojak črnih las in
prijetne zunanjosti, radovednih oči
se je prvi predstavil. Povedal je, da
je doma iz Bele Crkve v Vojvodini
in da je na progi Samac—Sarajevo
delal predvsem zato, ker je že
sodeloval na mladinskih delovnih
akcijah, bil je na Moravi 76, delal
je na Djerdapu in v Nišu. Skratka
Siniša je že prekaljen in star
brigadir.
Ko je začel pripovedovati o
brigadirskem življenju, ni mogel
najti pravih besed, da bi lahko
izrazil življenje na trasi in v
naselju. Dejal je, da so se 10 dni
pripravljali v Ljubljani in nato
konec avgusta odšli na delo. V
Ljubljani so se spoznali med seboj.
se učili pesmi in se pripravljali na
težko delo. ,,Na trasi je bilo lepo,
fantastično se temu bolje reče,"
pripoveduje Siniša. ,.Delali smo 47
dni in v tem času je naša brigada
dosegla izvrstne rezultate. Brigada
je bila udarna, dobila je več poh-
val in emblemov JLA. Sam pa sem
dobil dve udarniški znački ter
znački z zlatim likom tovariša
Tita."
,,Vstajali smo ob štirih, na trasi
smo bili ob šestih ali sedmih in
delali do 17. aü 18. ure. Kljub
takemu delovnemu času pa je bilo
dovolj časa za svobodne aktivno-
sti. Končal sem politično šolo in se
izkazal na nekaterih športnih
področjih. Skratka brigadirsko
življenje je bilo dobro, nobenih
razlik ni bilo med vojaki in
,,civili". Brigadir je bil enak
brigadirju. Presenečen sem bil nad
samoupravljanjem v brigadi, reči
moram, da je le-to zaživelo in
zadihalo s polnimi pljuči, no še
vedno pa so napake pri brigadir-
skem življenju."
In  kaj  meni  o  brigadirskem
življenju Ivan Bunčič iz Slunja pri
Kariovcu. Tudi Ivan je nosilec
dveh udarniških značk in značk z
zlatim likom tovariša Tita. ,,V
brigado sem prišel zato, ker sem
bil dober vojak, vsaj tako
karakteristiko sem dobil pred
odhodom na traso. S Sinišo sva
postala dobra prijatelja, združilo
naju je delo in brigadirsko življe-
nje. V brigadi sem se dobro poču-
til, spoznal sem veliko mladih. Iz
vsakega konca domovine so bili in
zato prijateljstva ni bilo težko
navezati. V prostem času sem se
ukvarjal predvsem s športom in
reči moram, da so bile vse svobod-
ne dejaVnosti na zelo visoki
ravni."
Ko je beseda bila o Ptuju in
vojaškem življenju, je dejal, da je
Ptuj prijetno mestece, tudi ljudje
so mu všeč, kajti prijazni so, če-
prav pravih stikov še ni navezal.
Videti so prijazni, je dejal. ,,Kar
pa zadeva življenja v kasarni je
treba reči, da vojaško življenje ni
tako hudo kot to včasih kdo reče.
Mishm, da se starešine in vojaki v
vojašnici Dušana Kvedra med
seboj dobro razumemo in prav to
je najvažnejše, to vodi k uspehomî*
Ob koncu naj omenimo še misli
Siniše Perkiča, ki je dejal, da je na
progi Brčko—Banoviči takoj po
vojni sodeloval tudi njegov oče, ki
je takrat prejel 3 udarniške
značke..
zk
Siniša Perkič
Ivan Bunčič
foto: zk
Okrepljena vloga ZSM v JLA
v vojašnici Dušana Kvedra v
Ptuju posvečajo veliko pozor-
nosti delovanju mladinske or-
ganizacije. Za to so v prvi vrsti
odgovorni mladi komunisti. O
tem je starešina Komnen
Žarkovič, sekretar komiteja ZK
v vojašnici Dušana Kvedra Ptuj
povedal:
,,Na enem izmed zadnjih se-
stankov komiteja konference
ZK v naši kasarni smo med dru-
gim sprejeli sklep, da bomo po-
svetili posebno pozornost delo-
vanju osnovnih organizacij
ZSM v enotah. Temu smo dah
takšen povdarek zato, da bi
vlogo mladih vojakov v okviru
te organizacije lahko enačili z
borbeno pripravljenostjo. No,
po tem sestanku komiteja ZK
so vse OO ZK v svojih enotah
na sestankih še podrobneje
opredelile pogoje in načine
delovanja mladinske organiza-
cije v kasarni. Reči moram, da
je bilo kmalu čutiti povsem
drugačno klimo, predvsem v
odnosih starešin do mladinske
organizacije. Vsa stvar se je
krepko premaknila naprej in že
samo to je velik uspeh. Sicer pa
vojaki — člani mladinske orga-
nizacije rešujejo sedaj večino
primerov, bodisi v interesu vsa-
kega posameznika ali skupine
ali celo v interesu borbene pri-
pravljenosti v okviru svoje or-
ganizacije v enoti.
Komunisti v vojašnici smo
tojej zavzeH stališče, da za vsa-
ko ceno pospešimo in razširimo
delovanje mladinske organiza-
cije, ker menimo, da v tem tre-
nutku ni važnejše naloge. Tudi
v nadaljnjem delovanju komu-
nistov in članov mladinske
organizacije se bomo trdno
držali sklepov XI. kongresa
ZKJ inX. kongresa ZSMJ."
Mladi vojaki so torej dobili
trdno podlago za uveljavljanje
svojih skupnih interesov skozi
organizacijo ZSM, njihova
glavna skrb pa je, da se vseh
sprejetih sklepov in stališč drži-
jo in da širijo okvire delovanja
svoje mladinske organizacije.
Dragan Rašeta, predsednik
koordinacijskega odbora ZSM
v vojašnici Dušana Kvedra je o
tem povedal:
,,Glede na izkušnje v dose-
danjem delu mladinske organi-
zacije v JLA in glede na naloge,
ki so v tem trenutku postavlje-
ne pred mladinca — vojaka,
lahko brez pretiravanja trdim,
da je mladinska organizacija
končno našla tudi v JLA tisto
mesto, ki ji pripada. Njene ob-
like dela so zelo razvejane in
imajo trdne temelje. Mladi v
JLA imamo najpomembnejšo
nalogo pri izvrševanju borbene
pripravljenosti in krepitvi siste-
ma splošnega ljudskega odpo-
ra. Takoj za tem je mladinska
organizacija, ki skupaj z ZK
organizira celotno življenje in
delo po enotah. Povsem jasno
je torej, da posvečamo veliko
pozornosti pravilni usmeritvi in
organiziranosti mladinske or-
ganizacije v JLA.
Močno se zavedamo, da ko-
mite ZK v vojašnici vedno us-
merja in krepi delo vojakov —
mladincev. Vsi pa se trudimo,
da bi bili povsod aktivni, tako
pri izvrševanju vojaških in bor-
benih nalog, kot pri organizira-
nju kulturnega in idejnopolitič-
nega delovanja ter končno tudi
zabavnega življenja.
V počastitev 22. decembra
dneva JLA smo v sodelovanju z
mladimi iz ptujske občine,
predvsem srednješolci, pripra-
vili bogat in pisan spored
kulturnih prireditev. Zavedamo
se, da je ena naših glavnih
nalog tudi poglobitev stikov in
sodelovanja z občinsko konfe-
renco ZSMS in mladimi ptujske
občine nasploh. Prepričani
smo, da bomo v prihodnjem
letu, ko slavimo 60-letnico
SKOJ-a svoje sodelovanje potr-
dili še s številnimi drugimi pri-
reditvami tako v vojašnici, kot
izven nje."
Brez dvoma se tem željam in
ciljem vojakom pridružujemo
vsi in jim ob njihovem prazniku
iskreno čestitamo!
M. Ozmec
Komnen Žarkovič, sekretar
komiteja ZK v vojašnici Duša-
na Kvedra.
Dragan Rašeta, predsednik ko-
ordinacijskega odbora ZSM v
vojašnici.
Posnetek: M. Ozmec
VESELJE V PTUJSKI VOJAŠNICI
Plaketa »Podvig vojaka"
Zefu Matiču
Redakcija beograjskega lista Borba letos že štirinajstič zapored
podeljuje pozlačeno stran Užičke „Borbe" - plaketo .JPodvig vojaka"
najzaslužnejšim vojakom ki so v preteklem koledarskem letu dosegli
nadpovprečne rezultate.
Med letošnjimi dobitniki te^a visokega družbenega priznanja je tudi
vojak Zef Matic, ki je na odsluženju vojaškega roka v vojašnici Dušana
Kvedra v Ptuju. Obširneje smo poročali o njegovem podv^u, ko je brez
premifljanja hrabro skočil v deročo Dravo, da bi rešil utap^^očega
človeka.
Zef Matic je plaketo .podvig vojaka" sprejel včer^ osebno - v
veliki dvorani delovne orgaiuzacije^orba v Beogradu. Razen njega pa so
plakete n^bo^ veseli starešine in vojaki v ptujski vojašnici, ki so na
vzornega vojaka izredno ponosni
M. Ozmec
NA MLADIH GRADIMO
BODOČNOST
Tega prekaljenega gesla se dobro zavedajo tudi pri občinski
konferenci ZSMS v Ptuju, kjer so v okviru konference mladih delavcev
pripravili skupaj z Delavsko univerzo v Ptuju 2 dnevni seminar za
Îredsednike OO ZSMS v združenem delu. Semmarja, kije potekal 15. in
6.   decembra  v  podlehniškem  Motelu   se je  udeležila  večina
predsednflcov, sama izvedba paj^e bila več kot zadovo^iva.
Mladi delavci so poslušali številne zanimive teme, ki se nanašajo na
njih in njihovo delo, tako so med drugim razprav^ali o socialni
problematiki mladih, o vlogi in debvamu delegatskega sistema v
združenem delu. pa o povezavi TOZD s iCS ter o vlogi
družbenopolitičnih organizacij v združenem delu.
Mladim delavcem je ta seminar gotovo v prid^ s^ so si pridobili
veliko znanja, ki jim bo v pomoč pri njihovem nada^njem delu.To vsaki
temi se je med udeležena seminarja razvila plodna razprava, žeKa vseh
udeležencev in predavateljev pa je, da bi se še večkrat srečali v takšni in
podobni obliki."Rajko .Matijevič, predsednik konference mladih delavcev
pa nam Je med drugim povedal, da ie med mladimi ves čas čutiri potrebo
po taksni obliki izobraževanja. Navsezadnje bodo o vseh temah na
seminarju razprav^ali še mladi delavci v svojih OO ZSMS, tako, da je
učinek se ptodngši.
-OMi
ORGANIZIRANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA
Kmetje so se odločili
za zadrugo
Za ptujsko občino je bilo značUno, da zasebnega dela kmetijstva
nismo imeli enotno organiziranega.  Dve leti trajajoče razprave o '
organiziranju smo pripekali h končni odločitvi in ustanovili kmetqsko ;
zadrugo. S to organiziranostjo uresničujemo ustavna načela in določila
zakona o združenem delu hkrati pa je to uresničevai^e stališč I
predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije o zagotav^anju ;
pogojev    za    hitrejši    razvoj    kmetijstva,    uveljavljanje    novih
družbeno-ekonomskih odnosov in preobrazbe vasi v srednjeročnem ,
razvojnem obdobju.
Po vrsti predlogov smo se z ozirom na kadrovske, prostorske in i
materialne možnosti odbčili za enovito kmetijsko zadnigo z zadružnimi i
enotami. V to prehodno obliko organiziranosti se je 27. novembra z !
referendumom, glasovali so kmetje-člani in delavci dosedanjega obrata za :
kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptiq, obrat preoblikoval v Kmetqsko :
zadrugo Ptuj, ki bo pokrivala 92 odstotkov ptujske občine. V bodoče :
bomo moraU vso pozornost nameniti zadružnim enotam in po enem ¿tu \
v skladu z bodočim zakonom o združevanju kmetov pristopiti k j
oblikovanju temeljnih zadružnih organizacg tam, kjer bodo to omogočili ]
kadrovski, prostorski in materialni pogoji. S tem bomo doseli 1
neposredno odločanje kmetovalcev pri zagotavljanju njihove veqe.
socialne, materialne in družbene varnosti. •
Na referendumu so se delavci in kmetje-člani odločali o izločitvi
obrata iz sestava DO Kmetijski kombinat Ptuj, o razdelitvi premoženja i
med kombinatom in zadrugo ter o samoupravnem sporazumu o '
združevanju kmetov in delavcev v kmetijsko zadrugo. Pred samo izvedbo
referenduma so kmetje, ki so se odločih za trajno proizvodno in člansko [
sodebvanje, podpisovali članske pogodbe. Udeležba na referendumu je
bila uspešna, saj se je glasovanja udeležilo 96 odstotkov članov in
delavcev, ti pa so se v veliki večini (prek 97 odstotkov) odločili za
enovito kmetijsko zadrugo. |
Tako je sedaj največji del zasebnega kmetijstva organiziran v zadrugi, i
zraven te pa so še TOK Perutnine, Kmetijska zadruga Dravsko poye ]
Lovrenc in obrat kooperacga Gozdnega gospodarstva Maribor. i
Za organiziranje zasebnega dela kmetijstva tečejo priprave tudi v ]
sosednjih občinah Slovenska Bistrica in Ormož.
L kotar i
Več pozornosti
pridelovanju
sladkorne pese
člani odbora za organizirano rastlinsko proizvodnjo v ptujski občini ;
so prvo sejo namenili problematiki pridelovanja sladkorne pese. Program ;
za leto 1978 je predvideval, da bomo v ptujski občini pridefovali
sladkorno peso na 185 hektarjev površin. Od ttea v družbenem delu na
100, v zasebnem (bivši obrat kooperacga in KZ Lovrenc) pa na 85 i
hektarjev. Družbeni del je letos pridelal peso na 112 hektarjih, zasebni
(le obrat Kooperacga) pa na 26 hektarjih. Torej programa nismo dosegli.
Na proizvodne in kakovostne rezultate letošnjega pridelka je vplivalo
vreme, ki je bilo v času klitja zelo slabo. Proizvajalci ugotav^ajo, da sorta \
almona ni bila uspešna zaradi slabega klitja, manjših pridelkov, marqse i
digestije in nižje cene. Prav tako bo v bodoče potrebno boye izkoriščati j
strojne linge in kombajne. Izpopolniti bo potrebno tehnologijo siliranja i
pesnih odpakov od kombajnov do silosa in uporabo krme. Ob ;
pomanjkanju živinske krme ostaja vse preveč odpadkov neuporab^enih, i
Izplačila za peso niso bila redna, kar bo pravtako potrebno izbo^šati, če |
ne gre drugače, z akontacgami. Kvalitativni in količinski prevzem pese s j
strani sladkorne tovarne letos ni potekal zadovoljivo, zato bo potrebno v \
naslednjih letih organizirati prodajo in planirati od izkopa do tovarne. In j
kakšen je program za prihodnje leto?
Program nalaga pridelovanje na 490 hektarjih. Priprav^enih pa je ^
212 hektarjev v družbenem sektorju. V kmetijski zadrui Ptuj in KŽ
Lovrenc bodo morali pristopiti k podpisovanju pogodb s kmetovalci. Da
bi proizvodila stekla bo^ intenzivno, je odbor predlagal krajevnim ;
skupnostim in krajevnim konferencam SZDL, da organizirajo sestanke za ;
ustanovitev iniciativnih odborov za proizvodnjo sladkorne pese v i
naslednjih vaseh: Levanci, Podvinci, Hajdina, Tržeč, Videm, Hajdoše, j
Gerečja vas, Muretinci, Draženci, Pobrezje, Padnje, Velovlak, Spuh^a, ;
Markovci, Bukovci, Gorišnica, Gajevci, Moškanjci, Juršinci, Polenšek in
Trnovska vas. Tovarni sladkorja pa priporočajo, da za vse kooperante ;
skupno reši vprašanje apnenca in zaščitna sredstva za prihodnje nabavi še j
v tem letu.
Za bopo organizacgo strokovne službe bo potrebno pripraviti j
program in ga predložiti SIS za pospeševanje kmetijstva. Sladkorna i
tovarna, ki bo pričela z obratovanjem prihodnje leto, potrebuje surovino ;
in zato je pred organizatorji in pridelovaci sladkorne pese odgovorna \
naloga, la pa ni neizvediiva. '
Lk. i
s SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI
Za program       j
kulturnih dejavnosti
73 odstotkov
podpisnikov
Programi in dopolnila vseh interesnih skupnosti so bili združenemu \
delu in kr^evnim skupnostim posredovani 10. novembra. Do danes so že \
skoraj vse temeljne organizacge združenega dela in KS razprav^ale o I
programih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Javna razprava bi se j
sicer morala zak^učiri do 10. decembra, vendar ponekod še teče. Na \
osnovi javnih razprav je moč ugotoviti, da je dopolnila kulturne !
dcupnosti občine Ptuj sprejeb 73 odstotkov podpisaiikov ali 11 j
organizacij združenega dela. Na osnovi teh rezultatov so delegati obeh
zborov na ponedeÇkovem zasedanju skupščine kulturne âcupnosti ;
soglasno sprejeh dopohutev k programu kultumih dejavnosti za prihodi^i j
dve leti. ¡
Poleg poročila o delu in finančni realizacgi kulturne skupnosti za j
obdobje januar - september in predloga spremembe finančnega načrta ¡
za letošnje leto ter predloga o začasnem financiranju kultumih
dejavnosti v prvih treh mesecih prihodipega leta.
Delegati so s pbskanjem potrdili predlog o podelitvi n^vi^ega i
priznanja kulturne skupnosti občine Ptuj in sicer bo priznanje veliko i
oljenko sprejel Stane Stanič, predsednik ZKO Ptuj. Visoko priznanje ;
bodo Stanetu Staniču izročih na svečanosti ob slovenskem kulturnem i
prazniku, 8. februarja 1979. Ођепко bodo prejeli še Ljudska in
studijska knjižnica, folklorna skupina iz Markovec in pihalni orkester
OOS TGA Kidričevo.
zk i
6-IZNASIHKRAJEV
21. december 1978 —
TEDNIK
KSTURNIŠČE
Velika pripravljenost
občanov za reševanje
problemov
Na izteku leta, ko že ugotavljamo uspehe in neuspehe dela v
določenih sredinah, v krajevni skupnosti Turnišče z zadovoljstvom
povedo, da so zastavljene naloge za tekoče obdobje v pretežni meri
realizirane. Tako so v okviru letnega programa opraviD gradbena in
obrtna dela v domu občanov, opremili dvorano in urediU tudi okolico
doma. Tako je dom postal pravo središče družbenega in političnega
življenja skupnosti, бе v tem mesecu bodo uredili tudi dve avtobusni
postajaUšči in končaU druga manjša dela. Nekaj sredstev so namenih tudi
Об ,4van Spolenjak" za ureditev šolskega športnega igrišča. Z
referendumsko odločitvijo so prejeU tudi obvezo zbiranja sredstev za
razširitev šole, ki je nujna, saj je že v tem trenutku potrebno pouk
organizirati v več izmenah in v zelo utesnjenih prostorih. Zato občani
upravičeno upajo, da ne bo potrebno dolgo čakati na rešitev omenjenega
problema.
Občani so se množično udeleževali tudi vseh akcij prostovoljn^a
dela. Njihov skupni prispevek je velik; pohvaliti je tudi člane strelske
družine Turnišče in posamezne obrtnike, ki so prav tako veliko
prispevali, da so akcije prostovoljnjega dela tudi uspele.
Poživljeno je delovanje druzbeno-poUličnih organizacij, večjo
aktivnost je opaziti tudi pri mladih. Dogaja pa se tudi, da aktivnost ob
določenih akcijah ni najboljša, .^ato je potrebno družbeno-politično
delovanje v skupnosti še krepiti.
Pred časom smo že pisah o tem, da v krajevni skupnosti
organizirano razprav^ajo o potrebi širitve obstoječega trgovskega lokala
aH gradnji novega objekta. Skupaj z odgovornimi so se sporazumeli le za
širitev trgovskega prostora. To pa je le začasna rešitev, kajti običajna
gneča, zlasti še ob nakupovalnih dnevih bo še ostala.
Za nasledn[e leto pa načrtujejo, da bodo uresničili zastavljene
naloge pri sofinanciranju vodovoda, električnega omrežja, cestne
razsvetljave, asfalta in gramoziranja lokalnih cest. Poleg tega pa imajo v
načrtu lurediti še nekatera manjša dela. O programu dela m finančnem
načrtu sicer v skupnosti že razpravljajo, dokončen predlog pa bodo
sprejeli v kratkem.
MG ,
POLJČANE
Mladi 010. kongresu
v glasilu
Pred kratkim je v okviru osnovne organizacije ZSMS Рођсапе izšla
dcupno sedma, v letošnjem letu pa tretja številka glasila MI MLADI.
Glasilo, so pričeli redno izdajati pred dvema letoma, ureja ga posebni
uredniški odbor. Pri tem je treba upoštevati, da so mladi obremenjeni s
študijem in z nalogami v TOZD pa tudi na področju družbenopolitičnih
aktivnosti v KS in v občini. Glasilo pa je obširno in vsebinsko kot tudi
slikovno zelo bogato opremljeno.
Letošnja tretja številka je v večini posvečena 10. kongresu ZSM
Jugoslavije. V njem pa so tudi prispevki o dosedanjih dosežkih in
prüiodnjih nalogah rnladine iz KS Poljčane. Več je tudi Uterarnih
prispevkov, kulturna stran kot tudi prostor posvečen domačemu
lumonu.
Glasilo je edino te vrste v občini Slov. Bistrica, ki izhaja redno in v
nakladi okoli 200 izvodov. Mladi iz Poljčan si potrebna sredstva za
njegovo izdajanje zagotavljajo predvsem iz prispevkov delovnih
organizacg občine Slov. Bistrica, tiskanje pa jim omogoča osnovna šola
Poljčane. Za letošnjo tretjo številko so potrebna sredstva prispevale
delovne organizacije EMI in Koloniale TOZD Preskrba Poljčane, TMPOL,
Kreditna banka Maribor, poslovna enota Slov. Bistrica, Kmetijski
kombinat in Steklo iz Slov. Bistrice.
Viktor Horvat
USPEL REFERENDUM
TUDI V DESTRNIKU
Tudi na območju krajevne skupnosti Destrnik, so se minulo nedeljo
občani odločali na devetih glasovalnih mestih o programu razvoja do leta '
1983, ki ga bodo delno realizirah tudi s svojimi sredstvi. Že doslej je bil ;
krajevni samoprispevek pomemben delež v financiranju komunalnih in j
drugih objektov na območju te slovenskogoriške krajevne skupnosti, s \
tako zbranim denarjem pa bodo tudi poslej realizirali vrsto najnujnejših ■
del. ;
Na devetih glasovalnih mestih so imeli vpisanih skupno 1838;
volilnih upravičencev od katerih se jih je 1268 izreko za uvedbo novega ]
krajevnega samoprispevka do leta 1983 ali skupno 68,9 %. Ob;
upoštevanju krajanov, ki so na začsnem delu v tujini in v JLA, teh je 83,
paje rezultat gksovanja 72,2 % ZA samoprispevek.
mš ;
Še enkrat o pomanjkanju
premoga       i
Kljub temu, da smo o pomanjkanju premoga že poročali in seveda :
tudi o tem, zakaj je do pomanjkanja prišlo, so nas predstavniki TOZD'
Trgovina Les v Ptuju prosili, da to storimo še enkrat. Izpostavljeni so,
namreč velikemu povpraševanju po premogu in ker vsem naročilom ;
naenkrat ne morejo ustreči, so tarča negodovanja, tarnanja inj
prosjačenja. Med številnimi zamudniki pri naročuu premoga pa niso le¡
zasebniki. Opraviti imajo namreč tudi s celo vrsto naročnikov!
družbenega sektorja. Problem je tudi v tem, da ti želi|o večje količme:
premoga, kar nekaj vagonov hkrati in je problem ustreči samo njim, kje'
so še le mnogi zasebniki, ki se prav tako žeUjo greti. Tarnanja, da¡
spomladi za premog ni bÛo denarja, kot recimo trdi nekdo in neke^
osnovne šole ni mogoče vzeti za opravičilo, če upoštevamo, da se je:
premog pozneje že dvakrat podražil. Zanj je torej potrebno sedaj odštetij
precej več „družbenih sredstev," .
Spet moramo povedati, daje bilo v poletnih mesecih možno premog ;
nabaviti s pomočjo kredita, ki so ga pri Lesu nudiU z izredno ugodnimij
pogoji. Toda kdo bi v poletni vročini mislil na zimo in na premog? i
Verjetno je svoje k tej krizi prispevala tudi veUka ponudba premoga;
nek^ let nazaj. Ker pa je letos prišlo do prepovedi uvoza nemških;
briketov, kar so zahtevali bosansKi rudniki, ki pa so zaradi zalog y\
prejšnjih letih začeh premog tudi izvažati, pa zaradi večjih potreb;
termoelektrarn in tako dalje, je dobava premoga v zadnjih mesecih komaj
še 50 odstotna. Trenutno tako dobavljajo premog tistim, ki so ga naročui|
septembra, sedanja naročila pa bodo prišla v poštev šele konec januarja;
ah februarja. "i
Naj ob koncu še enkrat povdarimo naslednje: da se ne bo vi
prihodnjem letu kriza v dobavi premoga ponovila, si ga nabavite že takoj-
po zak^učku te kurilne sezone. Premog pri pravilnem vskladiščenju ne|
izgubi na kvaliteti. V spomladanskih mesecih je tudi izbira večja, dobava'
pa takojšnja. JB^
Dvajset let delovanja društva računovodskih
in finančnih delavcev Ptuj - Ormož
v petek je bila v domu Franca
Krambergerja v Ptuju proslava 20-
letnice delovanja društva računo-
vodskih in finančnih delavcev
Ptuj—Ormož. Poleg delegatov, ki
so bili izbrani po ključu en delegat
na deset članov društva, so se pro-
slave udeležili tudi predstavniki
družbenopolitičnih organizacij ob-
čin Ptuj in Ormož, predstavniki
društev računovodskih in finan-
čnih delavcev iz Celja, Ljubljane,
Maribora in Novega mesta, ter
predstavnik zveze RFD SR Slo-
venije,     i
O prehojeni poti, uspehih in
težavah v 20 letih obstoja je spre-
govoril sedanji predsednik društva
Franc Lukman. Omenil je, da 20
let na prvi pogled ni dolga doba,
sicer skromen jubilej pa dobi
veljavo, če upoštevamo, da je delo
v društvu neprofesionalno in zato
so člani na vse doseženo toliko
bolj ponosni.
Za rojstni dan društva štejejo
25. september 1958, ko se je na
ustanovni skupščini zbralo 59 knji-
govodij iz ptujskega in ormoškega
območja. Začrtali so smernice
bodočega dela in sprejeli potrebne
samoupravne akte. Pomembno je,
da sovpada ustanovitev društva s
pričetkom uveljavljanja delavskega
samoupravljanja in tako krepitev
gospodarske samostojnosti podje-
tij. Šibka materialna podlaga pod-
jetij pa je zahtevala tudi razvoj
temeljnih poslovnih funkcij, v prvi
vrsti računovodske in finančne.
Društvo knjigovodij Ptuj je bilo
eno prvih v naši republiki.
Programu dela, ki jc bil sprejet
na ustanovni skupščini, še danes
posvečajo mnogo pozornosti. Os-
novne naloge društva, ki veljajo še
danes, so bile: proučevanje in po-
glabljanje knjigovodske teorije in
prakse s ciljem izpopolnjevanja ra-
čunsko-finančnega poslovanja v
delovnih organizacijah, nadalje
organiziranje tečajev, seminarjev
in predavanj, skratka skrb za izo-
braževanje članov, skrb 7Л status
in vlogo knjigovodje, sodelovanje
z zakonodajnimi organi pri spreje-
manju predpisov s tega področja,
skrb za pravilno tolmačenje
sprejetih finančno-materialnih
predpisov reševanje raznih proble-
mov v stroki, skrb za kulturno za-
bavno življenje, rekreacijo članov
in tako dalje.
Društvo šteje danes že 728 čla-
nov, pripravljajo pa se tudi na
sprejem novih članov. Za primeren
opis 20-letnega dela so v društvu
izdali poseben zbornik in bodo z
njim o svojih dosežkih seznanili
vse člane in seveda svoje delo
predstavili tudi javnosti. Naj tudi
mi omenimo le nekaj podatkov o
delovanju v zadnjih 10 letih. V tem
obdobju so organizirali 87 posve-
tovanj, tečajev in predavanj, ki se
jih je udeležilo okoli 6.600
članov in  drugih.
Na njihov
predlog sta ptujski srednješolski
zavod in delavska univerza orga-
nizirala izobraževanje ob delu na
srednji ekonomski šoli. Tako so si
finančni delavci lahko pridobili
izobrazbo, ki jo zahteva zakon o
knjigovodstvu. Na kulturno za-
bavnem področju so organizirali
10 bilančnih plesov, 10 med-
društvenih srečanj in tovariških
večerov, 16 izletov in tako dalje.
Na vseh teh prireditvah je so-
delovalo preko 5.200 udeležencev.
Preveč prostora bi porabili, če bi
hoteli opisovati vse vzporedne
funkcije in uspešno izpeljane nalo-
ge društva. Spričo nenehnih raz-
vojnih sprememb so računovod-
sko-finančni delavci nenehno
izpostavljeni velikim in odgovor-
nim nalogam, verjetno celo
večjim, kot njihovi predhodniki
pred 20 leti. Kot sami trdijo bodo s
skupnimi prizadevanji, s sedanjim
znanjem in izkušnjami ter so-
dobnimi metodami dela, vse te
naloge vendarle rešili.
K temu jih obvezuje tudi visoko
odlikovanje — Red dela z zlatim
vencem, s katerim je računovodske
in finančne delavce Slovenije odli-
koval predsednik Tito. Številna
priznanja so dobili tudi člani ptuj-
skega in ormoškega društva. Tako
je ob dvajsetletnici Zveze računo-
vodskih-in finančnih delavcev Slo-
venije prejelo zlate, srebrne in bro-
naste plakete 17 članov,
40 najaktivnejših članov je prejelo
priznanja društva. Na predlog
komisije za odlikovanja pri SZDL
pa so bili odlikovani z redom dela
s srebrnim vencem Franc Lukman,
Franc Meško, Avgust Turk, Milan
Valentin, Stanko Žitnik, z medaljo
dela pa Marija Krstič in Rezika
Vuk.
JB
Člani delovnega predsedstva na proslavi ob 20-letnici društva
Foto: M. Ozmec
IZREČENA ZAUPNICA
NADAUNJEMU RAZVOJU
Tudi drugo petletno obdobje, ki bo zaključeno
prihodnje leto je bilo zelo uspešno za krajane in kra-
jevno skupnost Heroja Lacka Roeoznica. V obdobju
od 1. 1. 1974 do konca letošnjega leta bodo s krajev-
nim samoprispevkom zbrali 2 milijona in 478 tisoč
dinarjev, za realizacijo srednjeročnega programa pa
bi potrebovali prek 9 milijonov dinarjev, zato so
morali pritegniti elektrogospodarstvo, lokalno skup-
nost za ceste, TOZD Opekarna, ki so prispevali 3
milijone 230 tisoč, krajani sami pa še po posebnih
poi'odbah v minulih petih letih 3,230.525,85 dinarjev
s čTmer jc bilo zgrjijenih več transformatorskih postaj
(štiri), vodovod Žabjak—Pod vinci, vzdrževane kra-
jevne ceste, nekatere rekonstruirane, urejena raz-
svetljava v Velovlaku, popravljen most v Sp. Velo-
vlaku ter asfaltirane ceste in ulice na območju kra-
jevne skupnosti v znesku 5,310.000 dinarjev. Omeniti
pa je potrebno še prispevek za pokopališče, regio-
nalni vodovod Slovenske gorice, za nakup gramoza,
za ureditev avtobusnega postajališča in okolice doma
Slovenskogoriške čete, za novi otroški vrtec in še bi
lahko naštevali.
V mesecu novembru pa so letos na zborih krajanov
razpravljali o novem srednjeročnem programu razvo;
ja svoje krajevne skupnosti in ob tem poudarili kaj
vse bi še morali postoriti in urediti, da bodo vasi in
naselja še bolje komunalno opremljena, da bo stal
novi vrtec, nova trgovina, vodovod v Kicarju, ka-
nalizacija v Rogoznici, da bodo lahko asfaltirali ceste
in realizirali še druge naloge iz programa, ki so ga
občani sprejeli in potrdili na svojih zborih.
V namen so minulo nedeljo že zjutraj ob sedmi uri
odprli sedem glasovalnih mest in tako pozvali vse, da
se ponovno na demokratičen način izrečejo o svojem
deležu pri realizaciji tako zastavljenega programa. In
niso se zmotili. Ponovno je zmagala želja in prepriča-
nje, da si lahko le skupno ustvarijo boljše pogoje za
življenje in delo v svoji krajevni skupnosti.
Na referendumu 17. decembra so se krajani kra-
jevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica samo-
upravno izrekli za program razvoja za katerega bodo
prispevali: — delavci od netto osebnega dohodka 1
%,
— upokojenci od netto.pokojnin 1 <Vo,
— kmetje 4 °Io od katastrskega dohodka,
— obrtniki 4 % od osnove za odmero davka
— krajani na začasnem delu v tujini letni prispevek v
višini 500 dinarjev.
Poleg tega bodo krajani vsako leto prispevali po
gospodinjstvu še en delovni dan prostovoljnega dela,
îastniki motornih in vprežnih vozil pa dva delovna
dneva pri urejanju vasi ali naselja.
Od skupnega števila 2160 krajanov seje glasovanja
udeležilo 2016 krajanov ali 93,3 %. Za krajevni
samoprispevek in s tem za program razvoja je glaso-
valo 1414 volilnih upravičencev ali 65,5 %.
Krajevnih volitev delegatov v skupščino KS, v od-
bor samoupravne kontrole in družbenega nadzora ter
v odbore vaške samouprave se je od vpisanih 2361
volilcev udeležilo 2083 krajanov ali 88,2 Ч. mš
Kdo naj skrbi za počitniški dom
v Biogradu?
Počitniški dom, ki ga ima občina Ptuj v Biogradu
na morju je že nekaj let predmet številnih razprav in
ugibanj komu bi z ozirom na njegovo osnovno dejav-
nost — to je letovanje otrok, predvsem šolskih,
pripadal, kdo ga naj vzdržuje in skrbi za primerno
notranjo in zunanjo urejenost, da ga ne bodo pri-
stojni skupščinski organi v Biogradu zaprli. Trenutno
s tem domom upravlja skupnost otroškega varstva
občine Ptuj, ki ga je prevzela od občinske skupščine.
Tako vodi kot svojo posebno dejavnost organizacijo
letovanja predšolskih in šolskih otrok, ker to podro-
čje ne sodi v njene osnovne naloge. Kot posebno
,,zanimivost" pa moramo še zapisati, da je dom re-
gistriran v skupini gostinskih storitev in nastanitev iz
česar pa izhajajo tudi večji stroški, vse to pa nima nič
skupnega s tem, da v njem letujejo otroci, ki so
takega počitka na morju nujno potrebni in jim je to
dostikrat tudi prva in edina priložnost, da morje vidi-
jo.
Ze pred letošnjo sezono je bilo več pogovorov z
različnimi dejavniki v Ptuju za ustreznejšo organizi-
ranje počitniške kolonije za katero izvršni odbor
skupnosti otroškega varstva občine Ptuj meni, da ta
samoupravna interesna skupnost nima veliko skupne-
ga s tovrstno dejavnostjo, posebej še, če upoštevamo,
da je bilo letos od skupnega števila 553 otrok v Bio-
gradu le 27. predšolskih malčkov v prvi izmeni.
Vsako leto pa nastajajo težave s potrebnimi vzgojite-
lji, tehničnimi delavci in drugimi, da o gluhih ušesih v
zvezi s financiranjem sploh ne govorimo.
Za počitniški dom v Biogradu moramo biti nekoli-
ko bolj oduovorni vsi skupaj so dejali pred nedavnim
na K) SOV in sprejeli sklep, da je potrebno temeljito
analizirati dosedanje delo doma in prizadevanja za
ustreznejšo organiziranje letovanja, nato pa se z vse-
mi odgoNornimi v občini tudi pogovoriti — KAKO
NAPRLJ in komu tovrstna dejavnost po vsebini dela
in namenu tudi najbolj pripada. Gotovo težav ne bi
bilo, če bi prinašala dobiček, ko pa je za vsak dinar
potrebno skrbeti sproti pa se je tisti, ki jim je pred-
vsem namenjena najbolj otepajo.
Ne kazimo samo na težave, ukrepajmo pravočasno
— kajti odgovorni bomo v občini vsi, tudi tisti, ki
menimo, da smo najmanj poklicani za njihovo reše-
vanje. Ne smemo pozabiti, da gre za dom, ki je
namenjen ofokom in to našim otrokom! mš
Zbori delovnih ljudi in občanov v KS Videm
v nedeljo so sklicali v krajevni skupnosti
Videm pri Ptuju zbore delovnih ljudi in
občanov. Zbori so bili na treh mestih in sicer v
prosvetni dvorani na Vidmu, pri Francu Turku
v Lancovi vasi in v gasilskem domu Tržeč.
Potrebno je povedati, da je bila udeležba na
zborih minimalna, kar posebej velja za zbor v
gasilskem domu v Tržcu. Zaradi pomembnosti
razprave na zborih se je potrebno vprašati, kje
je zavest in samoupravna volja naših občanov.
Vprašanje je tudi, ali so izvoljeni delegati v
skupščino krajevne skupnosti ter vaške odbore
in KK SZDL res izbrani pravilno in bodo
pravilno zastopali interese svoje sredine.
Ne želimo tu kritično razpravljati o novih de-
legatih, temveč postavljamo vprašanje delovnim
ljudem in občanom ali jim je res vseeno, kako
poteka krajevna samouprava Je mar res dovolj
samo kritizirati in obrekovati delegate, češ, da
se premalo zavzemajo za probleme svojega
kraja? Potrebno se je vprašati, kdo bo še voljan
delati brez podpore tistih, ki so ga izvolili.
Morda bi lahko pripisali slabo udeležbo na
zborih preslabemu obveščanju v krajevni
skupnosti Videm. Kaj če se ljudje bojijo
razpravljati o nečem kar ne poznajo, tokrat
mislimo na osnutek statuta krajevne skupnosti.
Povedano je sicer bilo, da je bil osnutek statuta
posredovan društvom, ki pa po vsej verjetnosti
o njem niso razpravljala, družbenopolitičnim
organizacijam in pa vaškim odborom so-
cialistične zveze, ki se v triletnem obdobju še
sploh prav sestali niso in jim je bil mandat po-
daljšan z željo, da vsaj zdaj nekaj naredijo.
Razume se, da bi osnutek statuta za vsako
gospodinjstvo pomenil za krajevno skupnost
preveliko finančno breme. Lepo pa bi bilo v bo-
doče razmišljati o sklicu sestankov v določenih
sredinah in razpravljati o tako pomembnih
samoupravnih aktih. Morda pa bi tako občane
le zainteresirali za aktivno sodelovanje v
krajevni samoupravi. JB
Oh, ti
komunalci
Toliko pri nas govorimo o čisto-
či ulic in sploh našega res najsta-
rejšega mesta na Slovenskem. Če
se v ranih jutranjih urah malce
sprehodimo po mestu, vidimo na
ulicah več čistilcev, ki pridno po-
metajo vso¿lovesko nesnago, ki jo
pač mi čez dan ali tudi ponoči
odvržemo kar na pločnik, ulico,
čeprav imamo ponekod tudi koša-
re, v katere bi naj, če bi bili
kulturno vzgojeni, metali vse kar
nam v nekem trenutku postane
odveč.
Nadležna fotografija!
Bolj kot to pa je vsega obso-
janja vredno, da je mogoče ob
vhodnih vratih, na ulicah, cestah
neredko zagledati takole do vrha
in še čez napolnjene smetnjake, ki
še kako kazijo izgled ulice, našega
mesta. Vse to je namreč mogoče
videti že od daleč. Kako to izgleda,
lahko vidite na fotografiji, ki smo
jo posneli v Jadranski ulici v
Ptuju. Lahko pa bi posnetek nare-
dili tudi kje drugje. Mi se seveda
sprašujemo, kaj je temu vzrok,
bodisi, da so smetnjaki premajhni,
da jih je premalo ali pa je krivda v
tem, da komunalci pač preporedko
odvažajo smeti.
Kaj bo šele poleti, ko se bodo na
teh smetnjakih lahko na veliko
pasle muhe, da o drugem mrčesu,
ki se lahko zaredi niti ne govori-
mo. Fotografija bi bila seveda
,,lepša", cebi lahko objavili barvni
posnetek! . ,
joh
TEDNIK
- 21. december 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
POTRČEV VEČER V PTUJU
Včeraj, v sredo 20, trn. je
priredilo zgodovinsko društvo
v Ptuju POTRCEV VECER.
Z njim je počastilo spomin na
revolucionarja dr. Jožeta
Potrča ob 15-letnici njegove
smrti in na 50-letnico
ustanovitve prve ilegalne
celice Komunistične partije v
bivšem ptujskem okraju - v
železniških delavnicah v Ptu-
ju, ki jo je ustanovil dr. Jože
Potrč skupaj s kovačem
Ivanom Spo enjakom.
S prireditvijo je pričelo,
oktobra letos ustanovljeno
zgodovinsko društvo v Ptuju,
s svojo dejavnostjo, ki naj
obuja tudi spomin na izredne
osebnosti iz naše preteklosti,
katere so s svojim delom
prispevale k napredku in
sooblikovali našo revoluci-
onarno preteklost.
Za govornika na Potrčevem
večeru je zgodovinsko društvo
naprosilo Ivana Bratka, direk
torja Državne založbe Sloveni-
je ter književnika Ivana
Potrča. Slavnosti sta se
udeležila oba, o Potrču in o
celici v Železniških delavnicah
v Ptuju paje spregovoril Ivan
Bratko.
Prireditev je odprla s
predgovorm predsednica zgo-
dovinskega društva" Petra
Malea brala citate iz Potrčevih
del. V program je bila
vključena tudi godba na
pillala pod vodstom Antona
Horvata. Program je napove-
doval Marjan Sneberger.
Slavnosti so se udeležili
številni gostje, med njimi tov.
Ema Potrč - vdova Jožeta
Portča, Potrčeva sestra Olga
Čeh, drugi Potrčevi sorodniki,
preživeli člani predvojne
celice v železniških delavnicah
v Ptuju in svojci padlih in
umrlih članov celice, pred-
stavniki zgodovinskih društev
iz Maribora in Ljubljane,
sedanji člani organizacije ZK
v železniških delavnicali v
Ptuju, predstavniki bolnišnice
dr. Jožeta Potrča, člani
zgodovinskega društva, drugo
gostje in številni pttijski
občani.
Pokrovitelj prireditve je bila
občinska konferenca ZK Ptuj.
Njen sekretar, Milan Kneže-
vič, je na prireditvi izročil
trem preživelim članom pred-
vojne komunistične celice v
železniških dela\'nicah, spo-
minska posvetila. To so Franc
Kosec, Jurij Svenšek in Janko
Vogrinec.
MISLI IZ GOVORA O DR.
JOŽETU POTRČU
Našim bralcem, ki se niso
udeležiH POTRČEVEGA VE-
ČERA - podajamo osnovne
misli iz govora Ivana Bratka.
Jožetu Potrču, ki seje rodil
3. aprila 1903 v Vintarovcih v
Slovenskih goricah in je umrl
4. oktobra 1963 v Ljubljani -
je bil marksizem vir življenj-
skega humanizma. Zanj se je
zavzemal od leta 1924, ko je
vstopil med člane tedaj tajne
Komunistične partije. Misel
sociahstičnega humanizma ga
je od tedaj prevevala skozi vse
rgegovo življenje in delo.
Po sprejemu v članstvo
Komunistične partije je širil
med študijskimi počitnicami
me;prebivalci Slovenskih goric
legalno glasilo KP, Delavsko
-kmečki list. Leta 1928, koje
končal študij  medicine, je
ustanovil skupaj s kovačem
Ivanom Spolenjakom iz Ptuja
- prvo ilegalno celico KP v
ptujskem okraju - v železniš-
kih delavnicah v Ptuju. Tako
praznujemo prav letos 50-let-
nico   njene   ustanovitve   in
delovanja.
Celica v železniških delav-
nicah  je   štela   sprva   pet
članov: Alojza Arnuša, Fran-
ca Kosca, Franca Kramberger-
ja, Leopolda Voda in Jakoba
Hercega. V naslednjih letih je
narasla še za šest članov, ki so
bili: Kari Koren, Avgust
Hlupič, Ivan Frankovič, Jurij
Svenšek^ Adolf Carman in
Ruudi Žnidarič. Leta 1941 so
vanjo sprejeli še Janka
Vogrinca. Člane celice je
Potrč ideološko vzgajal in
izobraževal, da seje izkazala z
revolucionarnim delom.
Iz celice sta odšla v
partizane dva člana, Rudi
Žnidarič in Franc Kramber-
ger, prvi leta 1941, drugi pa
naslednje leto. Žnidariča so
Nemci novembra 1941 ujeli in
ga decembra ustreliU. Kram-
berger pa je padel v boju
Sloven^ogoriške čete v Mos-
tju. Člane celice, Ivana
Frankoviča so ustrelili Nemci
jeseni 1941. V taborišču pa
sta umrla Alojz Carman in
Jakob   Herceg.   Hitro   po
vrnitvi iz taborišča leta 1945
je umrl sekretar celice
'Leopold Voda. Tako je ceHca
v železniških delavnicah v
Ptuju s smrtjo polovice svojih
članov zaključila najtrši del
svoje zgodovine - 13-letno
flegáno delo med obema
vojnama in vojno obdobje v
boju proti fašističnemu oku-
patorju Jugoslavije. Preživeli
člani so se leta 1945 vključili
v novo obdobje zgodovine —
obdobje izgradnje sociaMzma.
Danes živijo še trije člani:
Franc Kosec, Jurij Svenšek in
Janko Vogrinec.
Dr. Potrča, ustanovitelja
komunistične celice v želez-
niških delaviiicah v Ptuju,
upravičeno imeni^emo idej-
nega voditelja revolucionar-
nega delavsko-kmečkega giba-
nja v bivšem ptujskem okraju
med obema vojnama. Izreden
je bil njegov vpliv na delavstvo
v društvih Svoboda in
Vzajemnost v Ptitju, vplival je
tudi na revolucionarno rast
dijaške in študentske mladine
v ptiijskem okraju. Pod
Potrčevim vplivom seje razvil
v    močno    revolucionarno
osebnost Jože Lacko. Lacko
pa je svoj revolucionarni žar
prenesel na prijatelja Franca
Osojnika, kmeta v Desencih v
Slovenkih goricah. Oba sta ,
junaška padla v osvobodilnem \
boju. ^
Jože Potrč je odprl
zdravniško ordinacijo 1930 v
Janežovcih v Slovenskih
goricah. Bil je požrtvovalen in
socialen zdravnik. Za bolnike
je štoru vse, kar je mogel.
Siromašne je zdravil brez-
plačno in je zanje kupoval
tudi zdravila.
Leta 1930 so Potrča
ob sodih na dve leti zapora. V
tem času je diktatorski režim
kralja Aleksandra, kot vemo,
močno preganjal člane KP.
Ustrelil je več vodilnih
jugoslovanskih komunistov,
med njimi organizacijskega
sekretarja CK KPJ Djura
Djakovića^
Potrča je obtožnica breme-
nila, da je aktivni član KPJ.
Kazen je prestajal v Požarev-
cu. Leta 1936 je bü spet
aretiran, odpeljan v Zagreb in
tam zverinsko mučen. Ker ni
ničesar priznal, so ga čez štiri
mesece izpustili. Od januarja
do konca marca 1941 je
prebil v koncentracijskem
taborišču v Medjurečju v
Srbiji, kjer je buržoazna
oblast internirala na stotine
komunistov in drugih napred-
nih Jugoslovanov. Že 12.
aprila pa je prišel kot
pros to volj cec jugoslovanske
vojske v vojno ujetništvo, Tuv
taborišču je širil napredno
misel. Domov se je vrnil
avgusta 1945 in opravljal v
osvobojeni domovini do svoje
smrti pomembne družbeno-
politične dolžnosti. Med
drugim je bil minister za
prosveto, minister za znanost
in kulturo in predsednik sveta
za ljudsko zdravstvo in
socialno poUtiko vlade LRS
ter član izvršnega sveta
Budske skupščine LRS. Osem
iet je zastopal ptujski okraj v
republiški skupščini
(1945-1953) in bil poslanec
zvezne skupščine za ptujsko
-ormoški predel od leta
1953. V zvezni skupščini je
bil član zunanje-političnega
odbora in odbora za ljudsko
zdravstvo in socialno politiko.
Član CK KP Slovenije je bil
od leta 1940, od leta 1954 do
1962 član IK CK ZKS, od
1952 član CK ZKJ ter več let
član predsedstva glavnega
odbora SZDL Slovenije. Bilje
tudi član Mednarodne organi-
zacije dela in od leta 1951
vodja naše delegacije v tej
organizaciji, v kateri si je s
svojimi nastopi pridobil velik
ugled.
Na zasedanjih Mednarodne
organizacije delje vztrajno
poudarjal, kako nesmiselna je
oboroževalna tekma velikih
držav, ki požira miHjarde
denarja, neizmerno potrebne-
ga lačnim v nerazvitih deležah
sveta.
Kot velik človekoljub se je
zavedal, da je človekoljubje
nujno potrebno za srečo
človeštva. Le človekoljubje
laliko odstrani vso tragiko
človeške družbe. Veroval je v
zmago socialističnega humani-
zma, z zmagovito pot
sociahstične etike. O sociaHs-
tični etiki in morali je napisal
vehko člankov in razprav, ki
sodijo med dragocena pionir-
ska tovTStna dela pri nas.
Potrčeva msrt je prekinila
njegovo delo za humanizacijo
Potrčeva smrt je prekinila
njegovo delo za humanizacijo
socialistične družbe. Ostala pa
so njegova deh. Z njimi bo
trajno živel v naši družbi.
Ivan Spolenjak, kovač iz Ptu-
ja, prekaljen revolucionar, je
skupaj z dr. Potrčem
ustanovil leta 1928 celico KP
v železniških delavnicah v
Ptuju (Spolenjak je umrl leta
1940)
Železniške delavnice v Ptuju v času ustanovitve komunistične
celice
Dr. Jože Potrč - idejni voditelj revolucionarnega
delavsko-kmečkega gibanja med obema vojnama v bivšem
ptujskem okraju (posnetek iz leta 1938)
Dr, Jože Potrč na konferenci v Ptigu (dvorana OLO, danes
Klub mladih, v prvi vrsti z leve: Ivan Potrč. Jože Tramšek,
Lojzka Stropnik in dr. Jože Potrč
Gostilna ,Pri pošti", kjer je bil septembra 1928 (v posebni sobi
zadaj levo) ustanovni sestanek celice KP v železniških
delavnicah
Leopold Voda (1894-1945),
prvi sekretar ilegalne celice
KP v železniških delavnicah v
Ptuju
Dr, Jože Potrč govori na ptujskem gradu ob otvoritvi oddelka
muzeja NOB leta 1951
Ptujski pionirji čestitajo dr. Jožetu Potrču ob njegovi 60-Ietnici
Potrčeva ulica v Ljubljani
8 - DELEGATSKA SPOROČILA
21. december 1978 —
TEDNIK
ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE
Organiziranost
občinskih
upravnih
organov
Na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj, 27. novembra 1978 je
delegacija KS Bratje Reš iz Ptuja predložila delegatsko vprašanje, ki je
zahtevalo odgovore na naslednja vprašanja:
1. kakšno je bilo številčno stanje zaposlenih v upravnih organih
skupščme občine Ptuj na dan 1. januarja 1974;
2. koliko opravil je bilo z upravnih organov prenesenih na
samoupravne interesne skupnosti in koliko delavcev upravnih organov je
v zvezi s tem odšlo v SIS;
3. katere nove naloge so upravni organi prevzeli od 1. januarja 1974
naprej;
4. katere nove naloge so predvidene v letu 1979, ki opravičujejo
porast zaposlenosti v upravnih organih skupščine občine Ptu[ za 10 ^udi.
Odgovore na ta vprašanja je pripravil izvršni svet skupščine občine
Ptuj in jih med drugim predložil delegatom zbora krajevnih skupnosti, na
seji 15. decembra. Ker so podatki v odgovorih zanimivi tudi za širšo
javnost, jih skrajšano posredujemo.
Uprava skupščine občine Ptuj je organizirana v 7 oddelkov in to:
oddelek za finance in planiranje, oddelek za gospodarstvo in urbanizem,
oddelek za družbene službe in delo (samo do 1. 1975), oddelek za
notranje zadeve, oddelek za ^udsko obrambo, oddelek za občo upravo,
dve upravi - davčna in geodetska ter sekretariat skupščine občine in
izvršnega sveta.
Na dan 1. januarja 1974 je bilo sistemiziranih 249 delovnih mest,
zasedenih pa 238 ali 95,6 odstotka. Sistemizacga del in opravil v
letošnjem letu (1978) je znašala 252 ali 1,6 odstotka več glede na
sistenüzacflo leta 1974. Dejanska zasedba po delih in opravilih na dan
13. decembra 1978 pa znaša 233 ali 92,1 odstotka.
OPRAVILA, KI SO BILA PRENESENA NA SIS
Na podlagi akta o notranji or^nizaciji in sistemizacgi delovnih mest
v upravnih organih skupščine občine Ptuj, sprejet na seji sveta delovne
skupnosti v decembru 1973 in zaradi prenosa nalog in opravil na
nastajajoče samoupravne interesne skupnosti, so bile v času od leta 1974
do 1978 prenesena na SIS naslednja delovna opravila:
Iz oddelka za finance in plaruranje: računovodja družbenih skladov,
kjer sta delala 2 delavca, računovodja za bolniške stroške -1 delavec,
knjigovodja za družbeno pomoč in priznavalnine — 1 delavec, referent za
investicgo in gradbeni nadzor za objekte na področju družbenih
dejavnosti - 1 delavec. S prenosom nalog in opravil so bila ukinjena tudi
delovna mesta, delavci pa so se zaposlili bodisi na istih delih v SIS, kamor
so bile naloge prenesene ali pa na drugih delovnih opravilih v upravnih
organih;
Iz oddelka za gospodarstvo in urbanizem: z ustanovitvgo
samoupravnih interesnih skupnosti so dela in opravila iz tega oddelka, in
sicer premoženjsko pravne in komimalne zadeve prešle na te interesne
skupnosti. Promet s kmetgskimi zemljišči je prenesen na kmetijsko
zemKiško skupnost, na komunalno skupnost pa шејапје stavbnih
zemCišč in oddaja teh zemljišč. Ker pa komunalna skupnost nima
delavca, ki bi opravgal ta dela in naloge, opravlja oddajo stavbnih
zemgišč še vedno premoženjsko pravna služba oddelka za gospodarstvo
in urbanizem. Iz tega oddelka in sicer odseka za komunalne zadeve je
prešlo na lokalno skupnost za ceste tudi izvajai^e nadzora nad gradnjo
komunalnih objektov, kjer nastopa kot investitor lokalna skupnost za
œste, interesne skupnosti in krajevne skupnosti. V tem odseku so ostale
le upravne naloge s področja stanovanjskm in komunalnih zadev. V tem
odseku so nastale največje spremembe in iz tega razloga ta odsek danes
ni polno zaseden;
Iz oddelka za občo upravo: oktobra 1977 so bili iz tega oddelka
izločeni delavci krajevnih uradov - 19 in so se ti delavci zaradi nalog in
opravil s področja notranjih zadev vključili v oddelek za notraige zadeve.
S področja del in nalog oddelka za občo upravo ni bilo preneseno na SIS
nobeno delo in opravilo.
Iz oddelka za ljudsko obrambo: po izdaji zveznega zakona o ^udski
obrambi v letu 1974 in republiškem zakonu o Çudski obrambi v letu
1974 je ta oddelek prevzel nove naloge in opravila. Že leta 1974 se
oddelek organizira za delovanje službe opazovanja, javljanja, obveščanja
in alarmiranja, formira se center zveze v občini. V obdobju od leta
1974-1978 ta oddelek ni prenesel nobenih nalog in opravil na druge
organe, temveč je prevzel v procesu podružbljanja gudske obrambe nove
naloge in opravila iz zveznih m republiških organov;
Iz oddelka za inspekcqske službe: na tem oddelku so se naloge in
opravila večala sorazmerno z rastjo prebivalstva, zaposlenostjo, širjenjem
združenega dela in zasebne obrti, novogradnjami itd. Na Obdravski zavod
za veterinarstvo in živinorejo je bilo preneseno le opravljanje nadzorstva
varstva živali pred kužnimi boleznimi. Za naloge in opravüa za to
področje je inšpektor bil premeščen v obdravski zavod;
Iz oddelka za notranje zadeve: v časovnem obdobju od 1974/1978
so se iz tega oddelka prenesla opravila in naloge na oddelek za
inšpdccijske službe, kamor je odšel tudi delavec iz oddelka. Mestnemu
območju se je priključil krajevni urad Rogoznica in s tem so se povečala
vsa dela in naloge s področja matične službe.
Na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine Ptiq so leta 1976
ustanovili profesionalna komisga za vozniške izpite in s tem sistemizirana
3 delovna mesta - predsednik komisije, 2 člana in tajnik komisije. Ta
dela pa ni bilo mogoče opravljati, ker so bih vsi razpisi neuspešni Sele v
letu 1977 je začel z delom tajnik komisije za vozniške izpite.
Kajevni uradi so bili oktobra 1977 priključeni oddelku za notranje
zadeve, kar je imelo za posledico, da se je število delavcev povečalo oz.
daje bila sistemizacija del in nalog polno zasedena;
Geodetska in davčna uprava opravljata dela in naloge po določilih
zakonov in s področja del in nalog iz te uprave niso bila prenesena dela
n a nobeno ŠIS.
V davčni upravi so se dela in naloge v časovnem obdobju
1974/1978 znatno povečala, saj so interesne skupnosti in drugi uvajali
nove pridevke in s predpisi določili, da jih odmerja in pobira davčna
uprava. Znatna dela in opravila so se pojavila tudi z odmero in
pobiranjem krajevnih samoprispevkov po reorganizaciji krajevnih
skupnosti Ptig. Nalogyin opravila so se povečala zaradi števUnih
zakonskih sprememb tako, da že od leta 1976 dalje davčna uprava
obračunava temeljni, republiški in občinski prometni davek od prodaje
avtomobilov, ki gaje prej pobirala trgovina. Leta 1977 je uveden davek
na posest stavb in garaž ter republiški prometn4lavek za alkoholne,
umetne in brezalkoholne pijače. Vse od leta 1976 vodi davčna uprava
tudi evkienco o plačevanju obrokov posojila za ceste, ki so ga vpisali
kmetje, obrtniki in upokojenci. Poraslo je tudi stevüo zasebnih obrtnikov
in zavezancev drugih gospodarskih dejavnosti.
Iz zasedbe del in opravil, predvsem pa iz dejstva, da je v letu 1978
sistemiziranih 253 del in opravil, zasedenih pa do vključno 13/12-1978
le 233, utemeljuje upravičen sklep o potrebnosti popolne zasedbe vseh
del in opravil po normativnem aktu delovne skupnosti delavcev občinske
uprave. Nadalje ni prezreti dejstva, da ustavna preobrazba državne
uprave, ki je v teku in bo zaključena s sprejemom republiškea zakona o
sistemu državne uprave in o IS SRS ter o republiških državnih organih,
zahteva tako organiziranost, da bodo delavci državne uprave zmogli vsa
dela in naloge iz pristojnosti družbenopolitične dcupnosti.
POTREBNA JE ŠE VEČJA SOLIDARNOST
IN SOSEDSKA POMOČ
Na delegatski skupščini občinske
organizacije Rdečega križa, ki je
bila minulo soboto v novem
gasilskem domu v Ptuju, je
predsednik lO dr. Lojze Arko
uvodoma spregovoril o delu
občinskega odbora, komisij in
vseh tistih, ki so kakor koli sode-
lovali pri izvajanju nalog in
dejavnosti, ki jih Rdeči križ
opravlja.
V svoji razvejani in široki de-
javnosti povezuje občinska organi-
zacije RKS 35 krajevnih organiza-
cij, prizadevanja pa tečejo, da bi
jih ustanovili tudi v tistih
krajevnih skupnostih kjer tega še
niso opravili, zlasti na področju
mesta Ptuja, kjer je še pet kra-
jevnih skupnosti brez prisotnosti te
humanitarne organizacije, ki bi se
aktivno vključevala v področje
dejavnosti humanitarnega, so-
cialnega, zdravstvenega in
vzgojnega pomena — kot to
določa tudi ustava. Kot vse oblike
dejavnosti morajo biti tudi
izobraževalni programi RK prila-
gojeni interesom delovnih ljudi in
občanov v krajevni skupnosti, šoli
in drugod.
Občinska organizacija Rdečega
križa je to svojo nalogo dosledno
upoštevala že sedaj, vseskozi pa jo
preveva tudi sprejeti program za
leto 1979, ki poleg osnovnih nalog
in dejavnosti vključuje še na-
daljnje usposabljanje aktivistov, ki
bodo morali še bolj postati
koordinatorji in vzpodbujevalci
tovrstne aktivnosti med občani in
delovnimi ljudmi. Poleg krvoda-
jalstva, ki je ena med največjimi
solidarnostmi akcijami, bo kljub
sistemskim rešitvam na področju
socialnega skrbstva in varstva lju-
di, potrebno v Rdečem križu
nenehno razvijati nadaljne oblike
solidarnosti in humanih odnosov
med ljudmi — je povdarila sekre-
tarka OO RK v Ptuju Marija
Gnilškova.
V razpravi so delegati, zlasti iz
področja Slovenskih goric, opozo-
rili na vr,sto nerešenih socialnih
problemov. Doma, na svoji zemlji
sta ostala le starčka ali pa samo
eden od njiju, ki si sam skorajda
več ne more pomagati. Tu je so-
sedska pomoč pri najnujnejših
opravilih še kako potrebna,
pomagati pa jim je treba še z obla-
čili, hrano in posteljnino. Najbolj
žalostno pa je, so razpravljalci
menili, da ima večina teh ljudi tudi
po več otrok, ki pa so na svojo
osnovno dolžnost do staršev poza-
bili. Oglasijo ali vračajo se domov,
ko je kaj za odpeljati ali pa po
njihovi smrti razdeliti. Tako po-
četje so ostro obsodili in dodali, da
tem ljudem moramo pomagati,
vendar naj bo dedič njihovega pre-
moženja nato tudi naša družbe-
nopolitična skupnost.
Za ilustracijo naj navedem samo
primer, da je pred nedavnim rešilni
avtomobil odpeljal iz bolnišnice
mater, ki je ni hotela sprejeti ne
prva, druga in tretja hčerka pri ka-
teri se je ustavil. Končno jo je
sprejela neka znanka. Smo ljudje
res taki...?
Na sobotni skupščini so se s z
lepo prepletenim programom reci-
tacij, glasbe, pesmi in dramskim
prizorčkom predstavili mladi člani
Rdečega križa. Ob koncu pa so
podelili priznanja za zasluge za
krvodajalstvo Tončki Petrovič,
Cilki Migec ter številnim TOZD.
Kristina Petrovič, Milorad
Pavlovič in Andrej Kojc so dobili
srebrni znak krvodajalca, Terezija
Adam, Marija Filipič in Anica
Kostanjevec pa zlati znak krvoda-
jalca.
Na skupščini so izrekli priznanje
vsem članom krvodajalske komisi-
je, ki s svojim požrtvovalnim in
samo s prostovoljnim delom zbira-
jo krvodajalce in zato ni čudno, da
je prav delo aktivistov RK — kr-
vodajalcev in občinske organizaci-
je predsednik republike pred
nedamim odlikoval z redom
Zasluge za narod s srebrno zvezdo.
Svoje naloge pa Rdeči križ ne bi
mogel izvajati, če ne bi bilo v nje-
govih vrstah tistih mnogih ano-
nimnih ljudi, ki spoštujejo njegovo
poslanstvo, ki jim je skrb za sočlo-
veka, medsebojno sodelovanje in
dolžnost pomagati tam, kjer je po-
moč najbolj potrebna tudi edino
vodilo in vsaj drobna hvaležnost
tudi edino plačilo.
mš
Na letošnji osrednji proslavi ob dnevu republike v športni dvorani Mladi-
ka v Ptuju je odlikovanje predsednika republike sprejel predsednik IG
RKS Ptuj dr. Lojze Arko.
Foto: M. Ozmec
DRUŽBENI DOGOVOR ZA DRAVSKO LOVSKOGOJITVENO OBMOČJE
Za ohranitev okolja in divjadi
Zveza lovskih družin v Ptuju je
pripravila predlog družbenega do-
govora, katerega podpisniki bi naj
zagotavljali ohranjanje, vzdrže-
vanje in izboljševanje življenskih
pogojev divjadi, izbiro vrst divjadi
vnašanje novih vrst divjadi v lo-
višča.
Dravsko lovskogojitveno
območje obsega lovišča, s katerimi
opravljajo lovske družine z
območja občine Maribor:
Pobrežje-Miklavž, Rače in Starše;
z območja občine Ptuj: ,,Boris
Kidrič" Kidričevo, Cirkovce,
,,Jože Lacko" Ptuj, Spodnje
Ptujsko polje-Sobetinci in lovska
družina Ptuj; z območja občine
Slovenska Bistrica pa Cigonca-Slo-
venska Bistrica, Crešnjevec,
Laporje in Polskava.
Poleg lovskih organizacij bi naj
bili podpisniki tega družbenega
dogovora vse krajevne skupnosti
na tem območju, občinske
skupščine, organizacije združenega
dela na področju kmetijstva in
gozdarstva, samoupravne interesne
skupnosti za pospeševanje kme-
tijstva, varstva okolja, kmetijske
zemljiške skupnosti, občinski štabi
za teritorialno obrambo iz vseh
treh občin, nadalje zvezi lovskih
družin iz Maribora in Ptuja, prav
tako obe zvezi ribiških družin in
nekateri zavodi.
Ob tej razpravi je treba poudari-
ti, da sta divjad in okolje neločlji-
vo povezana celota. Ker lovske
organizacije gospodarijo z
divjadjo, ostali udeleženci prostora
pa z okoljem divjadi, je nujno
uskladiti delovanje tako, da drug
drugemu ne bodo povzročali težav.
Gledano ozko, samo z gledišča
kmetijstva bi bilo nekako tako: na
kmetijskih zemljiščih pridobivati
kar največ kakovostnih proizvo-
dov, zato iz njega odstraniti vse,
kar bi to kakorkoli oviralo, med
drugim tudi divjad, ki pri
opravljanju svojih življenjskih
funkcij nujno povzroča pojave, ki
jih označujemo s pojmom škode.
Vendar bi bilo uresničevanje takih
ozkih ciljev v nasprotju s širšimi
družbenimi interesi in z naravnimi
zakonitostmi.
Biološko gledano so naravno
okolje in v njem avtohtone vrste
divjadi del celote, ki jo poznamo
pod imenom bioccnoza. Sele, če
človek pri zasledovanju gospo-
darskih ciljev tako v okolju kot v
staležu divjadi s svojim
enostranskim vplivom poruši
ravnotežje, se med njimi pojavi
nasprotje. Torej je iz biološkega
stališča tudi pri zasledovanju
gospodarskih ciljev tako v
gospodarskih panogah okolja, kot
v lovstvu treba kolikor se da
upoštevati biocenotske zakonitosti.
Le tako se bomo izognili ali vsaj
omeili rušenje naravnega ravno-
težja v naravni biocenozi, ki edino
lahko zagotovi nemoten obstoj
gospodarskih panog in divjadi v
istem okolju.
Cim višje stoji družba na
ekonomski in kulturni ravni
razvoja, bolj enakovreden in
nepogrešljiv postaja takoimenova-
ni socialni pomen krajine, ki obse-
ga njegovo blago pri videzu po-
krajine, pri rekreaciji sodobnega
človeka ter kulturno vlogo pri
varstvu naravç. Pomemben del
vseh teh vlog, ki jih morata gozd
in polje danes in jih bosta morala
tudi v prihodnje izpolnjevati pa je
nedvomno varstvo in ohranitev
divjadi.
Čeprav je obstoj divjadi že kot
osnova lovskega gospodarstva
določenega ekonomskega pomena,
je njen obstoj še veliko
pomembnejši iz znanstvenega in
kulturnega stališča varstva narave,
kar morajo brezpogojno upošteva-
ti tako gozdno, kmetijsko in
lovsko gospodarstvo. In prav v
skupnem cilju ohraniti naravo v
njeni prvobitnosti je glavna stična
točka gozdnega,  kmetijskega in
lovskega gospodarstva, ne pa v
tehtanju in primerjavi finančnih
donosov, ki ne morejo biti vsem
osnovno merilo.
Družba je zainteresirana, da
obenem z donosi gospodarskih pa-
nog ohrani tudi vse druge
ugodnosti, ki jih lahko daje pra-
vilno obravnavano okolje. Uskla-
jevanje okolja z drugimi cilji
gospodarstva je žel bilo doslej pri
nas prepuščeno bolj ali manj toku
dogodkov. V prihodnje pa bo
zahtevalko načrtne in konkretne
ukrepe, da ne zaide v slepo ulico.
Uskladitev interesov pomeni, da
morajo vse dejavnosti pri svojem
delovanju v okolju upoštevati celje
drug drugega ter morebitna
nasprotja reševati na način, ki je
za vse najbolj sprejemljiv. Tako
usklajevanje interesov postaja iz
dneva v dan hkrati z intenzivi-
ranjem gozdnega, kmetijskega in
lovskega gospodarstva vse večja
nujnost. Usklajevanje interesov in
zadovoljivo reševanje nasprotij pa
je mogoče le ob tesnem sodelo-
vanju in na strokovni podlagi. Niti
pri vsklajevanju interesov gospo-
darskih dejavnosti niti v naravi, ki
je vsem gospodarskim dejavnostim
podlaga, ni in ne more biti
enostranskih rešitev. Zato je toliko
pomembnejše, da z družbenim do-
govorom damo osnovo za na-
daljnje usklajevanje vseh interesov
upravljalcev okolja.
DELAVNI TUDI
NAJMLAJŠI ČLANI
RDEČEGA KRIŽA
Kadar govorimo o celovitosti dela organb.acije Rdečega križa ne
rnoremo mimn^mlajših, ki se v to humanitarno dejavnost vključujejo od
Žetal prek Ptuja do n^bo^ oddaljene šole v Slovenskih goricah.
Na vseh osnovnih in srednjih šolah so učenci in dijaki povezani v
organizacije mladih članov RK Slovenije, ki ima svoj program dela.
Njihove osnovne naloge so skrbeti za red in čistočo v šou ter njeni
okolici, sodelujejo pri akcijah zbiranja odpadlega papirja in starih oblačil
- skratka radi pomagajo povsod v šoli in krajevni dcupnosti, tam kjer je
njihova pomoč potrebna povsod v šoli in krajevni skupnosti, tam kjer je
njihova pomoč potrebna ш zaželjena. Ob tem pa ne pozabljajo na stalno
izobraževanje kot so predavanja o alkoholizmu, o boju proti k^enju, o
toplih odnosih med ljudmi; spoznavajo lepote naše domovine, njeno
revolucionarno preteklost in narodnoosvobodilni boj. N^več slcrbi pa
posveč^o prvi pomoči in svoje znarije preverjajo vsako leto na
občinskem tekmovanju.
Pomembno področje dejavnosti mladih članov RXS je tiidi v
pridobivanju krvodajalcev saj se mentorji, ki to delo na šolah usmerjajo
trudijo, da bi mladega čtoveka resnično vzgojili v dobrega in pošten^
občana, ki bo priprav^en vedno in vsakomur pomagati.
mš
Za vsaJcega otroka
ob rojstvu
enak prispevek
Načrtovalci opreme za dojenčke že nekaj časa opozarjajo, da imajo
vsi otroci pravico do enakih možnosti za zdravo rast in razvoj, ki pa sta v
mnogočem odvisna od prvih let otrokovega življenja. Vsakemu
otroku je zato potrebno pravočasno zagotoviti potrebno funcionalno in
higiensko opremo, ki bi jo po predlogu n^ v prihodnje dobivale matere
kot standardni zavitek namesto denarnega prispevka za pomoč družini
ob rojstvu. Vseboval bi naj del osnovne opreme, ki jo dojenček nujno
potrebuje, hkrati pa bo embalaža tega, tako imenovanima standardnega
zavitka, izdelana in oprem^ena kot začasno otrokovo ležišče do četrtega
meseca starosti, s čimer bi precej zmanjšali stroške za opremo takoj ob
rojstvu.
Cena takega zavitka, ki je predviden za leto 1979 bi bua 1100
dinarjev, vsaka mati pa bi dobila poleg funkcionalno izdelanega
začasnega ležišča s posteljnim vložkom še 20 tekstilnih plenic, pet
pov^alnih plenic, eno garnituro pleničnih podlog, 40 papirnatih in 20
nočnih plenic, štiri majčke, dvoje pletenih žabic, dve kapici in za nego
vato, va tirane paličice in zaščitno kremo.
Dosedanja denarna pomoč pokriva od 3,5 % stroškov pri
prvorojenem in višjih dohodkih na družindcega člana do 20 % stroškov
pri drugo rojenem in nižjih dohodkih na družmske«a člana, medtem ko
bi po tem novem predlogu za leto 1979 pokrili do 30 % vseh stroškov za
opremo dojenčka.
mš
TEDNIK
- 21. december 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Varstvo kulturne dediščine v Ptuju
v Prešernovi ulici je hiša št. 4
pred nedavnim dobila svojo izvir-
nejšo podobo. Hiša stoji v strogem
mestnem jedru, v nekdanji Tržni
ulici. Po mnenju Curka je redka,
skoraj v celoti ohranjena pred-
renesančna meščanska hiša na Šta-
jerskem   iz  konca   16.  stoletja.
Restavracija letošnjo jesen je gor-
nje mnenje dopolnila s tem, da gre
za gotsko stavbo, ki je bila v 16.
stoletju prezidana. Prezidava pa ji
je dala nadih prehodnega sloga.
Stavba je nadstropna, pritličje
ima troje bidermajersko predela-
nih vrat, dvoje z značilnimi že-
leznimi loputami in eno z lesenimi
vrati. V nadstropju so originalna
okna s paličastimi okviri, policami
in karnisi iz 16. stoletja. Na desni
strani je pomol, ki ga nosita profi-
lirani konzoli. V pomolu in pod
njim je še dvoje oken. Hiša ima iz-
redno širok kap, ki pokriva tudi
pomol. Pod odstranjenim ometom
se kaže način gradnje in sicer
plastenje neobdelanih kamnov,
obdelanih le na vogalih. Ob desnih
vratih je dobro vidno gotsko okno
(morda vrata). Silasto gotsko okno
postavlja hišo, oz. njene dele v
zgodnejše obdobje in seveda kaže
na prezidavo, ki je hiši v 16. stole-
tju dala današnjo podobo.
Potrditev za zg^odnejšo datacijo
najdemo tudi na dvorišču. Na
dvorišče vodi hodnik z banjastim
svodom.V stanovanjske prostore
vodijo originalne stopnice, nad
katerimi sta dve traveji križno re-
brastega oboka, ki se na petih
straneh naslanjata na zid, na šesti
pa na osmerokotni steber s tremi
kockastimi kapiteli z odrezanimi
vogali. Vrh stopnišča je ravno tako
okno kot na fasadi, vendar je z le-
vim zgornjim vogalom vzidano v
že obstoječi gotski obok.
Restavrirana fasada je na eni
strani odkrila gotske stavbne
elemente, na drugi strani pa estet-
sko učinkovito prezentirala me-
ščansko hišo, ki ima podobno
funkcijo kot jo je imela ob koncu
srednjega veka, je stanovanjsko v
nadstropju in trgovsko, oz. obrtni-
ško v pritličju. Potrebna bi bila
ureditev notranjih prostorov.
Tudi na nasprotni strani ceste se
■ že vrše podobna dela, ki jih izvaja
gradbeno podjetje Gradnje .Ptuj.
Zavod   za   spomeniško   varstvo
Maribor, ki skrbi za strokovni del,
je že izdelal tudi celotno doku-
mentacijo o obnovi mestnega je-
dra.
Restavracija starih mestnih jeder
je dolgotrajen proces, povezan s
temeljitimi predpripravami in se-
veda z velikimi finančnimi sred-
stvi. Potrebna ni namreč le res-
tavracija fasade, temveč tudi
obnovitev notranjosti. Cestokrat
slišimo mnenje ljudi, da je staro
bolje pustiti pri miru ali celo
podreti in zgraditi čisto na novo, z
novimi estetskimi prijemi. Stano-
valci bi bili zadovoljni z novimi
zgradbami, vendar mislim, da bi
morali v okviru obstoječega zago-
toviti primernejše stanovanjske
prostore. Staro mestno jedro je
zaključena celota, ki mora biti
enakovredno obravnavano kot,
novi predeli, deležno pa mora biti
še več skrbi, ker je treba v njem
tudi za odmrle funkcije najti nove.
Lažje je seveda načrtovati na
novo, kot pa vkomponirati novo v
staro. V starem namreč moramo
izhajati iz ohranjenih oblik, v no-
vih pa jih šele iščemo (Sumi).
Zakaj je vse to potrebno?
i .1 čuvanju naše kulturne dedi-
c se pozna odnos do naše pre-
teklosti, odgovornost do dediščine,
poznavanje nastanka in razvoja
našega mesta. Staro mestno jedro
pa ne opravlja le funkcije kulturno
zgodovinskega in umetnostnega
spomenika temveč še vedno oprav-
lja centralni del mestnih funkcij
(Sumi). Tudi mesto Ptuj je kot
večina slovenskih mest še vedno
srce danes že razširjenega mesta.
Odgovorni smo tudi širši
družbeni skupnosti.Ohranimo in
čuvajmo tisto kar imamo doma,
žal pa se dogaja, da zunaj često
občudujemo tisto, pred čemer
doma mižimo.
Vsa problematika v zvezi s čuva-
njem in ohranjanjem našega stare-
ga mesta je velika, vendar mislim,
da bi z večjo odgovornostjo do
dediščine, z večjim znanjem in s
sodelovanjem vseh družbenih de-
javnikov mogli reševati eksistenčni
problem mestnega jedra in njego-
vih prebivalcev, problem novogra-
denj, ki bi naj ne rasle iz boja s
starim, temveč v sožitju z njim in
problem novih mestnih predelov,
ki bi naj ne bili zgolj spalni
prostori. Lit.: Iva in Jože Curk,
Ptuj, 1970, str. 99; Nace Šumi,
Prenova Ljubljane (in zazidava
mest), Naši razgledi št. 22, 1978
Kristina SamperI
Poznogotska meščanska hiša, v pritličju vidno gotsko okno.
Foto: Kosi
Sto let organiziranega
glasbenega šolstva v Ptuju
Pod okriljem nemškega glasbe-
nega društva Musikverein, je od
leta 1878 beležena v Ptuju
organizirana glasbena dejavnost, lei
jo v tem času in do danes seveda
delimo v več obdobij. Kronika
šole dovolj zgovorno priča o tistih
viharnih časih, pa tudi o tem, da
že na začetku najdemo v seznamu
imena uglednih slovenskih intelek-
tualcev, ki so poleg Nemcev, tako
spoznavali čarobni svet glasbil.
Leta 1919 je začela delovati
slovenska glasbena šola in je Ptuj
drugo mesto za Ljubljano, ki je
tako ustanovo dobil. Koje tri leta
pozneje  prevzela vso glasbeno
življenje v Ptuju glasbena matica
in ko je v šolskem letu 1926/27
prišel profesor Karol Pahor se je
zanjo začelo novo obdobje, začelo
je rasti zanimanje za glasbeno
vzgojo in že v prihodnjem šolskem
letu se je vpisalo 136 učencev. Ob
praznovanju 10-letnice glasbene
matice 3. aprUa 1932 je s svojim
izbranim sporedom že nastopu
pevski   zbor,   godalni  kvartet,
mladinski pevski zbor in mestna
godba, kar vse priča o zavzetem
d elu v njej.
V šolskem letu 1940/41 je bil
za ravnatelja imenovan profesor
Jože Gregore, ki je nato razvil
vsestransko glasbeno dejavnost,
ponovno ožhrel pevski zbor in
delo zamrlo in nemški glasbeni
učitelji niso zapustili v glasbenem
življenju vidnih sledov.
Novo obdobje, popolnoma
drugačno od prejšnjih, je nastato
po osvoboditvi za ptujsko
glasbeno šolo, ki jo je spet vodil
prof. Jože Gregore vse do leta
1950, ko je to nalogo prevzela
profesorica Eia Šrol-Senčar in jo
uspešno vodila vse do lanskega
leta, ko je bila upokojena, torej
polnih 27 let.
V šolski kroniki je posebej
zapisan 11. maj 1974, ko smo
glasbeno šolo v Ptuju imenovali po
ndcdanjem ravnatelju, skladatelju
in revolucionarju Karolu Pahorju,
je med drugim dgal v svojem
jubilejnem govoru sedariji ravna-
telj profesor Tone Horvat, ko je
delovna skupnost te šole v sredo,
) 3. decembra proslavila svoj
stoletni jubilej z nastopom
nekdanjih in sedanjih učencev v
godalnem orkestru, triu klarinetov
ter mladinskem pihabiem orkestru
in solističnih glasbenih točkah.
Ob jubilqíi so podelili priznarije
' za dolgoletn delo na sou Jakobu
Struclu, prof. Franju Luževiču,
glasbenim učiteljem Franju Petku,
Emeriku Senčaiju in Tatjani
Tomšič ter za dolgoletno ravnate-
^evanje profesorjema Jožetu Gre-
gorcu in Eli Šrol-Senčaijevi.
Delovni skupnosti glasbene šole
Karol Pahor v Ptuju ob jubileju
iskreno čestita tudi naše uredni-
štvo.
mš
Piiznaqe je sprqela tudi Та^аш TomUč.
Foto: Kosi
TEDNIKOV RAZGOVOR Z BRANKO KRANER
V slovenskem prostoru premalo
kvalitetne glasbe
Prepričan sem, da ste slišali že
veliko popevk priljubljene
slovenske pevke zabavne glasbe
Branke Kraner — Stajerke po
rodu. Če ne druge, se gotovo
spominjate njenega lanskoletnega
uspeha na Popevki Vesele jeseni v
Mariboru, ko je očarala občinstvo
s popevko ,,Ko me osvajaš".
Sicer pa jo glasbeni strokovnjaki
ocenjujejo kot izredno nadarjeno
in obetavno pevko, katere delež se
v kvaliteti Slovenske zabavne
glasbe že dobro čuti. In čeprav je
šele na pragu svoje popevkarske
kariere je stekel razgovor prav o
kvaliteti slovenske zabavne glasbe
danes. O tem je v slovenskih revi-
jah in tednikih morda premalo
napisanega — meni sama —
čeprav je kvaliteta tista na kateri bi
morali graditi vse ostalo.
,,Nerada govorim o tem, raje
sem, da o kvaliteti povedo več
glasbeni strokovnjaki, ki so za to
poklicani. Moje mnenje je, da je
slovenska zabavna glasba zelo
mešana, zelo malo je tega, čemur
bi lahko rekli kvalitetna glasba.
Mislim da imamole malo skladate-
ljev, ki pravzaprav namerno delajo
na tem, da bi bila naša glasba
kvalitetna. Skladatelja, ki sta meni
osebno najbolj všeč, ki delata in
gradita predvsem na kvaliteti sta
Jani Golob in Deco 2gur, všeč pa
mi je tudi skladatelj starejše
generacije Jure Robežnik. Menim,
da ostali skladatelji pišejo skladbe
za tiste poslušalce, ki jim skladba
pride hitreje v uho."
,,Veliko naših poslušalcev je
predvsem za komercialno glasbo,
veliko manj pa jih je seve-
da za glasbo, ki je kvalitetnejša,
kajti zanjo potrebujejo več časa
da jo sploh dojamejo. Seveda je
naloga vseh, ki se ukvarjamo z
glasbo, da jih privajamo na
poslušanje kvalitetne glasbe. Je pa
to res težko, kajti še vedno
prevladujejo takšne razmere, da je
to nemogoče."
Na kakšne razmere mislite?
,,Ja,   mislim   predvsem   na
profesionalnost petja, pa tudi na
vse reklame in popularizacijo
vsakega posameznega pevca.
Poglejte, pevka Marjetka Falk ima
sedaj kvalitetno glasbo. Če bi
hotela zasloveli" močneje ni
dovolj privajati poslušalce k temu,
da bi njeno petje razumeli, vsi
stranski efekti so skoraj važnejši,
prevladujejo pač v večini prime-
rov. Zato je njej toliko težje. Vse
kar poje predvsem snema za radio,
le malo koncertov ima, zato
poslušalci niso tako vroče
navdušeni zanjo."
Kaj pa vaša popularnost, vaš
največji uspeh v zadnjem času?
,,Mogoče je bil to prav moj
nastop na festivalu v Piranu, kjer
sem prepevala na festivalu
Melodije morja in sonca skladbo
Jureta Robežnika. Ta skladba je
meni osebno bila zelo všeč.
Zadostovalo mi je to, da me je
skladatelj sam javno pohvalil.
Nisem dobila nobene nagrade.
Tudi na letošnji Slovenski popevki
sem pela skladbo istega skladate-
lja, ki je zelo kvalitetna in mislim,
mislim, da je to tisto kar želim in
približujem se temu."
Torej ste med tistimi pevci, ki
res čutijo in vedo kaj pojo?
,,Vsekakor, rada pač imam lepo
in kvalitetno glasbo in v tem vidim
vse lepote popevkarskega sveta."
Upamo in želimo, da bo Branka
Kraner v svoji popevkarski karieri
zares dosegla to kar želi in da pri
tem ne bo ostala brez podpore
poslušalcev in njenih oboževalcev.
M. Ozmec
Branka Kraner, vedno nasmejana
in razpoložena, takšna, kot jo pač
poznamo.
Foto: M. Ozmec
I_VIDA ROJIC_I
ZZ2 UPORNE Czi
SLOVENSKE GORICE
(77. nadaђevanje)
IZ AVSTRIJE PREKO SLOVENSKIH GORIC V PARTIZANE
V Slovenskih goricah je sodelovalo leta 1944 v osvobodilnem
gibanju že toliko prebivalcev, da ni bilo težko najti zavetišče na poti v
partizane tudi raznim delavcem, ki so delali v avstrijskih industrijskih
središčih iz raznih okupiranih dežeL
Več teh se je odločilo za vstop med jugoslovanske partizane. Tudi
pobegli vojni ujetniki in begunci iz taborišč so iskali zvezo za pot med
jugoslovanske partizane.
Ker so delali v Avstriji tudi fantje iz Slovenskih goric, povezani v
Osvobodilni fronti, so prav ti omogočih marsikateremu, da je prispel v
vrsto NOV.
Ce pregledujemo spisek bivših borcev Lackovega odreda, najdemo
več imen Ukrajincev, Po^akov, Cehov, Slovakov, Italijanov in še
nekaterih narodnosti. Naj omenim le pot, ki je vodila pripadnike raznih
narodnosti prek Slovenskih goric v partizane na Kozjak. V skupini so bih
trije Cehi, Slovenec iz Trsta in dva Italijana. Iz Kapfenberea, kjer so
pobegnili z dela, jih je vodil avgusta 1944 Janez Teuner iz vukovskega
dola, zaposlen v Kapfenbergu in povezan v OF. V Slovenskih goricah so
se skupini pridružih še trije beçunci iz nemške vojske.
Najprej so vsi skupaj našh zatočišče za nekaj dni pri svojcih Janeza
Teuneija v Vukovskem dolu, nato za teden dni pri kmetu Pihleiju v ,
Gačniku, nazadnje pa še za nekaj dni na neki postojanki, preden so prišli
ponje kurirji Lackovega odreda s Kozjaka.
AKTIVISTI OF V ZAHODNEM DELU SLOVENSKIH GORIC
Leon (Franc Zalaznik) in Niko (Srečko Rojs) sta v jeseni 1943
vzgojila v zahodnem delu Slovenskih goric vrsto aktivistov OF. Ti so leta
1944 razmahnili osvobodilni boj v tem predelu. Med njimi so bih: Boris
Drnovšek-Nace, Eia Kristl-Tanja, Aleksander Pirher-Aco, Miha Bračič,
Edo Zorko-Mihec in še nekateri, ki jih bomo še spoznali.
Aprua 1944 sta pridobila Ernest Golob-Savo (starejši) in Valentin
Dreo-Cvirn iz Gradišča za sodelavca Maksa Ermana-Dušana iz Porčiča.
Čez nekaj dni je bil pri Dušanu pomemben sestanek OF, na katerem so
sprejeli nove naloge za razmah OF v širšem območju.
V tem času je aktivist Feliks Dvoršak - Zalokar navezal stike z
Ludvikom Matjašičem iz Gočove, kar je rodilo bogat sad, saj je Matjašič
pridobil za osvobodilni boj močne sodelavce: Vinka Pečoviuka, Janeza,
Katico in Martina Kurbus, Vinka Frasa ter Janeza in Alojza
Krambergerja. Zatem se je krog sodelavcev širil dalje.
Pri Kerenčičevih v Pesnici so se do aprila 1944 shajali člani
okrožnega odbora OF Maribor: Kovač (Dušan Spindler), Jernej (Maks
Gašparič), Špela (Jadviga Goleš), Joco (Ivan Zagemik), Jakec (Berti
Filipič), Stojan (Marjan Bantan) in Niko (Srečko Rojs).
Med aktivisti se je uveljavil tudi Mirko Kokrič-Km et, posestnik v
Vukovskem  dolu,  steber osvobodilnega boja v svojem domačem
območju in član mariborskega okrožnega odbora OF, ter prvi sekretar
odbora OF, ustanovljenega v Vukovskem dolu že aprila 1943. Njegov sin
Dušan je odšel v partizane že leta 1942.
Mirka Kolariča so Nemci aretirali že februarja 1944. Internirali so ga
v Strnišču, od koder je pobegnil Njegova žena se je umaknila z dvema
hčrkama v ilegalo.
POSTOJAЖE OF
Za varnejše delo so bile aktivistom potrebne trdne in dokaj varne
postojanke, kjer so se sestajali in občasno stanovau.
Poznamo postojanko pri Kerenčičevih na Pesnici. Ker je bila tam
gostilna, je bilo shaianje v njej manj sumljivo. Nemci pa so kljub temu
prišli na sled, da delujejo Kerenčiči v osvobodilnem boju. Očeta Antona
so aprila 1944 aretirali, junija pa hčerko Manico, v partizane pa sta odšla
juniga 1944 hčerka Marica in sin Tonček. Doma je ostala le mati
Romana, a tudi ona je odšla v partizane že julija.
Na drugi močni postojarúci v Vukovácem dolu pri Mirku Kolariču,
so se prenehali shajati že februarja 1944, ko so aretirali očeta Mirka inje
odšla njegova žena z dvema hčerkama v ilegalo.
Po odhodu Kolaričevih je bila v Vukovskem dolu postojanka pri
kmetu Jaušniku do 8. marca 1945, ko so družino Nemci aretiralL
Pri Lenartu so se aktivisti zatekaU k Pirheijevi mami Mariji-Pepci, ki
je vzdrževala vezi OF s Koreno, Gradiščem in ^utomerskim okroqem.
Postojanko so imenovali „Babica". Na iijej so se oglašali tudi vojaški i
novinci. \
Postojanke so bile še v raznih krajih: v Gačniku pri Šabedrovih, y
Lenartu pri Dalmatincu (lekarnarju), v Crmlji pri Vidicu in Kronfoglu, ;
pri Muršaku v VoUčmi, pri Eli Kristl-Tanj i v Koreni in drugod. i
IZDAJALEC MILOŠ j
V Sp. Žerjavcih je bila javka OF pri Škrofičevui. Franc Skrofič in j
njegova žena Magdalena-Tiučka, kurirka za zvezo s Pohorjem, sta i
fsrejela na svoj dom decembra 1941 Frančevega brata Konrada !
krofiča-Krušnflca, pohorskega partizana. Pri njiju se je ranjen zdravil \
več tednov, nato je ostal doma in deloval v osvobodilnem gibanju, j
Spomladi 1944 je imel zvezo z Antonom Ne^om iz Maribora. Neger pa |
je nasedel bivšemu partizanu Milošu, kije stopil v gestapovsko službo, ko |
so ga Nemci prijeU. _ !
V službi gestapa je prišel Miloš v Žerjavce, češ, da je kurir Pohorske I
brigade. Oglasil se je pri Krušniku. Ta ga je sprejel in pripravu, nič j
hudega sluteč sestanek v Nedeljkovi viničariji. Tu so se sestali Krušnik,
Polde Ban in Tone Žemljic. Miloš pa je sem pripeljal gestapovce,
oblečene v partizane. Knišnik, Ban Ln Zerriljič so poznah past. Segli so '[
po orožju, a zaman. Nemška premoč je bila prevelika. Vsi trije so '
obležali mrtvi. Domačini so jih pokopah na lenarškem pokopaUšču. Za
1. maj 1944 so mladinci OF okrasih njihov grob z jugoslovansko-
trobojnico, in zasadili bele in rdeče rože_. i
Po žalostnem dogodku v Sp. Žerjavcih so Nemci zaprU več j
domačinov. \
OBVEŠČEVALEC S POHORJA \
Od aprila 1944 je bilo oporišče OF pri Jožetu Golobu v Gradišču. \
Juhja je bil pri njem pomemben sestanek terencev OF, ki je položuj
temere obveščevalni mreži pri Slovenskih goricah.
Na sestanek je namreč prišel s Pohorja Mirko Holc-Franjz nalogo,
da terenci razpredejo niti obveščevalne službe po slovenskogoriškan
ozerrüju, ki bo povezana s centrom IV. operativne cone na Pohorju.
ŽTe prej so aktivisti zbirali podatke o okupatorju, njegovih '
oboroženih enotah, Slovencih v službi okupatorja, kar so nujno]
potrebovah pri svojem delu. Po sestanku pri Jožetu Gotobu v Gradišču ¡
pa so zbrana poročila redno posijali na Pohorje. Obveščevahio mrežo so j
razširiU in pndobih več zaupnikov med orožniki, med zaposlenimi na i
občinskih uradih in drugod v nemških službah. '
Nada^evai^e prihodnjič i
10 - NAŠI DOPISNIKI
21. december 1978 —
TEDNm
PRIPRAVE NA NOVOLETNO PRAZNOVANJE
SLOVENSKA BISTRICA
Na območju občine Slovensica
Bistrica tečejo širol^e priprave na
praznovanja Novega leta. V izlož-
bah trgovci ponujajo številna no-
voletna darila. Posebno skrbno se
pripravljajo na novoletna prazno-
vanja v okviru občinske zveze
prijateljev mladine, kjer deluje po-
sebni koordinacijski odbor.
Zal se organizator tudi letos sre-
čuje s finančnimi, težavami, ki one-
mogočajo, da bi uresničevan dobro
zastavljen program prireditev za
območje celotne občine. Kljub
vsemu pa je organizator poskrbel,
da se bodo najmlajši tudi letos
lahko poveselili ob Dedku mrazu.
Sredstva, zbrana iz naslova sa-
moupravnega sporazuma o novole-
tnem praznovanju v občini Sloven-
ska Bistrica, ki so ga sprejeli v
lanskem letu in so namenjena za fi-
nanciranje kulturnih prireditev in
tudi drugih dejavnosti v okviru no-
voletnih praznovanj, se zbirajo zelo
počasi in to največ v novembru in
decembru. To pa v veliki meri ovira
programiranje prireditev za
najmlajše.
Pri občinski zvezi prijateljev
mladine Slovenska Bistrica bodo
tudi letos za najmlajše pripravili
številne kuhurne prireditve, glasbe-
ne predstave, lutkovne igrice, risa-
ne filme in drugo. Dedek mraz pa
bo razdelil tudi kolektivna darila
vrtcem, šolam in drugim ustano-
vam kjer se združujejo najmlajši
občani. Za otroke, ki nosi vključeni
v predšolsko varstvo pa bodo pri-
pravili posebne svečanosti v kra-
jevnih skupnostih, kjer bodo dele-
žni enake pozornosti kot vsi otroci
vključeni v organizirano varstvo.
Viktor Horvat
SREČANJE Z ABRAHAMOM
Morda me je le naključje pri-
vedlo do tega, da sem izbrskal da-
tum 17. decembra 1978. Kaj hitro
sem se spomnil, da prav na ta dan
praznuje svoj 50-rojstni dan in te-
mu primerno srečanje z
Abrahamom, naš dopisnik in
osebni prijatelj France MESKO.
Ko sem ga zaprosil za nekaj
besed, mi je na kratko povedal
tole:
,,Kot vidiš si me našel za pisalno
mizo in strojem, kjer pravkar pri-
pravljam sestavek na naš to-
varniški časopis Aluminij. Kot veš
tudi redno dopisujem v naš
TEDNIK, saj mi je to ne le hobi,
ampak želja, da bi naši bralci bili
seznanjeni tudi z nekaterimi do-
godki iz KS Kidričevo in DO TGA
kjer sem zaposlen že od leta 1955.
Sicer pa na kratko tole: Rodil
sem se 17. decembra 1928 na
Polenšaku kot sin revnih staršev, v
tem kraju sem tudi obiskoval šolo,
(zgradba bi bila potrebna temelji-
tega popravila!) na kateri je bil
ravnatelj Franc VICAR, ki je
dobro znan igralec in tudi iz mari-
borskih oddaj feljtona radia Mari-
bor. Vihra druge svetovne vojne ni
prizanesla tudi nam, saj so očeta
mobilizirali pa tudi sam osebno
sem poskušal nekaj grenkobe dru-
ge vojne vihre. Po osvoboditvi sem
se zaposlil v rudniku premoga v Za-
gorju, nato odšel v JLA in leta
1950 v rednik svinca Mežica, od
tam k podjetju Slovenija ceste, pa
spet rudnik premoga Raša pri
Pulju in končno leta 1955 v TGA
kjer sem še danes.
O vsej svoji družbenopolitični
aktivnosti ne bi govoril ker o tem
govorijo dejstva, moje družbe-
nopolitične funkcije in zaupanje
naših občanov. Želim vsa svoja
nadaljnja leta posvetiti
družbenopolitičnemu delu v prid
naši družbeni    skupno-
sti. To pa je tudi vse o čemer sem
želel kaj povedati, kajti o mojem
delu naj govorijo rezultati mojega
dela in aktivnosti. Želim, da bi
tudi v prihodnje imel dobre sode-
lavce, kot sem jih do sedaj, želim
tudi vsem našim krajanom ter
bralcem TEDNIKA srečno in
zdravja polno Novo leto 1979!"
Toliko nam je povedal naš sode-
lavec radia in Tednika Ptuj. Ob tej
priliki mu tudi mi zaželimo srečno
praznovanje in še mnogo let v kro-
gu svoje družine. ISKRENE
ČESTITKE OB ŽIVLJENSKEM
JUBILEJU! Besedilo in posnetek:
Kondrad Zoreč
Jubilant je vedno pri delu
Zdravniške
ordinacije
še vedno
polne
Kljub temu, da moramo za
zdravniške preglede, bodisi pri
splošnem zdravniku ali pri specia-
listih prispevati ali kot temu pra-
vimo, participirati za zdravstvene
Zdravniške ordinacije so vedno
polne!
usluge, so čakalnice zlasti v teh
dneh, ko smo ljudje še toliko bolj
izpostavljeni raznim vremenskim
spremembam, še posebno polne.
Posnetek, ki ga objavljamo,
smo napravili eno sredo na
rentgenskem oddelku internega
oddelka splošne bolnice dr. Jožeta
Potrča v Ptuju. Tu vidimo polno
pacientov v bolniških haljah, ne
manjka pa tudi ,,civilistov", ki so
prišli iz raznih krajev, bodisi
Haloz ali Slovenskih goricah na
preglede želodca, dvanajstnika pa
tudi specialnega pregleda. Tokrat
je pregledoval primarij dr. Jože
Neudauer.
Vemo, da so zdravniki kot ved-
no, preobremenjeni z delom, da
delajo dopoldne, popoldne. Malce
nerodno pa vseeno je, da morajo
bolniki, ki prihajajo na preglede
želodca, priti na ta pregled včasih
celo popoldne in to tešči.
Besedilo in slika: jok
Krvodajalka - ,
moj vzor
v današnjem času je mnogo j
prometnih in drugih nesreč. Za re- ■
šitev človeškega življenja je potre-
bna kri. Krvi ne morejo delati v
nobeni tovarni. Kajti kljub visoko
razviti znanosti še niso ugotovili,
kako bi lahko naredili kri. Zato jo
more darovati človek.
Spominjam .se naslednjega: Teto
Tilo sem zmeraj spraševala, kam
gre. Povedala mi je, da gre dati
kri. Vprašala sem jo, kje daje kri.
,,V bolnici", mi je odgovorila. Ker
sem se bala krvi in sem mislila, da
kri boli, sem jo vprašala, če to kaj
boli. Zasmejala se mi je in odgo-
vorila: ,,Kri nič ne boli in tudi po-
tem ne bom brez krvi." ,,Kdo pa
rabi vašo kri?" sem vprašala.
,,Tisti, ki se ponesreči ali bolnik
pri operaciji."
Sla sem tudi zraven nje v
bolnišnico, kjer je dajala kri. Vi-
dela sem, da je to posebna soba.
Tam so mi tudi povedali, da se ti
ljudje, ki dajejo kri, imenujejo
krvodajalci. Pri nas v Sloveniji je
potrebno, da daruje kri najmanj
dvesto krvodajalcev na dan.
Želim si, da bi tudi jaz dajala kri
in postala tako zavzeta aktivistka,
kot je sedaj teta Tila. Naj bo čim
več krvodajalcev in malo nesreč!
Jožica ZUPANlC,
Silva KUREŽ
5. a razred
0 5 HAJDINA
Uspeh Ptujčanov na 24. jugoslovanskem
ornitološkom šampionatu v Mariboru
člani mladega društva za
varstvo in vzgojo ptic v Ptuju so se
že nekajkrat predstavili kot uspešni
vzgojitelji ptic, pomembni uspeh
pa so dosegli na pravkar minulem
jugoslovanskem ornitološkem
šampionatu v Mariboru in na
tretjem republiškem prvenstvu.
Na področju varstva zunanjih
ptic in vzgoje sobnih ptic so dobili
priznanje republiške zveze, osvojili
pa so kar pet medalj in sicer Ivan
Gobec iz Ptuja za II. mesto v ju-
goslovanskem merilu, dve drugi
mesti na republiškem prvenstvu in
dve tretji mesti prav tako v slo-
venskem merilu.
Tudi nastop Alojza Tovornika iz
Ptuja je bil odličen. S križancem
kanarčka — lišček je osvojil 88
točk.
Za uspeh veljajo vsem čestitke,
osvojene medalje pa naj bodo
mlademu društvu vzpodbuda za še
večjo aktivnost na tem humanem
področju in tako ohranjevanju
lepot narave in življenja v njej.
Alojz Seguía
PRVI SNEG
Ko se prebudim, zagledam sneg.
Bele snežinke se poigravajo v vetru
in kakor jutranja rosa padajo na
zemljo. Vse postaja belo in mirno.
Mogočne smreke so povesile svoje
veje pod težo snega. Ptički se
nemirno spreletavajo od drevesa do
drevesa. Iščejo si hrano in upajo,
da bodo otroci čim prej natrosili
drobtinice na okno. Hrib je ves bel
in komaj čaka, da pridejo otroci.
Sosedov Janez že veselo kliče os-
tale v vasi, naj gredo z njim. Pri-
družil sem se mu tudi jaz in jo s
smučmi v rokah mahnil za njim.
Dekleta so nas z vrha hriba pozdra-
vila z belimi kepami. Začela se je
prava borba. Kepah in metali v
sneg smo vsa dekleta, ki nam niso
bila kos. Le nekaj dečkov je ostalo
na hribu. Nekaj časa so gledali,
nato so začeli delati velike kepe.
Sestavljali so jih in kmalu je na
hribu stal velik sneženi mož. Črne
oči iz oglja, veHk koren za nos in
sosedov zeleni lonec na glavi so ga
naredili pravega junaka. Ponosno
je stal in gledal, kako se sankamo
in smučamo. V gozdu seje oglasila
drobna ptica. Zamislil sem se in
sklenil, da ji naredim krmilnico.
Ko me je zazeblo, sem stekel
domov in začel delati krmilnico za
ptice. Kmalu je bila končana. Od-
nesel sem jo na dvorišče in nasipal
vanjo hrano. Počasi in previdno so
prihajale ptice in veselo jedle. Bilo
mi je toplo pri srcu, ker sem naredil
nekaj za ptice. Stric Jože mi je ob-
ljubil, da bova hodila vsak teden v
gozd hranit srne, fazane in zajce.
Zelo sem se razveselil in upam, da
sneg ne bo hitro skopnel, da se
bomo lahko sankali in smučali.
Danilo Brezinšek, 7. a
OS Martin Kores
Podlehnik
SANKE V HIŠO
Zopet je zapadel sneg. Vi smo ga
zelo veseli.
Nekega popoldneva, ko sem pri-
šla iz šole, sem se šla sankat.
Najprej sem si naredila progo. Pro-
ga je peljala mimo hiše. Dolgo sem
se že vozila in proga je bila še zelo
zglajena. Sanke so letele bolj kot
od začetka. MisHla sem še iti v hišo,
pa sem si rekla: ,,Enkrat se še pe-
ljem, potem pa gremo v hišo, ker
me že zelo zebe." In peljem se še
enkrat, zadnjikrat. Toda zadnji-
krat ni šlo vse tako lepo kot prej.
Proga je bila že ledena. Ko se pripe-
ljem do sredine proge, me začne
zanašati. Nisem se mogla ustaviti.
Sani so zapeljale s proge in letele
proti hišnemu oglu. Ker sem vede-
la, da se bom zaletela, sem skočila s
sani. Imela sem smolo. Ko sem sko-
čila, sem bila nerodna in sem padla.
Sani so se odpeljale same v hišo.
Odnesle so kos fasade.
Nada Horvat,
OS Vi tomar ci
KIDRIČEVO
Še vedno precej ročnega
dela
Čeprav smo danes vajeni kupovati čevlje le v trgovinah s čevlji,
vseeno ne smemo pozabiti tistih, ki še vedno precej dela bodisi pri
navadnih ah zaščitnih čevljih opravijo ročno in ob tem mnogim tudi
zakrpajo ah popravijo stare čevlje. Eni od takili, ki pridno delajo, so tudi
marljivi čevljarji iz čevljarske delavnice Kidričevo, ki vljudno sprejemajo
svoje stranke in jim tudi ugodno v i^ihovih željah in predvsem potrebah.
V čev^arski delavnici v Kidričevem delajo predvsem zaščitno
obutev. Posnetek: K. Zotec
Vsebolj prehajajo na mehaniziran način dela, toda kot doslej bodo
prav gotovo tudi v bodoče ostali zvesti svoji tradicqi in še marsikaj'
popravili ali celo napravili ročno, kar je tudi trdno in zanesljivo. OstaU
bodo zvesti svojim nekdanjim strankam, saj jim ne odrekajo niti takih
popravil, ki jih danes že marsikje ne sprejemajo v popravilo. Zavedajo se,
da s tem pomagajo mnogim delavcem z manjšimi dohodki, ki si ob
števUnejši družini ne morejo pogosteje kupovati novih čevljev. Prepričani
smo, da bodo naši čevljarji iz Kidričevega ostali še naprej zvesti
strankam. Želimo jim mnogo delovnih uspehov!
France Meško
Praktična uporaba
sončne energije
v AGlS-u je bilo prejšnji mesec
zanimivo predavanje o energet-
skem potencialu, ki bi naj v
prihodnosti nadomestil nekatere
klasične vire energije. Društvo
inžinirjev in tehnikov Kidričevo ter
društvo ljudske tehnike AGIS je v
sodelovanju s predstavniki VTS
Maribor in delovne organizacije
Cevovod, pripravilo predavanje o
praktični uporabi sončne energije.
Ves potek zanimivega podajanja,
še  ne v  popolnosti  raziskanih
možnosti in pogojev izkoriščanja
te energije, so spremljali filmski
vložki in diapozitivi, s katerimi so
bili nazorno prikazani nekateri
poskusi, kako v bodočnosti
zagotoviti normalne pogoje za
življenje, s to vrsto energije. Žal
kljub zanimivi temi ni
bil zadovoljiv obisk iz AGIS-a.
Zanimanje za te vrste predavanj pa
so pokazale tudi nekatere srednje
šole in delovne organizacije iz naše
občine.
V nadaljevanju naj navedemo
nekaj najzanimivejših odlomkov iz
predavanja in razprave.
Sonce je za človeško ero
neizčrpen, stalen vir energije in
osnova za življenje na Zemlji.
Prav to dejstvo in spoznanje
človeštva, da zaloge klasičnih virov
energije na Zemlji niso neskončne,
da zgorevanje trdih, tekočih in
delno plinastih snovi močno
onesnažuje okolje in da energetske
potrebe strahovito naraščajo, je
vodilo znanstvenike k podrobnim
analizam in novim raziskavam o
možnostih za izkoriščanje energije
Sonca. Sonce, ta veličastni in za
človeška merila praktično
neskončen vir energije, sije na
Zemljo in ji pošilja energijo, ne
glede na politične meje ali
ekonomske pregrade. Količina
energije je odvisna samo od
geografskih in meteoroloških
pogojev.
Trda, tekoča in plinasta goriva
bo človeštvo izkoristilo v nekaj
stoletjih. Nato mu ostanejo še viri,
kot so nuklearna goriva in seveda
sončna energija. Razen direktne
sončne energije poznamo še
posredne energetske vire Sonca,
kot so: energija vode in plimova-
nje morja, energija vetra in energi-
ja akumulirana v rastlinskem in
živalskem svetu.
Tehnične možnosti za izkorišča-
nje sončne energije so danes zelo
razUčne, vendar jih lahko strnemo
v dve grupi:
1. spreminjanje sončne energije
v toploto v zbiralnikih ali
kolektorjih. Ta sistem se izkorišča
predvsem za segrevanje sanitarne
vode in ogrevanje bazenske vode,
2. spreminjanje sončne energije
v električno energijo v solarnih
celicah. Ta sistem je uporaben za
napajanje električnih potrošnikov
z energijo (elektr, ure, tranzistorji,
elektromotorji itd.).
Uporaba sončne energije zahte-
va tudi primerno tehnologijo. S
tem se brez dvoma odpira
priložnost za slovensko industrijo,
da se že v začetku razvoja ,,solarne
tehnologije" s polno mero smelosti
vključi v ta proces. Trenutno ni
potreben niti velik kapital niti zelo
obsežno znanje.
In končno, v tisočih bojlerjih za
toplo vodo, ki so danes v naših
gospodinjstvih, bi lahko zamenjali
električne grelce s soncem in s tem
čuvali naše zaloge goriv. Za
energetsko bilanco sicer to ne
pomeni mnogo, toda spoznanje,
da imamo Slovenci zaloge
klasičnih goriv le do leta 2035 nas
lahko vendar vzpodbudi, da
obrnemo energetska žrela proti
Soncu.
Srečko Sneberger
Tako izkoriščanje sončne energije je sicer enostavno, vendar
našo družbo veliko stane
Zavod dr. Marijana Borštnarja Domava
objavlja   prosta dela in naloge
KURJAČA
Pogoji:
poleg splošnih se za opravljanje del in nalog zahtevajo še na-
slednji pogoji:
— KV delavec ustrezne smeri
— opravljen izpit za kurjača centralne kurjave
— odslužen vojaški rok
— 6 mesecev delovnih izkušenj
Področje dela:
delo v kurilnici in opravljanje drugih nalog v skladu s potrebami
zavoda.
Poskusno delo en mesec. Nastop dela 15. januarja 1979.
Kandidate prosimo, da predložijo pismene prošnje z dokazili o
izpolnjevanju zahtevanih pogojev, osebno ali po pošti na
naslov: Zavod dr. Marijana Borštnarja Domava, 62271 Mo-
škanjci, v 15 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 8 dneh po opravljeni
izbiri.
TEDNIK
- 21. december 1978
Sport in druStva -11
PIONIRKE OŠ F. OSOJNIK PRVE V SLOVENUl
Odličen uspeh mladih atletov občine Ptuj
Atletska zveza Slovenije je pred
dnevi objavila vrstni red pionirskih
ekip v atletiki za leto 1978. V
tekmovanju za MALI PIONIRSKI
ATLETSKI POKAL SLOVENI-
JE, kjer tekmujejo učenci 5. in 6.
razreda iz cele Slovenije, so pio-
nirke 0§ F. Osojnika iz Ptuja
osvojile izmed 29 ekip SR Slo-
venije prvo mesto z 808 točkami.
Druge so bile prav tako Ptujčanke
in sicer iz OS T. Žnidariča. OS I.
Spolenjak je pristala na 16. mestu,
Kidričevo pa na 17. mestu.
Med pionirji je zmagala OS
Šenpeter pri Novi Gorici, T.
Žnidarič pa je osvojila dobro tretje
mesto. Tudi Kidričevo je uvrščeno
na solidno- 7. mesto. Skupno je
tekmovalo 27 ekip.
Ce upoštevamo, da sta med
posamezniki zmagala v skoku v
višino v konkurenci starejših
pionirjev Milena Bele iz Zetal in
Dušan VrabI iz Ptuja, je uspeh
mladih atletov iz občine Ptuj še
večji. AZS je že objavila lestvico
najboljših pionirjev in pionirk za
leto 1978. Tudi tu ne nekaj atletov
iz ptujske občine. V skoku v višino
je Milena Bele s 163 cm na dru-
gem, v troboju pa s 1728 točkami
na četrtem mestu. Marija Tili je s
časom 1:41,4 v teku na 600 m
peta, Milena Hacier pa deseta.
Med pionirji je Dušan VrabI pres-
kočil 182 cm ter je v slovenski lest-
vici na šestem mestu. Damir Prstec
pa v teku na 100 m s časom 11,8
na osmem mestu.
Tudi v Atletskem pokalu Slo-
venije" srednjih Sol so bili Ptuj-
čani uspešni. Med mladinkami je
gimnazija Dušana Kvedra na
drugem mestu. Šolski center GU
Ptuj pa na desetem mestu.
Zmagala je gimnazija Novo mesto.
Med mladinci so bili gimnazijci
Ptuja tretji. Kovinski šolski center
Ptuj^a deseti.
Rezultati mladih atletov občine
Ptuj so bili torej v letošnji sezoni
dokaj dobri, kar je nedvomno
dokaz, da imamo precej atletskih
talentov, vendar je treba z njimi
delati in seveda zato dobiti tudi
ustrezno podporo širše družbene
skupnosti in ubirati pot tudi v
Ptuju, ki postavlja dolgoročno po
Portoroških sklepih atle-
tiko—kraljico športa med prve
športne zvrsti, ki bi se naj gojile
med slovenskim narodom.
OP
STRELSKO TEKMOVANJE OB DNEVU OBOROŽENIH SIL
Dobra organizacija - množična udeležba
- odlični rezultati
v vrsto športnih in drugih
prireditev ob dnevu oboroženih sil
se vk^učuje tudi strelsko tekmo-
vanje članov in članic izvršnili
organov družbeno-političnih orga-
nizacij, SO, IS in občinskega štaba
TO. Tokrat je organizator
tekmovanja občinski štab TO z
zadovoljstvom ugotavpal, da seje
letošnjega tekmovanja udeležilo
nadpovprečno veUko tekmoval-
cev. Uspehi tekmovanja pa
nedvomno kažejo na pravilnost in
stalno prisotnost obrambnega
usposabljanja in obenem tudi
podružbljanja splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite.
Z dobrimi rezultati so presenetile
tudi tovariš ice; nekatere med
njimi so na tem tekmovanju tudi
prvič streljale z orožjem.
Ce odštejemo slabo vreme, ki je
kar naprej oviralo tekmovalce, je
bilo tekmovanje vzorno organi-
zirano; tekmovalci pa so kljub
temu dosegh odlične rezultate.
Občinski štab TO je pripravil za
ekipnega in posamičnega zmago-
valca posebne pokale. Pri seštevku
rezultatov streljanja s pLštolo in
avtomatsko puško je prvo mesto
med ekipami zasedal OS TO s 418
krogi, drugo mesto komite OK
ZKS Ptuj s 378 krogi in tretje
oddelek  za  LO  s  377  krogi.
Najbopi rezultat med posamez-
niki pa je dosegel Franc Skrt,
predstavnik  ZZB  NOV  s  174
krogi.
Sicer pa je letošnje tekmovanje
vnovič pokazalo, da je potrebno
takšnim in podobnim tekmova-
njem posvečati posebno pozor-
nost, saj skozi to dokazujemo tudi
stopnjo naše obrambne priprav-
^enosti in izurjenosti. Organizator
OŠ TO je odločil, da postane
tekmovanje v bodoče tradicbnal-
no.
Tekmovanje je bilo v ponedeljek
na  strelišču  v  Rabe^čji  vasi;
udeležilo pa se ga je prek 50
tekmovalcev za razliko od
lanskega tekmovanja, ko je
tekmovalo   le  13  tekmovalcev.
Tudi to tekmovanje je bilo
posvečeno dnevu oboroženih sil
Jugoslavie.
MG
NOVINARJI SMO KEGLJALI
Najboljši Korošci
Preteklo soboto smo se v mariborskem hotelu Habakuk novinarji, ki
delamo na obočju severovzhodne Slovence pomerih v keg^anju. Zbralo
se nas je 38 iz osmih redakcij. Metah smo 25 na polno in 25 na čiščenje.
Končni vrstni red ekip: 1. Korošci (^adio Slovenj Gradec) 552, 2. Novi
Tednik (Celje) 548, 3. Delo (dopisništvo Maribor) 515, 4. Pomurci
(Vestnik in Radio Murska Sobota) 506, 5. Večer 472, 6. Združeno delo
458. 7. Radio Maribor 397, 8. Radio - Tednik Ptuj 348 itd. Naša ekipa
je nastopUa okrnjena, vendar smo tekmovali Tudi to je nekaj, čeprav
nismo nič trenirah.
Med posamezniki je bil n^bopi Ivo Mlakar (Korošec - razumljivo)
228, pred Borkom de Cortijem (Delo) 196 m Bodadijem (Novi Tednik)
195 podrtih kegljev. Med posameznicami je tudi tokrat n^bo^e zadevala
Majda Struc (Delo - Maribor). Podrla je kar 151 kegjyev. Naslednje
srečanje bodo pripravili Pomurci.
L k.
DELAVSKO-SPORTNEIGRE
v pikadu - uspeh za kmetijski
kombinat
v športni dvorani „Mladika" je bÜo v petek tekmovanje v ženskem
pikadu v okviru tekmovanj delavaco-športnih iger. Kljub temu, da se je
prijavilo kar 16 ekip, syje tekmovanja udeležilo le 5 ekip. Med ekipami je
prvo mesto zasedel Kmetijski kombinat, drugi je bil Mesokombinat
Perutnina, tretja SO, četrta SDK m peta TGA. Francka Beranič iz
Mesokombinata Perutnina je bÜa nqbo^sa med posameznicami, druga
Milka PavUca - SO m tretja Sonja Vršič - Kmetijski kombinat.
MG
ŠAH V JURŠINCIH
Jasna Paviin in Liđ^'a Horvat med igro
Ob dnevu JLA Je ŠŠD Slogiz Juršinc priredilo šahovski turnir, ki se
ga je udeležilo 12 šahistov iz KS Juršinci. Prikazah so zelo borbeno in
kvalitetno igro. Boj za prvo mesto je bil zanimiv in napet. Z odličnim
finišem je zmagala Lidija Horvat, pred Jasno Pavlin in Samom Bezjakom.
Vrstni red: Lidija Horvat 9 točk; Jasna Pavlin 9 točk; Samo Bezjak 9
točk; Janček Kukovec 7 točk; Tonček Lajh 6,5 točke itd.
Lidija Horvat je za osvojeno prvo mesto prejela pokal v trajno last,
n^boljši trije pa so dobih diplome. Slavka Cafuta
malih Živali
Društvo ljubiteljev malih živali Ptuj je tudi letos zelo skrbno
pripravilo razstavo malih živaH z ocenjevanjem. Razstava je bua odprta
od 15. do vključno 17. decembra v domu KS Ivan Spolenjak na Bregu in
v prizidku.
Razstava je potekala v dveh prostorih. V domu KS Ivan
Spolenjak so si obiskovalci lahko ogledah 160 golobov šestnajstih
razhčruh pesem. Vaba za oči je bua vsekakor tudi pasemska in okrasna
perutnina. Zanimive so bile tudi račke mandarinke, ki so zelo redke.
V prizidku pa se je v kletkah šopku „dlakasti del", kjer je bilo
razstav^emh prek 100 pasemski kuncev. Kunci ptujskili gojiteljev so
znani po kakovosti, kar je potrdilo že večkratno oceigevanje
strokovnjakov širom Jugoslavije. Med razstav^enimi kunci je bilo nekaj
republiških šampionov. V treh dneh si je razstavo ogledalo jprek
Ì000 obiskovalcev, med njimi pa je bilo seveda največ mladih
radovednežev. -OM
Pasemski kunci so bili prava paia za oči
ROKOMET
Neuspeli rokometašic Drave
v organizaciji ljubljanske armadne oblasti, je bil v Novem mestu
turnir ženskih rokometnih ek^ v počastitev Dnev JLA. Nastopile so
ekipe, ki nastopajo v II. zvezni ligi Drava, Alples, OUmpija in Krka,
Dravašice so odpotovale na ta turnir močno oslabljene, saj iz
opravičenih razlogov niso nastopile Mumlekova, Vogrinčeva in
Krajnčeva. Kljub temu pa se je trenerju Džuriču nudila priložnost
Preizkusiti vse mlajše igralke, s katerimi računa v spomladanaci sezoni
tujčanke so vsa srečanja izgubile in to: proti Alplesu 23:13, Krki
14:13, Olimpiji 17:10.
Končni vrsti red; zmagala je Olimpia pred Krko, Alplesom, in
Dravo. V ekipi Drave je bila n^uspešnejša strelka Cerne 15 golov,
Ivančič 9, Cus 6 itd.
Vse ekipe so prejele spominske plakete JLA in značke, bile pa so
gostje garnizije Novo mesto. anc
KO^ARKA^
Drava-Rudar 72:83 (25:29)
v športni dvorani MLADIKA so domači košarkarji pred 50 gledalci
izgubili srečanje. Igra je bila skozi vso tekmo enakovredna, s^ domačini
niso dovolih, da bi si gostje priigrah creprič^ivo vodstvo. V 10. minuti se
je poškodoval domači igralec Urbancič, ki igre ni mogel nadaljevati, kar
se je v moči ekipe poznalo. Domačine je pokopala prevelika vnema za
zmago in so si v preostri igri v obrambi prehitro nabrah osebne napake,
zato so igro zaključni mlajši manj rutinirani igralci, ki pa borbenih gostov
niso mogh zadrževati
Sodnika Jurečko iz Slovenske Bistrice in Tkavc iz Maribora sta
tekmo vodila zelo dobro.
Najuspešnejši so bui za Dravo Dobrijevič 16, R. Beranič 14, Šerona
11, FIlipic 10 itd., za Rudar Krofl 17, Sluga, Podhpnik in Savšek po 14
itd. anc
IGRA Z ZVENEČO ŽOGO
Ptujčani tretji v Gradcu
Na povabilo avstrijske-štajerske zveze v Gradcu za slepe in
slabovidne je büo organizirano tekmovanje v igri z zvenečo žogo.
Nastopilo je 6 ekip in to tri ekipe iz Slovenge in ekipe iz avstrijske
Štajerske.
Ptujska ekipa v kateri so nastopili Omik, Trstenjak, Fuj^an in Vuk je
v srečanjih prilcazala odlične igre, zal pa, je dokaj nesrečno izgubila proti
kasnejšemu zmagovalcu s tesnim rezultatom, s tem pa tud-prvo mesto na
txirniriu.
Srečanja so se končala z naslednjimi izidi: Ptuj-Štajerska 6:0,
Ptuj-Maribor I 7:2, Ptuj-Graz I 3:3, Ptuj-Graz II 3:2, Ptuj-Maribor II
0:1.
Za ptujsko ekipo sta dosegla Furjan 10 in Ornik 9 golov. Končni
vrstni red: Maribor II 9 točk, Graz I 8, Ptuj 7, Maribor I, 4, Graz II 3 in
Štajerska O točk.
Na zak^učni svečanosti, ki so se je udeležui predstavniki mesta
Gradca je büo povdarjeno sodelovanje dveh sosednih držav tudi na tem
področju in da bi ta srečanja postala tradicionalna. Tako bo prihodnje
leto v mesecu marcu srečanje v Mariboru, razširilo pa bi se naj tudi na
ostala področja sodelovanja. Saj bi tako olajšali in popestrih živ^eige
vsem, ki jih je kruta usoda prikrajšala za vid. V spomin na srečaiije so "
grejeU vsi avstrijski tekmovalci gramofonsko ploščo slovenskih pesni
ikteta slepih Slovence. anc
NOVO STRELIŠČE
V PTUJSKI VOJAŠNICI
V okviru prireditev in proslav ob dnevu oboroženih su so v ptujski
vojašnici svečano odprli novo strelišče za streljanje z zračno pušiko.
StreUšče je sodobno urejeno in mia 8 strelskih mest. Služilo pa bo med
drugim tudi za tekmovanja vojakov iz Maribora, Slovenske Bistrice in
Ptuja
Ze ob otvoritvi so se pomerih v streljanju vojaki iz Maribora,
Slovenske Bistrice in Ptuja. V ekipni konkurencije zmagal Maribor pred
Ptujem m Slovensko Bistrico; ptujski tekmovalec Božidar Rojnik pa je
med posamezniki zasedel drugo mesto.
Nasploh je bila strelska sezona ptujskih strelcev v tdcočem letu
izredno uspešna. Za svoje dosežke so ob 30-letnici strelske zvze
Jugoslavije prejeli tudi zlato medaljo, ki je bila podeljena občinski
strelski zvezi Ptuj. MG
Delavni planinci
v Kidričevem
Nekohko čudno se sliši, da v Kidričevem, industrijskem naselju sredi
Dravskega рођа, aktivno deluje tudi planinsko društvo, s samostojno
sekcijo v osnovni šoli , Borisa Kidriča''. Za delo planinska društva ima
prav gotovo največ zasli^ Andrej Gorše, znani tefesnokultumi delavec in
strokovnjak s tega področja.
Za mlade planince vsako leto organizirajo planinsko šoto,
organizirajo da^še izlete in poti v planine, da mladi na kraju samem
Lanskoletni teč^niki PD Kidričevo na vihu UrSye gore pri TV
pretvorniku Pleävec foto: Konrad Zoreč
Fspoznavajo in doživljajo čar naših planin. Pohvalno je tudi, da z mladimi
laninci sodelujejo tudi starejši tako planinci kot drugi občani. Zato sije
D zastavilo nalogo, da vsak občan z območja krajevne skupnosti
Kidričevo gre vsaj enkrat v živ^enju s planinci v gore.
Tudi zimski čas planinci v Kidričevem s pridom koristijo za razna
predavanja, priprav^ajo pa se tudi organiziraj tečaja za smučarje, ki
postaja vodihio na področju zimske rekreacge. Poleg tega pa imajo
planinci iz Kidričevega v svojem programu zapisanih še precg nalog in so
tudi trdno odločeni, da jih dosledno opravgo. France Medco
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj
razpisuje na podßgi 34. člena zakona o upravKamu in razpolaganju z
nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradm list ŠRS, št. 7/77)
JAVNI NATECAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene lastnine
in na i^em stoječe nedograjene družinslce stanovanjske hiše.
1. Predmet natečaja je stavbno zemljišče družbene kstnine, ki ga
tvori pare. štev. 261 /14 travnik v izmeri 789 kv. m, k. o. Skrblje ter
na njem stoječa nedograjena družinska stanovanjska niša.
"2. ZeniCišče, ki je predmet natečaja, je deloma že komunatoo
opremljeno. Zgrajena je drenaža okrog stavbe s plastičnimi ce\'mi,
priključek na kanalizacijo s potrebnimi jaški in peskolovl Zgrajen je
del Kanalizacije v dolžini 1» m, vodovodni priključek z betonskim
jaškom, zgrajen je tudi cestni prik^uček na glavno cesto, in kabelski
priključek za elektriko in dvofazni, dvotarifm števec brez ure.
Gradnja stanovanjske hiše na pare. štev, 261/14 k. o. Skrblje je v
II. gradbeni fazi. Kletna etaža je v surovem stanju, brez tlaka, ^-endar
z nasipom gramoznih krogel Stavbno pohištvo se ni vgrajeno. Zidana
je na betonske temelje, vse v izvedbi po tipskem gradbenem načrtu,
ki gaje izdelal Projektivni biro Ptig, pod oznako RI - E. Zazidana
površma stavbe po načrtu, že dam zasnovi in dejanski izvedbi, bo
znašala 230.00 kv. m, v primeru, da bo podstrešje v celoti
izkoriščeno.
3. Izkhcna cena za stavbno zemljišče skupaj z nedograjeno hišo,
dosedanjo komunalno opremljenostjo, ^Tednostjo maferiala, ki se
nahaja na parceli, ter posrednimi stroški, načrti, prispevki, znaša
156.Ù00din. .FF.
4. Natečaj je usten in bo v petek, 5. januarja 1979, s pričetkom
ob 12. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo in urbanizem SO Ptiq,
soba štev- ЗјјИ.
Udeleženci natečaja morajo 1 uro pred pričetkom položiti
varščino v višini 15.000 din, ki jo je nakazati na račun Sam.oupravne
komunahie skupnosti občine Ptuj, štev. 52400-662-26981.
Varščina se ob neuspeh hcitaciji vrne, ob uspeU pa vračuna v
odškodnino.
5. Izhcitirano odškodnino mora najugodnejši ponudnik plačati v
roku 30 dni od dneva podpisa pogodbe. Katero nakaže samoupravni
komunalni skupnosti občine Ptig.
6. Vsa pojasnila v zvezi razpisanega natečaja dobite na oddelku
za gospodarstvo m urbanizem SO Ptuj, foba štev. 32/11.
Oddelek za gospodarstvo
in urbanizem
SKUPŠČINA SSS PTUJ
Sprejeli so statut
in poslovnik
Delegati obeh zborov skupščine samoupravne stanovanjske
skupnosti Ptuj so se sestali 18. decembra in najprej sprejeh poročilo o
finančnem poslovanju skupnosti v devetih mesecih letošnjega leta.
Razpravljah so o izvajanju programa vzdrževahiih del v tem letu in o
spremembi programa, kjer je bilo nekaj pripomb delegacije KS
Kidričevo. Tudi nekateri drugi delegati so se oglasili, vendar je bilo iz
razprave ra/brati, da so vprašanja zgolj posledica nesodelovanja med
delegacnami, krajevno skupnostjo m hišnimi sveti oziroma zbori
stanovalcev. Jasno je, da so potrebe vedno večje kot je na voljo denarja
za vzdrževanje, posebej še zaradi starega stanovanjskega fonda. Precej
sredstev pa gre tudi za obnovo stanovanjskih hiš v središču Ptuja, ki so
zgodovinsko zaščitena.
Delegati so opozorili tudi na obnovo hiš izven mesta, prav tako pa
na gradnjo. Seveda je gradnja stanovanjskih hiš v zunanjih krajevnih
skupnostih odvisna od več dejavnikov, tako od krajevne skupnosti kot
od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki oi morale
prispevati svoj delež h gradici. Gre za težave tistih delavcev, ki dobe
stanovanja v Ptuju in se morajo voziti na svoja delovna mesta v oddaljene
kraje. Ker pa je sredstev premalo, potrebe po stanovanjih pa so največje v
samem Ptuju, prihaja prav v centru do pospešene gradnje.
Tako so delegati med drugimi nalogami sprejeli tudi takojšnjo akcgo
za pridobivanje zemljišč v naselju Rabeljčja vas-zahod, poleg t^a pa bo
SSS pričeh iskati možnosti za gradnjo v drugih naseyih na območju
občine Ptuj izven mesta, - seveda glede na potrebe in možnosti.
Delegati so brez pripomb sprejeh statut SSS Ptuj in poslovnik o delu
skupščine. Bolj zavzeto so prisluhnili razlagi predloga prehoda na
ekonomske stanarine na območju ptujske občine, ki bo v razpravi
približno dva meseca. V tem času se bomo morah odločiti za eno izmed
variant prehoda na ekonomske stanarine. Ena izmed delegatk je
povdarila, da bi morah ob prehodu na ekonomske stanarine upoštevati
predvsem višino osebnih dohodkov. Tudi osebni dohodek bo eden izmed
elementov izračunavanja ekonomske stanarine, saj le-ta naj ne bi
presegala 7 % družinskega proračuna. V kolikor pa bo višja, so na voljo
solidarnostna sredstva, ki jih bodo lahko uporabiU za subvencioniraje
stanarin, v kolikor bodo družine do subvencije upravičene.
N,D.
PETA REVIJA PEVSKIH
ZBOROV OBČINE PTUJ
Ob svečanostih, ki potekajo te
dni v znamenju DNEVA JLA je
Zveza kuhurnih organizacij občine
Ptuj v petek, 15. decembra 1978
organizirala revijo pevskih zborov.
Na reviji je nastopilo 18 zborov iz
prosvetnih društev, zbor Društva
upokojencev iz Ptuja in dva zbora
iz organizacij združenega dela.
Kljub temu, da so bili kar štirje
pevski zbori, ki so se tokrat prvič
predstavih in ne delujejo še leto
dni, je bilo opaziti neverjeten
kvaliteten vzpon od lanske revije
in tudi vseh dosedanjih.
Ta kvalitetna rast zborov se je
odražala že pri izbiri pesmi s kate-
rimi so zbori nastopili, kjer so
zborovodje napravili velik korak
naprej, tako pri vodenju in dirigi-
ranju kot pri interpretaciji
nasploh. Zbori so bili intonančno
čisti, grobega prepevanja skorajda
ni več. Lahko mirno trdimo, da
nekaj zborov dosega že določeno
umetniško višino in, da na reviji ni
bilo slabega zbora pač pa nekaj
zelo dobrih. Kakšno zanimanje
vlada za to vrsto ljubiteljske deja-
vnosti nam prav nazorno kaže že
dejstvo, da je nastopilo toliko zbo-
rov in da je bil tako močan tudi
odziv med številnimi poslušalci, ki
so do zadnjega sedeža in stojišča
napolnili, ne ravno majhno, šport-
no dvorano ,,Mladika" v Ptuju.
Gostje revije so bili pevci
moškega pevskega zbora DPD
Svoboda iz Ormoža, ki so nastope
posameznih  zborov  zaključili  z
Gobčevo skladbo ,,Vihar" in
pripravili občinstvo do navdušene-
ga ploskanja. Združeni zbori, ki so
šteli skoraj 500 pevcev so ob za-
ključku skupno zapeli Pahorjevo
partizansko ,,Koračnico" in Sivi-
cevo ,,Pesem zmage".
Čutimo dolžnost, da se zahvali-
mo vsem, ki so pomagali, da je
prireditev lahko bila izvedena to je
vodstvu in dijakom Poklicne kovi-
narske šole ,,Veljko Vlahovič" iz
Ptuja, Telesnokulturni skupnosti
Ptuj, osebju obrata družbene pre-
hrane TGA ,,Boris Kidrič" Kidri-
čevo in dramski skupini DPP
Svobode iz Kidričevega ter njene-
mu mentorju. Dušan Kozar
Združeni zbori so revijo končali s skupnim nastopom.
Foto: Langerholc
Vedno več
sodelovanja
in povezovanja
K Elkomu
še ptujski
Projektivni biro
K sestavljeni organizaciji zdru-
ženega dela Elkom iz Maribora se
bo v kratkem, poleg Line iz Apač
pri Radgoni, priključil in samo-
upravno organiziral še Projektivni
biro Ptig, ki je za „Olgo Meglic*
že druga delovna organizacqa, ki
se bo vključila v dejavnosti
mariborskega združenega dela.
Osnovni motiv povezovanja je
prav gotovo iskati v potrebah
tržišča, ki teži po celovitih poslih
na področju investicijske dejav-
nosti. Bodočnost imajo tiste
delovne organizacge, ki bodo
tržišču lahko ponudile celotno
storitev: od investicgskega sveto-
vanja do ključa.
Projektivni biro danes zaposluje
okoli 70 delavcev, do leta 1980 jih
bodo zaposlih še več. Dejavnost
Projektivnega biroja je raznolika
in razvejana. Tako delavci
svetujejo izvedbo naložb, sodelu-
jejo pri izdelavi projektivnih nalog
z investitorjem, organizirajo in
vodijo hcitacqo pri izbiri izvajalca
projekta, skratka organizirajo
celotni program investiere in
njene realizacije. S takšnim delom
in ponudbo bodo sestavljeni
organizaciji združenega dela El-
kom dobrodošel posfovni partner.
zk :
V MIP Ptuj imajo prostorske
težave
TRGOVINA
v novem trgovskem podjetju
Panonija Ptuj so po združitvi
pričeli z raznimi organizacijskimi
spremembami v DS skupnih služb,
v TOZD Maloprodaja in TOZD
Veleprodaja.
V Veleprodaji so največje
spremembe, saj bodo celotno
tehnično stroko preselili v Slovenjo
vas, medtem ko bo v Ptuju ostala
galanterija in prehrambeno
skladišče. V obeh skladiščih bodo
potrebne manj.še spremembe, ki ne
bodo zahtevale večjih finančnih
vlaganj.
Se večje spremembe so potrebne
v TOZD Zaščita—Moda. Krojači
bodo dobili obnovljene prostore
na Ormoški cesti, — dela so v
teku, — kjer bodo podvojili
ponudbo krojaštva po meri in
skrajšali čas izdelave. V Kidriče-
vem nameravajo zgraditi nove
prostore za Zaščito, za kar je
dokumentacija že v pripravi.
Najmanj organizacijskih
sprememb bo v TOZD
Maloprodaja, vsaj v tem času. Že
v prihodnjem letu si bodo
prizadevali za čimboljšo založenost
trgovin, povečali in modernizirali
bodo prodajne prostore. Pri-
pravljajo tudi specializirane trgov-
ske lokale — delikateso, trgovino s
športno opremo, nogavičarstvo in
podobno.
Se vedno razmišljajo o obnovit-
vah nekaterih trgovin — Kekec,
Živila, Turnišče in o novogradnji v
Cirkulanah.
Skupne službe so že združili —
komercialno, splošno, kadrovsko,
razvojno plansko in analitsko ter
pravno službo. Pri tem pa imajo
izredno velike težave s prostori,
saj prav omenjena služba dela pod
izredno težkimi delovnimi pogoji.
Za primerjavo podatek, da v nekaj
pisarnah v prostorih nekdanje
,,Delte" dela okrog 50 ljudi, kar je
daleč pod normativi. Ob tem je
Franc   Tomanič,  direktor  MIP,
dejal:
,,Upravičeno govorimo o
nerazumevanju KB Maribor
poslovne enote Ptuj, ki je s pogoj-
no pridobitvijo nekdanjih prosto-
rov SDK v Ptuju izredno razširila
svoje prostore, nam pa ne želi
odstopiti prithčja nekdanje ,,Del-
te", katerega lastnik je sicer MIP.
Menimo, da ni prav, da v novi
delovni organizaciji nima, v smislu
organizacije, ena najpomembnej-
ših služb osnovnih pogojev za
funkcioniranje, saj mora biti
koncentrirana na enem mestu. Ta-
ko bo morala delati na treh mes-
tih, kar bo izredno težko. j
O upravičenosti te trditve se je
moč prepričati. Zaradi tega ne
bomo mogli odstopiti sedanjih^
prostorov izbirinega računovodst-
va Skupščini občine Ptuj za AOP
center in bodo ob takem
nerazumevanju KBM poslovne
enote Ptuj, ki je zasedla skorajda
celi center Ptuja, ostali brez
prostora tudi skupščinski organi."
Težave pa imajo tudi z lokacija-
mi vodstev posameznih temeljnih
organizacij združenega dela,
vendar bi le-te ob rešitvi prostor-
skih težav računovodstva, lažje
reševali, čeprav ne dokončno.
N. D.
V DOLANAH BODO ODPRLI
NOVO TOVARNO
V soboto bodo v Dolanah, v
krajevni   skupnosti  Cirkulane
odprli novo tovarno
hidropnevmatike   in    strojev.
Slavnostna predaja ključev za
novo tovarno bo ob II. uri,
opravil pa jo bo predsednik
delavskega sveta tovarne ,,01ga
Meglic" iz Ptuja, ki je tudi investi-
tor nove tovarne.
Ob tej priložnosti bo Dolane
obiskal Vitja Rode, podpredsednik
republiškega izvršnega sveta, ki bo
tudi slavnostni govornik. Poleg
predstavnikov SOZD Elkom,
,,Olge Meglic", občine Ptuj in KS
Cirkulane se bo svečanosti ob
otvoritvi tovarne udeležil še
predsednik občinske skupščine, dr.
Cveto Doplihar in drugi
predstavniki ptujske občine.
Po slavnostni otvoritvi si bodo
udeleženci lahko še ogledali film o
izgradnji tovarne ter bogat
kulturni program.
zk
V tovarni se bodo zaposlili tudi delavci, ki so bili na začasnem delu v
tiyini '
NA LASTNIH NAPAKAH SE UČIM6
Tako bi dejali, ko beremo
predlog odloka o zimski službi, ki
bi ga naj delegati zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti
skupščine občine Ptuj sprejeli na
zasedanju, ki bo 28. dcembra.
Dejali bi lahko, da smo resnično
vsi zatajili. Ob prvem večjem
sneženju smo se drsali in ,,nadrsa-
li", ker pač živimo v prepričanju,
da so dolžne očistiti sneg in led s
cestišč in pločnikov le službe, ki
jim plačujemo. Pa ni tako.
Tudi mi sami bi morali prijeti za
lopate in z malce dobre volje
poskrbeti za rekreativno čiščenje
snega pred stanovanjskimi hišami
in poslovnimi zgradbami, vendar
se nam ni dalo. Čakali smo in
zmerjali, ko smo trdo pristali na
ledenih tleh.
Bo po sprejetju odloka bolje?
Najbrže bo. Odlok namreč
predvideva poleg dolžnosti tudi
sankcije za njihovo neizpolnjeva-
nje. Žal — še vedno so potrebne.
Predlog odloka, sprejet naj bi bil
po hitrem postopku, kar je še tako
potrebno, predvideva v predzad-
njem poglavju v 22. členu nasled-
nje denarne kazni:
..... od 100 do 5000 dinarjev se
kaznuje za prekršek pravna oseba
in posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, ki:
1. ne očisti novozapadlega snega
s pločnikov zjutraj do 5.30 ali po
potrebi večkrat dnevno.
2. ne odstrani snega, ki je padel
ali je bil odstranjen s streh na
pločnike,
3. ne odstrani ledenih sveč s
streh ali žlebov,
4. ne posipa pločnikov ob
poledicah ali uporablja za posipa-
nje drug material razen peska in
soli,
5. odmetava snega na vozišča, s
katerih je bil sneg že odstranjen,
na cestne požiralnike, hidrante in v
očiščene cestne jarke,
6. ne pritrdi snegolovcev na stre-
hah tam, kjer obstaja nevarnost,
da pade z njih sneg,
7. ne popravi sproti žlebov in
odtočnih cevi na zgradbi,
8. pred odstranjevanjem snega s
streh in ledenih sveč s strehe ali
žlebov ne postavi znaka za
nevarnost,
9. odvaža snega na mesta, ki
niso za to določena.
Z denarno kaznijo od 1000 do
5000 dinarjev se kaznujeta za
prekrške lokalna skupnost in
samoupravna komunalna skup-
nost, če ne izvajala plana zimske
službe iz 18. člena odloka."
Navedli smo le nekaj sankcij,
predvidene pa so tudi za
posameznike od 20 do 500 dinar-
jev, čeprav bi lahko bile višje, če
hočemo, da bodo učinkovito
vzgojno vplivale na kršilce odloka.
Medtem ko nastaja ta sestavek,
krepko sneži. Upamo, da bodo ob
branju teh vrstic naše ceste, ulice,
trgi očiščeni, kljub temu, da bo
pričel odlok veljati šele osmi dan
po objavi v Uradnem vestniku
občine Ormož in Ptuj.
N. D.
RODILE SO:
Željka Breznik, Gregorčičev dr.
6-deklico; Marija Fras, Gibina 18
- Sandija; Müenka Džurdževič,
Panonska l/a - Marjano;
Bronislava Kos, Majšperk 36 -
Valerijo; Marija KokoC Dravinjski
vrh 9/a - deklico; Dragica Zoreč,
Rabeljčja vas 24 - dečka; Angela
Janžekovič, Domava 81 -
deklico; Otüija Javernik, Sp.
Jablane 25 - deklico.
POROKE:
Anton Jakobe, Krčevina pri
Vurberku 58 in Danica Slabe,
Krčevina pri Vurberku 71; Danilo
Pohorec, Kremp^eva 1 in Irena
Fekonja, Reševa 24; Zdravko
Haložan, Podlože 76 in Marija
Kozoderc, Podlože 3; Anton
Krošel, Lešje 35 in Majda Stem,
Lege 33; Franc Murko, Skorba
60/a in Vera Habjanič, Toplakova
4; Konrad ZemCarič, Zabovci 100
in Milena Veršič, Zabovci 8.
UMRLI SO:
Marija Stefanovič, Gradišče 24,
roj. 1900, umrla 7. decembra
1978; Štefan Medved, Sikole 2,
roj. 1894, umrl 10. decembra
1978; Franc Puntigan, Runeč 45,
roj. 1924, umrl 10. decembra
197 8; Veronika Kokol,
Volkrnerjeva 10, roj. 1897, umxia
12. decembra 1978; Janez Krapša,
Slovenski trg 5, roj. 1884, umrl
13. decembra 1978; Marija
Brenčič, Volkmerjeva 10, roj.
1892, umrla 14. decembra 1978;
Alojz Irgl, Golobova 14, roj.
1941, umrl 15. decembra 1978;
Jožefa Horvat, Sp. Velovlak 1, roj.
1891, umrla 11. decembra 1978.
ČRNA KRONIKA
v tednu od 11. do vključno 18. decembra so miličniki postaje milice
Ptuj in njenih oddelkov posredovali v devetih prometnih nesrečah, ki so
zahtevale eno smrtno žrtev, dve osebi sta bili huje, kar devet oseb pa je
bilo lažje telesno poškodovanih. Stanje je torej več kot zaskrbljujoče še
posebej, če ga primerjamo s stanjem prejšnjega tedna, ko je bila na večini
cest hujša poledica, pa je bilo mnogo manj prometnih nesreč.
Med vzroki nesreč prednjači tokrat neprimerna hitrost glede na sta-
nje cestišč, takoj za tem pa je nepravilno prehitevanje in izsiljevanje pre-
dnosti. Skupna materialna škoda na poškodovanih vozilih znaša preko
67.000 dinarjev.
TRCIL V KOLESARJA
Zelo huda prometna nesreča se
je zgodila v sredo 13. decembra v
Novi vasi pri Ptuju. Kolesar Mirko
Pernat iz Placarja 17 se je okoli
17.30 peljal iz smeri Destrnika
proti Ptuju. V Novi vasi je za njim
vozil voznik osebnega avtomobila
P. F. iz Destrnika, ki je imel za-
senčene luči, zaradi nasproti voze-
čih avtomobilov. Zaradi tega je
opazil kolesarja pred seboj v zelo
kratki razdalji in ga je zadel s
prednjo desno lučjo. Kolesarja je
vrglo na pokrov motorja in na
streho, od koder je padel na desno
bankino. Zaradi hudih poškodb je
umrl na kraju nesreče. Na vozilu je
za okoli 2.500 din materialne
škode.
PREHITEVAL NA MOSTU
Tudi v soboto, 16. decembra je
prišlo do hude prometne nesreče
na ptujskem mostu čez Dravo.
Voznik osebnega avtomobila
Milan Mukoski, zač. stanujoč v
Ptuju je ob 12.15 peljal iz Ptuja
proti Mariboru. Na ptujskem
mostu se je odločil prehitevati v
trenutku ko je z leve proti desni
začela prečkati cesto pešakinja
Marija Rojko iz Sturmovca 14.
Zaradi nepravilnega prečkanja in
nepravilnega prehitevanja je prišlo
do trčenja v katerem je dobila
Rojkova hude poškodbe. Mate-
rialne škode ni bilo.
PODRL PEŠAKINJO
^i&ti аш, v sobmp, 16. (ксеафтџ
se je zgodila huda nesreča na Potr-
čevi cesti v Ptuju. Pešakinja Mari-
ja Oberčkal iz Ptuja je prečkala
Potrčevo cesto iz smeri CMD proti
Volkmerjevi ulici. V tem trenutku
je po Potrčevi cesti iz smeri Rogoz-
nice pripeljal voznik osebnega av-
tomobila V. R. iz Ptuja, ki je peša-
kinjo zadel in jo zbil po cestišču.
Oberčkalova je bila hudo poškodo-
vana na vozilu pa je za okoli 1000
din materialne škode,
materialne škode. -OM
vreme
do nedelje, 31. decembra 1978.
Zadnji krajec bo jutri, 22.
decembra ob 18.42, mlaj pa v
petek 29. decembra ob 25.39.
Napoved: Do 27. decembra
pričakujemo suho vreme. Mrzlo
bo v jutranjih urah, čez dan pa
bo še za ta letni čas kar precej
toplo.
Dne 27. in 28. decembra je
verjetno izdatnejše sneženje ali
tudi dež, če bo temperatura
zraka vsaj plus 2.
Za leto 1979 stare knjige
napovedujejo še kar dobro leti-
no. Obetajo dosti sadja, žitaric,
grozdja in olja.
Alojz Cestnii^
izdaja zavod za časopisno m
radijsko dejavnost RADIO
-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški odbor, glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio
-Tednik telefon (062) 77-079 in
77-226. Celoletna naročnina
znaša 150_dinarjev, za tujino 250
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za
<atere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.
PRILOGA TEDNIKA,
PTUJ,
21. DECEMBRA 1978
LETO I.
ŠTEVILKA 9.
22. december
- Dan JLA
22. decembra 1941 je bila v majhnem bosanskem mestecu Rudu
ustanovljena prva proletarška brigada. To je bik prva brigada na našem
ozemlju, ki je imela natogo, da pomaga vsem tistim enotam, ki bodo v
najhujši stiski. Pomagala je na severu, na jugu in že je bila na zahodu. Teh
hudih dni se vsako leto spomnimo in jo počastimo s praznikom4lnevom
Ko nas je sovražnik 6. aprila 1941 tako nepričakovano napadel, se
nismo mogli braniti, ker nismo imeli vojske. Jmeh smo jo že, toda kralj,
ki je bü na čelu te vojske, je pobegnil v Veliko Britanijo. Tako je naša
vojska ostala brez voditelja in se je razkropila vsepovsod, le tam je ni
bilo, kjer bi bila nujno potrebna. Nekateri so že misDU, da se tako močni
vojski, kot je nemšk, sploh ne bomo moçU upreti. Toda živeli so ljudje z
močno zavestjo in ljubeznijo do domovme. In njihov boj ni bil zaman.
Leta 1945 nam je zasijak luč svobode.
Vojna nas je izučila, da moraš biti nanjo vedno pripravljen. Zato
smo do danes zgradih vojsko, ki je močna in z njo bomo, če bo
potrebno, branUi naše meje do zadnje kaplje krvi. Razvili smo močno
kopensko in zračno vojsko ter mornarico. Nihče, prav nihče, nas ne
more tako presenetiti kot seje to zgodilo leta 1941.
Naša vojska nam pomaga tudi na druge načine. Prva pribiti na
pomoč ob raznih elementarnih nesrečah. Venomer je pripravljena
pomagati pri gradnji pomembnejših objektov (cest, železnic, mostov,
prekopov). Tudi pri pospravpnju pridelkov je že pomagala. Med
pomembnejše naloge pripadnikov JLA pa spada tudi krepitev bratstva in
prijateljstva vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti
Prav zaradi takih dejanj, ki jih opravljajo vojaki današnjega časa,
smo nanje ponosni. In tudi oni so ponosni, saj vedo, da s tem prispevajo
svoj delež k napredku in večji blaginji vseh nas.
Metka Grimšič,
7/razred, OŠ Grajena
Moj brat
je bil
vojak
Moj starejši bratje bil vojak. Ko
se   je   vrnil   domov,   mi   je
pripovedovat
„Najtežje mi je bilo, ko sem
prišel v kasarno. Imel sem
domotožje. Ko sem se nekoliko
navadil na to vojaško življenje, je
bilo že bolje. Večkrat smo šU na
vojaške vaje. Imeli smo razhčno
oroge, puške, avtomate, strojnice,
bombe, topove in tanke. Takrat
smo živeli na prostem. Večkrat
sem moral tudi na stražo.
Ob nedeljah smo imeh vojaki
prost dan. Lahko smo odšh v
mesto na sprehod, v kino ali
posedat v gostilno. Med služenjem
vojaškega roka sem dobil tudi
obisk.  To je   bil  zame  velik
dogodek.
Pri vojakih sem se spoprijateljil
z mnogimi fanti. Bili smo si kot
bratje, pomagah smo si. Še sedaj si
z njimi dopisijem.
Bilo je veliko težkih in lepih
trenutkov,  ki  smo jih  skupaj
preživeU."
Lepo je biti vojak in živeti z
zavestjo, da služiš svoji domovini,
dajo čuvaš.
Vinko Ferčec,
3. razred,
OŠ Gruškovje
22. DECEMBER DAN JLA
- PRAZNIK VSEH NAS
Kako bi ravnal, če bi prišlo
do vojne
Ce bi prišlo do vojne, se mi mlajši verjetno ne bi
takoj bojevah s puško v roki kje na fronti. Lahko pa
bi bih borcem v veliko korist kot kiuiqi,
obveščevalci, bohiičarji in če bi bilo potrebno, bi
zbuah hrano, obleko, zdravila. Material bi prenašali
na skrivna mesta. Vsak bi bil po svoje vključen v
splošni ljudski odpor.
Ce bi nam pretila, vojna, bi skušal najprej z
razrednim odborom pomiriti in rganizirati svoje
sošolce. Po navodilih učiteljev, narodne zaščite m
TO bi se umaknil s svojim razredom na skrivno
mesto izven Ptuja, kjer bi bil v vojni pouk. Vsak bo
moral natančno upoštevati vojaške ukaze. Okrog hiš,
kjer bi imeh pouk, bi postavih skrivne opazovalce.
Potrebno bi bilo, da se seznanimo z vsemi ljudmi, ki
bi tam prebivah. Nujna bi bila tudi zaupna gesla, da
bi lahko ugotovih neznance, ki bi kaj laJriko bih
vrinjeni diverzanti.
Sami se bomo morah znajti tudi pri nuđenju
prve pomoči. Zdaj je čas, da se naučimo v tečajih
RK, kako pomagamo pri zlomih, ranah, opeklinah,
zastrupitvah. Vprašaige je tudi, ah bo delala v vojnih
razmerah šolska kuhinja, kot je to danes. Prehrana
bo problem. Obdelati bo treba vso plodno zemljo.
Kot pionirji bomo gotovo dosti delah na rgivah. Tudi
preprosto hrano si bomo morah znati sami pripraviti.
Važna bo tudi preskrba s pitno vodo. Izvire, potike,
vodnjake bomo stražui, da jih ne bi sovražnik okužil.
Vse bomo štorih za SVOBODO DOMOVINE. Povsod
bodo potrebni zanesljivi in neomahljivi pionirji. To Je
pomembno tudi danes. V razredu ne bi smelo biti
sklepa, ki ga ne bi zanesljivo izvrših.
Saša Sokohč, 7. b
osn. š. F. Osojnik, Ptig
vozenti sile v borbi
in miru
DOMOVINA, NIKOLI TE NE BOM
ZATAJILA
Brnenje letal se je oglasilo nekje pod
oblaki in preglasilo klepet množice otrok. V
pričakovanju so se stiskah pod gohmi vejami
topolov. Mogočni zrakoplovci so se otresh sivih
oblakov in zapluh pred radovedne oči otrok.
Bolščak sem v hladno, megleno jutro in v
mislih sem se presehla v vojne case, v smrt, ki
so jo sejah sovražni bombniki.
Jutranjo tišino je prekinil predirljiv zvok
sirene. Znak za zračni napad. Rezek zvok je
paral sivo jutranjo meglo iz ponosnih lepotic
bele Ljub^ane so se vsuh ђиаје. Usodno leto
1941. tudi njim ni prizaneslo.
V ozki uhčici tìub^anskega jedra je bilo
vse živo. Majda je s starši tiho in brez panike
zapustila visoko, s freskami okrašeno hišo.
Držala se je matere za roko in se preplašeno
ozirala v nebo. Sivi jutranji oblaki so se
razprših in ozračje so z značihum žvižgajočim
glasom preparale pa^e rušiDce.
Majda se je s premraženimi rokami
oklepala itkega materinega vratu. Z vlažnih
zidov zatohle kleti je venomer padal omet.
Ljudje so se prestrašeno stiskah v kotih, z
grozo in žalostjo v rcu poslušali bobnenje
opek in kamenja. Proti mogočnim jeklenim
pticam so bih brez moči.
Brnenje se je počasi oddaljevalo in Majda
je spustila materin vrat. Mati si je oddahnila in
z Majdo sta zapustih vlažno klet.
fz globokih misli me je predramil živahen
klepet sošolcev. Razdelüi smo se na skupine in
se razkropili v razhčne smeri. Hodila sem z
Aleksandro, Liliano, Danico in Müjano.
Čez nekaj časa smo se ustavili na Mestnem
vrhu.
Megla se je počasi, a vztrajno dvigala iznad
spečih hiš starega Ptuja in na nekaterih mestih
so jo prebodh nežni jutranji žarki.
Obetal se je jasen dan. Sonce me je plašno
grelo v hrbet, medtem ko sem od daleč pod
seboj opazovala prebujajoče mesto. Nekdaj
bogate hiše so se nebogljeno stiskale k
ponosnemu grajskemu liribu. Stari grad se je
pravkar izlusčU iz pršeče megle in preko
njegove veličastne kape je v damavo zaplul glas
zvona iz starega ptujskega zvonika. Sončni
žarek ga je pravkar oblizml z vročim jezikom,
tako da se je zableščala kovinska streha in so
me zabolele oči.
Pogledala sem vstran in se ozrla k skupinici
pred sabo. Najhitrejše je že skrila gozdna tišina.
Stekla sem za ostahmi. Pred mano so v vrsti
stah grčavi hrasti in me spominjah na četo
mladih partizanov.
Zadnja sem stopila v toplo zavetje gozda in
se z odsotnimi mislimi potopila v senco
hrastov. Nisem več čutila sonca, ki me je še
vedno peklo v hrbet. Okrog mene se je
prepletal glasen vrvež sošolk. Z vriščem so
stopale po živopisanem traku gozdne steze.
Zdelo se mi je, da ne hodim več med grčavimi
debh hrastov, da je vse naokrog polno vitkih,
temno zelenih smrek, pohorskih lepotic ..
Na smohiatem deblu je slonel mlad fant in
čelo nabiral v gube. Oči so brez cilja tavale po
prostornem gozdu. Bil je najmlajši izmed
Sarhovih sinov. Mish so e mu odtrgale od
skupine, od partizanov. Mislil je na mater, na
svoj topli dom.
Na majhni jasi je na drhteči smrekovih
vejah počivala skupma partizanov. Borci so
obkrožih Šarha, moza s košato brado. V tistem
mrzlem jutru mu jo je vklenilo belo ivje.
Trsata, visoka postava mu je bila sključena in
težka, na videz okorna roka mu je tudi med
počitkom tesno oklepala puško. Prostovoljno
jo je prijel v roko in se s sinovi pridružil
borcem, zbranim v obširnih pohorskih
gozdovih.
Nihče ni niti slutil, da je prav ta mrzli
zimski dan poslednji. V zadnji, vehčastni bitki
so se morali spoprijeti s tisočkrat močnejšim
sovražnikom. Obkolih so jih na jasi, med
vitkimi smrekami pri Treh žebjih. Padh so vsi
trije Šarhovi sinovi, padel je njihov oče Šarh.
„Va^a, Vaiya, pohiti!" se je spet zadrla
Mirjana in me potegnila za sabo. Zdrznila sem
se in stekla hitreje. Pred mano so se v travnati
dolinici vrstile puške, minometalci in strojnice.
Pogled mi je obstal na vojakih, mladih in
krepkih, kot so bih Šarhovi sinovi. Spretno so
ravnah z orogem in poučevah občudojoče
otroke o vojaških veščinah.
Stopila sem k mlademu fantu, ki je
pravkar odgovarjal na eno številnih vprašaig
klepetavega Edija. Videla sem, da ima rad
otroke, prijazno se jim je smejal in jim kazal
puško.
„Ta je prav podoben najmlajšemu
Šarhovemu sinu", sem si rekla v mishh in zdelo
se mi je, da me fant razume, saj seje zresnil in
se obrnil k meni.
Danes je vse breme na njih, na mladih
vojakih, da branijo našo domovino.Nekoč so
nam jo hrabro priborih Šarh in mnogo drugih
zavednih mož. Vsa domovina je zaupala
njihovim močnim rokam, ki bi se takoj
oklenile puške in se uprle sovražniku, če bi
prestopU našo mejo. Vsi ljudje, ki ljubijo našo
domovino, vsi bratski narodi, vsa mladina in
pionirji bi vzeli za vzgled hrabrega Šarha in po
ovojih močeh pomagah pregnati sovražnika.
Naše življenje poteka v miru in svobodi, saj
naše meje nenehno varujejo budni graničarji.
Ves narod in naša svoboda je zaupana v
odločne, a vendar tople in mehke roke naših
vojakov.
Va^a Aleksič,7/d,
OŠ Toneta Žnidariča, Ptuj
Naši vojaki - naš ponos
Naši vojaki čuvajo meje naše domovine na kopnem, na morju in v
zraku.
Ko dopohiijo fantje 18 let, gredo k vojakom. Za nekatere, ki niso
navajeni na red m disciphno, je to velika prelomnica.
V kasarni dobgo vojaško uniformo in puško. Tako postanejo vojaki.
Zanje se začne drugačno živ^erge. Učijo se korakati, streljati in drugih
spretnosti.
Pri vojakih spoznajo tudi mnogo {»ijateljev iz vse domovine.
Na nase vojake moramo biti ponosni. Ko mi sladko spimo, se učimo,
igramo, oni čuvajo našo domovino. Valerija Drevenšek,
3. razred, OŠ Gruškovje
Oborožene sile
v svobodi in miru
22. december je posvečen Jugoslovanski ljudski armadi. 21.
decembra je bila namreč ustanovljena prva proletarška brigada v Rudu,
vendar se je morala že drugi dan spoprijeti s sovražnikom. Njen cilj je bil
boriti se za enakopravnost, mir in svobodo. Da smo dosegli te cilje, je
padlo na stotine borcev in kurirjev, ki so pripomogh h kar najhitrejšemu
razvoju revolucionarnega boja, pomagah so pri zbirariju sanitetnega
materiala. Poleg poguma je bUa za borce pomembna dobra oborožitev.
Prva partizanska tovarna orožja je delovala v U žicu, v 67-dnevnem
obdobju Užiške republike. Kljub zasilnim prostorom m v kratkem času
so delavci v tej tovarni izdelah številne partizanske puške, naboje,
popravljah so tanke in topove in vse to pošiljali partizanskim enotam.
Lahko bi rekh, da je bik tovarna na osvobojenem ozemlju začetek naše
vojne industrije.
V več kot tridesetih letih svobode smo seveda zgradih nove objekte
vojne industrije. V okviru Jugoslovanske ^udske armade delujejo tudi
številni raziskovali inštituti in kboratoriji, ki izpopohiujejo obrambno
oroge. Danesje naša armada oborožena z najsodobnejšmi obrambnim
orožjem in vecina tega orožja je narejena doma. Vojaki imajo razne vrste
mitraljezov m puScomitraljezov, raketno orožje, vojaška letak,
minometalce, topove itd.
Današnjo jugoslovansko vojsko ne sestavljamo samo pripadniki JLA,
pač pa tudi teritorklna obramba, civilna zaščita, pravzaprav vsi. Med
rgimi so tudi cicibani, ki so bih pred nekaj tedni sprejeti v Zvezo
pionirjev, in so dah častno besedo, da se bodo borih za domovino, jo
spoštovah in bodo pripravljeni zanjo dati živ^enje. Na dan Jugoslovanske
ђudske armade so v mnogih krajih številne proskve, saj vse njene
pripadnike spoštujemo in cenuno, ker pomagajo ne samo v primeru
vojne, temveč tudi pri raznih nesrečah, popkvah, potresih, pri izgradnji
mostov, cest in železnic.
Žehm, da bi se JLA še dolgo uspešno razvijak pod vodstvom
tovariša Tita, ki ima največ zaslug, da se pripravljamo za obrambo
domovme vsi, tudi mi najmlajši. Magdalena Kksinc,
7/razred, OŠ Hajdma^
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
21. december 1978 —
ЕТШП
Valerija Perger
Vezi
Ti si J ezero
jaz slap
in najina ljubezen reka.
Ti si dan
in jaz sem noč
a najina ljubezen mrak.
Živiva dan
in noč
in mrak.
Vendar je
v nama
enako hrepenenje
tvoje sonce
in moja senca
sta brat
in sestra.
Stojiva ГШ obali
razpitih sanj
in srkava vase
piš zahodnega vetra
Tako srečna sva
in sama.
Med nama je most -
tiha ljubezen.
Najine oči iščejo
dobro zvezdo,
da bi dale njej
to strastno hrepenenje.
Najine roke
so nemi tovariši
sredi nemirne
reke strasti.
Svet je najin
in midva sva njegova.
Med nama
je drobni žarek upanja,
ki naju veže
v eno.
Od vekomaj
in na veke
Valerija Perger
Monodija
bledo umiranje nedoživetaga
v gaz eh
polne lune
in v ubitem
ritmu vsemirja
v drhtavosti
jasnin
in v tvojem
mračno deh tečem
občutju daljav
je živelo
neko hotenje,
samo
a polno spominov
davno zmračenih
jeseni,
živelo .. ,
ljubilo. . .
kakor da
v marcu
čuti vsemirje
in v revščini
svojih pričakovanj
ja snino,
kalno brezno
je odsevalo
iz njegove praznine
in s injesmaragdno drhtenje,
v oblake,
v park.
v dotik belih trav
in v čredo splačenih sanj
je hitelo
tisto hotenje
in potem
je srečalo
ledeno goro...
ko je cvetel marec
in v tivoliju rože
se je neko hotenje
poklonilo
drugemu hotenju,
enaintrideseti rrmrec.,.
pridi hotenje
v zlatočrne vedrine
domovanja gradov,
pridi v odsvit
davnega hotenja. ..
bledo umiranje nedoživetega
brez jasnin
in akcij
cvetočih v duši
brez čaščenja
brez kropljenja
in sivih
turobnih molitev,
le včasih,
ko zažarijo tisti smaragdi
se utrne iz praznih globin
solza,
v prazno
v gluho noč
se oglasi krik samotne ptice,
v duši tiho umira ljubezen..
Tvoja hotenja
Iščejo
Bisere z zlatom
Ovenčanih sanj.
Razpotja.
Samo spomini
Aprilskih skrivnosti
Mamijo srce
Oropano
Topline
In svetlih brezčasij
Valerija Perger
nekoč
sva bila
orkan,
danes
sva
maestral.
ti
in
jaz
ki
naju
jemlje
čas
in
spoznanje.
Valerija Perger
ker em
divja eka
ki teče najutrovo
ne more
pluti v mojih valovih
noben čoln.
ti
drzni čolnar
pridi.
tvoja vesla so uporna
tvoja želja
je nepremagljiva,
daj mi
smaragde svojih oči
in postala
bom krotka
in na veke ukročena
Breda Trinkaus
Komaj
življenje
Ko leže čez upognjena
hrbtišča trsov
nebrižno once ktobra
in je zrak sladak od vonjev
bakreno zlatih vinogradov,
so k nebu vzpete rebri,
nema daritev
za trudna srca.
V zimi neubrana pesem
je pijana od veselja,
po dolgem čakanju kleti
na živo gladkost ina,
je pijana od drhteče boli
nezavedno ostarelih rok.
Kot kletev trda zemlja,
kot žolč g/^nak
vsakdan mozaičnih obrazov
z niansami prsti:
v vsem je nezadržno
valovanje ljubezni.
Ljubezen,
s komaj slutnim vonjem
po smrti...
Beseda
Vedno te imam,
vso čisto, večno in neskončno,
pa te, skrivnostno,
komaj najdem za obraz s ebi..
Ko grata srce in razum
zrelo igro sozvena
in neubranih beganj,
začutim^ tvojo globoko bližino,
neizrekljivo odrešujoč dotik.
Sred ognja sem ti mati,
in sem čista,
t tebe rojena,
in vsa prozorna
od tvoje neločljivosti,
beseda,
ko že jasna siješ vame
msmeh ljubljene.
Skoraj obup
šla bi med toplino rok,
pa še začutim amotnijok odhajanja
in mrzlo dlan v spominu.
Zagrizla bi v drevo življenja,
pa se splašim, ko vidim za seboj
vse veje brez plodu;
povila bi besede
na mehko dlan papirja,
pa vse preveč ta hip je greha,
premalo vere in ljubezni v meni
SON SIRE Y
Slutnja
Davi sem v globoki modrini vesolja
uzrla neko čudno zvezdo
in krohot glasni
slišala nad našim mestom.
Zvezda se mi bliža,
mislila sem tedaj pa, oh,
grozen prizor pod seboj uzrem
in zavem se - k zvezdi letim.
Pod mano tresk, in lom,
ogenj in divji kriki groze,
a jaz nič ne čutim,
le roke stegujem in - iščem.
SONSIREY
Jutri
Tukaj sem.
Še danes.
Še danes jaz
z vsemi lastnostmi
v vsemirju zgubljenega človeka.
In jutri?
Ali bom vzklila v dehtečo rožo,
ali pa kot lepljiva prst
zvabila k sebi naslednjega mrliča?
Morda se bom pogreznila
globoko v središče zemlje,
ter v neki daljni deželi
postala izvir in pili,
pili me bodo do pijanosti - ljudje,
kiše ne slutijo
kako blizu je konec
ko jih zastrupljam
in pijo, pijo
mojo kri.
MARJAN BERLIC
Smeh.
Vsi se skrivajo.
Smejijo se.
In so veseli.
Smeh.
Glej ga klovna.^
Manjka nam svobode.
Svoboden je in smešen
Smejmo se.
Zaplešimo, zapojmo.
In smejmo se.
Ker nismo smešni.
Ker nismo klovni.
Nož.
Da nož!
Pa kaj si moreš, pride.
Nož, če ni drugega pride nož.
Če ni, postane, te zakolje.
MILKA VODUŠEK ]
Moja mati
Moja mati solze toči,
močno srce njo boli, i
sanja o slovenski zemlji,
v domače kraje si želi
Mnogo let je že minilo, J
kar v tujino smo došli,
doma prijafje smo zgubil^
ki v tolažbo so nam b'li. ¡
Reci nam ti zemlja mila, I
zakaj zapust'li smo te mi, \
res bili smo vsi še mladi, '
ko od doma smo odšli. ¡
Saj prišli še bodo časi, i
ko mi vsi se vrnemo, J
mati več ne bo jokala, |
domek naš vesel spet bo. \
BRANKO CIGLER
le leti moja ptica
leti in povzdigni želje
leti tja do klica
ki tiho sliši se v praznoti zvezd
mrzlo ti neznanega in takoželežega časa
- veselja ljubezni
nikar s prsti ne božaj dreves
odpadlo bo listje
nikar ne brodi z rokami po vodi
zbežale bodo ribe
nikar ne steguj rok proti nebu
ptičje petje bo umrlo
nikar ne stopaj po stezah
ne bodo več vodile tja
ne stori več ničesar
preveč je že bilo storjenega
rad bi stopil predte
in te prosil
odprl svoje srce
in ti položil v roko moje želje
pa bi bilo vse zaman
razsule bi se ti po rokah
padle bi pred tvoje noge
ko bi stopila drugam
bi bili ti koščki
še bolj vsak sebi
Cmo,kje je sneg?
(posnetek Zdenko Kodiič)
Fotografija meseca
Na novemberskem nateč^u za Fotografío meseca so sodelovali
štirje člani FKK DOD Svoboda z 12. fotografijami. Za najbo^šo
je bua izbrana fotografija Miša Koltaka: Spomin. FKK
TEDNIK
— 21. december 1978
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
Mvljimjii
(Biografski roman petih rodov)
8. nadaljevanje
Tudi Dušan je pri žetvi pridno pomagal.
Zdaj pri tem, zdaj pri onem stricu ali teti.
Pestro kmetiško življenje in delo na soncu v
svežem zraku ga je kmalu pritegnilo. Imel je
izostreno oko in dar za opazovanje narave.
Svojevrstno je delovala nanj velika
sprememba, ko je zamenjal kulise mestnega
gledališča za naravo krasnih cvetočih
travnikov in pisanih polj s temnimi gozdovi v
ozadju. Na pamet naučene in mnogokrat
nerodno izpovedane vloge bolj ali manj
sposobnih igralcev, so se v naravi razvijale
mnogo bolj neprisiljeno, sproščeno, naravno
in prilagojeno. Vse je bilo, kakor ena sama
harmonija pesmi narave. Samo po sebi se mu
je vcepilo spoznanje, da ni lepšega življenja,
kot je kmetiško. ..
Mati Ana se je počasi ponovno vraščala v
sredino, iz katere je nekoč izšla.
Ona se ni nikdar odtujila svojem rojstnem
kraju. Nič se ni pobahatila, četudi je po
poroki živela drugačno življenje, kot nekoč v
domači hiši. Navidezno jo je odtujil le čas, v
svojem bistvu na je ostala ista kot poprej in
tako ponovno vživljanje ni bilo težko. Od
trpljenja in žalosti izpita lica so se začela
zopet polniti in sonce ji je lepo ozarilo bledi
obraz. Vedno lažje je sama opravljala vsa
gospodinjska in materinska opravila. Se čudno
se ji je zdelo, če se ji je kdo ponudil, da bi
pomagal.
Otroci so bili zdravi in lepo so se razvijali
Živeli so mnogo več pri igri na prostem in
telesa so se jim vidno krepila. Na mizi je bilo
sicer manj mesa, pa zato več solate in mleka.
Zjutraj pa zlatorumeni koruzni žganci,
zabeljeni s praženo slanino in vročim mlekom.
Posebna mikavnost pa je bila bližnja
Trnova, ki je lena tekla tik za hišo. Bila je
plitva in nič nevarna, segala je ob levem bregu
komaj malo čez gležnje in se je le pod
zaraslimi bregovi na desni strani poglobila do
koleru V njej je živelo mnogo rib in zanimivih
rakov, ki so zdeli v svojih luknjah med
koreninami starih jelš in vrbač. Proti večeru in
zgodaj zjutraj so se stari rakci razlezli tudi
nekaj dalje proti sredini po produ na široko
razlite vode.
Dušan si je kmalu umislil ribolovni pribor.
Urezal si je kot sveča ravno leskovo palico,
kakršne rastejo na robovih gozdov na
Krčevinah. Starejša teta mu je na svojem
kolovratu spredla fino vrvico iz ostre kodelje,
bratranec Branko pa mu je dal iz svoje zbirke
trnek. Sprva ni znal. Pobegnile so vse ribe in
ribice, tudi previdni raki so se umaknili v svoje
luknje. Sčasoma pa se je priučil tudi ribiškim
spretnostim in tu pa tam je prinesel že kaj
manjšega za večerjo.
To je bilo novo veselje in prijetno
razvedrilo, kar je še bolj popestrilo že tako
bogato življenje na kmetih.
Kako ničasta je še tako tehnično
izpopolnjena lutka, pa četudi zmore zastokati
in pomežikniti z očmi, v primeri z majhno
^ubko mlado mucko. Ringaraja na mestnem
pločniku, ali pa štrencanje na ulici, so le
skromne igre v primeri z bogato, življenja
polno predstavo, ki jo zna uprizoriti muca,
kadar prenaša svoje malčke v novo gnezdo.
Kako preseneti koklja, ko naenkrat pripelje iz
skritega kota v parni celo procesijo
zlatorumenih ključkov, ki živahno čivkajo za
kokajočo mamo. Pa telički, žrebički, lastovke
in psički! Kako bogata in poučna učiteljica je
narava! Kdor ni preživel vsaj manjšega dela
svojega življenja na kmetih, ta ostane revež v
svoji notranjosti.
Nekdaj trden Potokarjev rod je začel
poganjati nove mlade korenine v materini
zemlji. . .
Ko so potekli prvi dnevi velikih počitnic,
so Smrekarjevi zopet povabili Dušana na
obisk. Obe družini je vezalo dolgoletno
prijateljstvo in doktor Smrekar si je malo
očital, zakaj ni skušal preprečiti grozeče
nevarnosti, ko pa so vendar bili jasno opazni
znaki duševnega razkroja zgubljenega pri-
jatelja.
Prav zaradi tega, pa tudi iz obzirnosti do
naenkrat tako obubožene, niso prihajali na
obiske v novi dom znanci, ki so bili nekoč
vajeni videti se v brezskrbnih in uglednejših
okolnostih. Ljudem postane nerodno in začno
se počasi odtujevati, čim sonce sreče zaide na
eni strani.
Glavarjevi so izkoristili Dušanov obisk, da
so izvedeli to in ono. Čeprav so pričakovali,
jih je vendarle zelo presenetila novica, da
resno razmišljajo o prenehanju Dušanovega
nadaljnjega šolanja. Nikomur ni ostalo ne-
opazno, da je vest posebno prizadela Bredo, ki
se je doslej vselej poskušala prikazati le v
prijateljski ravnodušnosti. Ko so bili popoldne
zopet na kopanju, je vse njeno obnašanje
razkrivalo nežnejše nitke zbliževanja, ki so
pomenila nekaj več, kakor pa zgolj prisrčno
prijateljstvo.
Tako srečanje je blagodejno vplivalo na
Dušana. Zato pa je bilo razočaranje tem večje,
ko je na koncu počitnic nadebudni dijak
namesto šole moral v uk v čevljarsko
delavnico. Neradi so se odločili za ta poklic,
ki je bü tudi že takrat med manj uglednimi, a
vse druge obrti v domačem kraju so bile
prezasedene.
Propast Potokarjeve hiše, odselitev in
nazadnje uk v čevljarski obrti, vse to je
dokončno ohladilo nežnejša čustvovanja med
mladima prijateljema. Pa četudi samo pla-
tonska ljubezen, se vendar globoko zasidra v
mladem srcu in nenadoma prekinitev pri-
zadene vselej bolj tistega, ki je brez krivde bil
odrinjen in pozabljen. V Smrekarjevi družini
vse to ni ostalo neopazno in tako so bili veseli,
da se je vse izteklo brez težjih pretresov. ..
Vsi trije bivši Potokarjevi pomočniki
Barika, Janko in Lenčka so bili že zdavnaj v
novih službah in so posamič čedalje bolj
poredko prihajali na obisk k nekdanji
gospodinji.
V mestecu onkraj Slovenskih goric, nek-
danjem prebivališču Potokarjevih, je dogodek
počasi tonil v pozabo, uradni akti o izginotju
so ostaU nezaključeni za zaprašenih policah
okrajnega sodišča. Poteklo je že skoraj leto
dni od dogodka, a še vedno ni bilo mogoče
nikjer zaslediti nikakršne sledi. Nihče ni
mogel odgovoriti na vprašanje, ali je Potokar
zginil živ ali mrtev. „Kakor da bi ga zemlja
pogoltnila! Bog ve, če bo še kdaj kdo zvedel
kaj več o njem? Umaknil se je sramoti," so
modrovale ženice na trgu, kadar je beseda
zbudila spomin na dogodke. V majhnem
mestu bledijo podobni dogodki počasneje
kakor v velikem.
„Potokar je kot lovec dobro poznal
najglobje tolmune v počasni Murici in Muri,
najbrže leži truplo s težkimi kamni obre-
menjeno v globini in ne bo več prišlo na dan, "
so menili drugi.
„Spremenil je zunanjost in utonil živ v
neizmerni neznani množici Amerike" so
govorili tisti, ki so hoteli pustiti še nekaj
upanja na povratek. Ta ali oni je še dodal:
„Vmil se bo z dolarji, poplačal dolgove in
znova zagospodaril na Potokarjevini. "
Tako je vse ostalo nejasno in odprto, le čas
je tekel nezadržno dalje. Kakor brana zagrne
zrno na njivi, tako so se počasi zgubljali
spomini, ki so le tu in tam ponovno vzkalili v
novo domnevo.
Še najbolj pogosto so se ga spominjali
zvesti prijatelji lovci, ki so ob vsaki priliki
zapletali njegove navade v nova lovska
dogajanja. Mnogokdaj je bilo slišati, češ to bi
Potokar ukrenil drugače. Ali pa, tu bi bil
boljši uspeh, če bi lov vodil Potokar. Kot
nekakšen trajen spomenik v lovišču pa mu je
ostala visoka preža pod starim hrastom ob
gozdu, kije nosila njegovo ime.
Ko je umrl farni župnik in je bil doktor
Smrekar premeščen na novo službeno mesto,
so se vrste njegovih prijateljev močno zredčile
in zrahljale. Počasi so prodirale na dan tudi
kritične pripombe, ki so obsojale to in ono
Potokarjevo dejanje, češ če bi bil mož na
mestu in gospodarnejši, bi ne pahnil cele
družine v nesrečo. Pa tudi tukaj so se ravnali v
glavnem po starem reku. Če ne dobrega, o
mrtvem raje ničesar
Čeprav je bilo od novega do starega
bivališča komaj slabe tri zmerne vožnje s
konjem, se Ana Po tokar jeva nikdar več ni
vrnila v kraj svoje nesreče. Le še za kakšno
leto se je navidezno razživela, potem pa je
vedno bol^ zapadala počasnemu hiranju. Ni
bilo videti na njej sledov kake resnejše
bolezni, le nekakšna življenska utrujenost in
tčrpanost sta jo stiskali k tlom.
Niti m bolj oddaljene njive, kamor je
poprej tako rada spremljala težake, se ni več
podajala. Za njena leta je bilo dovolj dela
doma z gospodinjstvom Pri petih otrocih,
četudi že šolarjih, ima mati preveč dela,
čeprav bi bilo treba skrbeti samo za jed in
cistico. Težko je dočakala, da je najstarejša
hčerka stopila v petnajsto leto in končala
obvezno šolanje.
Darinka je bila pridna in je polnovredno
nadomestila povsod tam, kjer mati ni več
zmogla. Opravljala in vodila je glavna dela na
polju in odrinila tudi vsa težja dela v hiši.
Mlajši sestrici sta pridno skočiU na pomoč,
kadar je bila sila in so bila opravila za njune
moči primerna.
Ko je minevalo prvo poletje v novem
domu, se je iztekal tudi za Dušam tisti čas, ki
bi ga bilo mogoče še všteti v počitnice. Neko
septembrsko jutro, ko so začeli dijaki odhajati
v šolo, se je zgrnila cela procesija mladeničev,
ki so otovorjeni s kovčki hiteli mimo na
postajo. Dušan je zamišljen stal ob oknu in z
orosenim pogledom zrl za njimi, s katerimi ni
mogel več...
Tudi on se je v tistih dneh odpravljal v uk
k domačemu čevljarju, ki je imel svojo
delavnico na Bregu v ulici nekaj višje nad
kapelo. Zjutraj in zvečer pa je vodila pot
mimo strica Andreja. Kadar ga je teta Angela
opazila, vselej ga je poklicala in mu naložila v
jerbašček vseh mogočih kmečkih dobrot. Ob
ponedeljkih in po praznikih pa tudi še kak
košček okusne orehove potice.
Leta tečejo enako hitro, četudi se v
nesreči dozdeva, da čaz polzi po polževo.
Prijateljske vezi s starim krajem so se že skoraj
popolnoma porazgubile, ko je Dušan po štirih
letih končal svoj uk. Med tem časom ni mogel
doma bogvekoliko pomagati. Pri šestčlanski
družini pa je že mnogo, če ni treba posebej
skrbeti za obuvalo. Dušan je imel spretne roke
in vsem je ukrojil lično in dobro obutev.
Mlajšemu bratu Borisu je pod božično drevo
nastavu nove škornje z mehkimi sarami.
Dušan je bil mladenič, ki ni bü veseljaške
narave. Družbe tudi pogrešal ni; ni se ji
izogibal preveč, a tudi iskal je ni. Le
redkokdaj, kadar so ga prilike spravile v
družbo, se je malo poveselil z vrsmiki. Tistega
pravega, popolnoma sproščenega veselja pa ni
bilo v njem. V njegovih mislih in srcu se je za
vedno globoko zasidral spomin na ljubljenega
očeta, ki je s svojim dejanjem zabrisal sled za
seboj in njemu popolnoma spremenil življenje
in usodo. Tudi nežna cvetka mladostne
ljubezni do lepe Brede v njegovem srcu še
vedno ni usahnila. Ni in ni je mogel pozabiti.
Zvečer zadnja in zjutraj prva misel je veljala
njej. A tudi v sanjah sta ga pogosto spremljala
ona in oče.
So v življenju težave in zapleti, ki jih ni
mogoče nikdar prebroditi in premagati.
Ostanejo trajni in neizbežni spremljevalci
človeku, kakor senca, ki je tem bolj izrazita,
čim močnejše je bilo sonce.
Breda je opravila veliko maturo, ko je
Dušan zaključil pomočniški izpit in prejel
prvo plačo. Korajč Valentin na Grabah mu je
ukrojil lepo črno obleko: našil ji je na reverje
svileno prevleko da je suknjič izgledal kot
smoking. Zvedel je namreč za maturitetni ples
Bredinega razreda, ki so ga pripravljali v
obdravskem mestu vselej najbolje in je le zelo
težko pravilno ovrednotiti stvari, ki izgledajo
negativne in krnijo lastne želje in načrte.
Redki so odrasU ljudje, ki zmorejo tako
presojo, mlad človek ji nikdar ni povsem kos.
Čim globlje v čustvovanja mladega človeka
segajo take odločitve, tem težje jih je postaviti
na pravo mesto.
V takratni družbi v tistih časih še tako
vroča ljubezen ni mogla uresničiti
brezizglednih upanj. Socialne razlike so igrale
odločilno vlogo. Življenje je bilo vedno in je
še neizprosna učiteljica, ki vzgaja s porazi,
neuspehi in včasih tudi s krutostmi. Vendar ga
mati ni hotela odvračati od namere. Če bi ga
odvrnila bi se zgodilo isto, kar se je sicer, le da
bi odgovornost padla na njena ramena. V
življenju sta pač dva absolutna dejavnika -
čas in nedokazljiva alternativa. Zaljubljeno
srce ne more verjeti v poraz, dokler ga ne
doživi.
Dušan se je pridružil nekdanjim sošolcem v
mrtvem kotu velike, bogato okrašene dvorane,
odkoder je bü lep razgled po valoveči množici.
Od tam je bila dobro vidna tudi miza, pri
kateri so sedeli glavarjevi s svojima hčerkama.
Oče in mati sta prispela z Gorenjske, kjer je
doktor Smrekar imel novo službeno mesto.
Breda je bila oblečena v tesno in dolgo
belo svileno obleko, ki je s svojo priložnostjo
še posebno poudarila zapeljivo vitkost njenega
telsa. Na vrhu lepe pričeske je imela venček iz
marjetic, ki so se s svojo rumeno sredico lepo
ujemale z njenimi plavimi lasmi. Visok, tanek
in lepo oblikovan vrat se je slikovito spuščal v
bujno oprsje. Velikocvetna rdeča krizantema
je zapirala trikotni izraz na obleki.
Sedela je tako, da ji je segal pogled čez
celo dvorano v smeri proti Dušanovemu kotu.
Hitro ga je opazila. Njegova visoka sloka
postava je dvigala lepo glavo nad vse ostale.
Srečala sta se s pogledi. Zdrznila se je in za
hipec obsedela nema in zamišljena. Materini
budnosti to ni ušlo. Opazila je, da so trenutno
vzplamtele do tedaj pritajene iskre simpatij, ki
pa so očividno že prekipele prek meje
ljubezni.
Vse prave matere skušajo pri ljubeznih
svojih hčera odigrati glavno vlogo, k da je ta v
večini primerov skrita vloga šepetavke pod
odrom. Hčerke koketirajo, izbirajo in se
končno odločijo, matere pa prišepetavajo in
skušajo usmerjati. Nekatere so pri tem bolj ali
manj spretne. Vse ne prišepetavajo pravilno,
neketere prepozno, nekatere tudi preveč
brutalno, ne meneč se za tankočutnost nežnih
^ubezenskih nitk, ki jih ni dobro enostavno
potrgati, temveč zelo previdno tipaje
oblikovati.
Mati glavarka je bila izobražena in
načitana in je vse to z nežnimi najintimnejšimi
potezami deloma prestrezala, deloma
premostovala. Ves plesni večer je skrbno
opazovala hčerko in Dušana, posebno še
njuna kratka srečanja med posameznimi plesi
Spoznati je hotela, kako daleč so segla njuna
čustvovanja in predvsem, kje so sedaj. Ako je
potrebna preusmeriti neko misel, kaj šele
vplivati na potek ljubezenskega čustovanja,
tedaj je potrebno najoprezneje vpletati svojo
voljo prav na tistem delu poti, ki je trenutno
pod nogami Nikakor ne začeti predaleč nazaj
v zgodovini, di pa posegati predaleč v
bodočnost. Vplivanje ne sme biti svojevoljno,
kaj šele vsiljivo, temveč se mora skladno
vraščati v trenutno dogajanje. Le, ako je
vsejano tako, kakor da izrašča iz misli in
čustvovanja prizadetega bitja, je pričakovati
dobre sadove.
Dušan je sedel ob mizi z najskromnejšo
postrežbo, da bi prištedil nekaj denarja za
šopek, ki ga je namenil kupiti v preddverju na
cvetlični stojnici
Ples so začeli s polonezo, ki so si jo
dodobra vigrali izbrani partnerji Bredo je
popeljal na plesišče visok mikaven čmolas
mladenič. Njegova zunanjost je bila dotirana
do finese. Smoking z belo pentljo na srajci,
bele glazirane rokavice, rdečo vrtnico v
gumbnici, z lakastih čevljev v pa odsevi
številnih luči v dvorani Kot sveča vzravnam je
pristopu h glavarjevi mizi in izročil veliki
šopek dolgopecljatih baržunastordečih fran-
coskih ščipkov. Vse je pričalo, da je sin
premožnih staršev.
Ko so odplesali polonezo, so zadoneli
zvoki najlepšega dunajskega valčka ,JNa
valovih Donave". Strausove melodije so se
stapljale z vsem lepim plesnega večera. Zopet
je prišel po Bredo isti mladenič. Tudi tretji
ples isti kavalir.
Zdaj ali pa nikoli, je prešinila misel
Dušanovo srce. Stopil je do stojnice in kupil
dvajset temnordečih klinčkov. Enega je
zatakml sebi v gumbico, Bredi pa ostale za
njenih devetnajst let.
Vzravnano je stopal ob robu dvorane in
hitro je zavü proti mizi Smrekarjevih. POhitel
je, da bi prehitel tekmeca. Odmevale so
melodije novega valčka. Dostojno se je
priklonil, najprej gospe, potem pa izvoljenki
Bredi je bilo nerodno, pogledala je mamo in
vstala. Izročil jije šopek in zavrtela sta se zdaj
v levo, zdq v desno. Dušan se ni učil v mestni
plesni šoli, a bü je gibčen in spreten,
zadostovala mu je skromna osnova z vaj iz
njihovega trga in dobro odmerjeni takt.
Dušan je plesal kakor v omami Trenutno
se mu je zdelo, kakor da bi se čas ustavil. Vse
izpred štirih let je kipelo iz njegovih
spominov. Pomenila sta se le na kratko. Čas
enega valčka je bil mnogo prekratek.
Ko sta se vrnila k mizi, oče Smrekar ni
mogel drugače, kakor da je povabü Dušana
prisesti Glavarici to očividno ni bilo najbolj
pogodu in taktični oče ji je spretno ustregel.
Zapletal je mladega Potokarja v nepretrgan
pogovor, da ni mogel izbegniti ko so nove
melodije vabile k novemu plesu.
Tekmec je nastavljeno priliko izkoristil in
odveael Bredo na plesišče. Ta igra se je
ponovila dvakrat, ko je glavar sredi plesa
naenkrat pogovor zaključil in Dušan je moral
vstati in se preseliti nazaj k svoji mizi v kot.
Tekmec je sedel bliže Smrekarjevim in je
bližino spretno izkoriščal za vse nadaljnje
plese, posebno še potem ko je Breda dobila
drugi šopek. Ves večer je Dušan, zaman lovil
poglede svoje izvoljenke. Breda se je izmikala,
ni hotela dati povoda za ponoven ples.
Oboževalec je zamišljen obsedel, dokler
mu nekdanji sošolec ni zaupal, da je tekmec
stalni Bredin kavalir in da šušljajo celo, da so
zaroke blizu. Udarec, ki ga Dušanovo srce ni
moglo prenesti
Ko so v naslednjem plesu vsi od mize
zaplesali in je Dušan obsedel sam, se je dvignü
fn brez slovesa odšel Doživel je prvi in rugtežji
poraz v življenju. Poraza so bile krive socijalne
prilike, kijih je zakrivü nesrečni oče.
Da^e prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
21. december 1978 —
TEDNIK
Kar s krvjo je priborjeno,
je dražje kot zlato
Vsak državljan mora braniti domovino. Tudi jaz to čutim in
izpolnjujem, če ne s puško, oa z dobrimi dejanji.
To, kar je sknio priborjeno, se ne sme izgubiti, saj je to naše
največje bogastvo. Mnogo mater je darovalo svoje hčere m sinove za
svobodo. Mnogo jih je padlo pod streh mitratìezov ah pušk, ki so bile
takrat vsakdanu glas in trepet. Tisoč Rudije padlo v jami za vasjo, otroci
so jokali za materami in očeti.
Spomin na tako grenko in žalostno preteklost bo za vedno ostal v
naših srcih, ta spomin nas obvezuje, da iskreno ljubimo svojo domovino
in jo branimo.
Igor Sevšck, 6/c, OS Kidričevo
Mladi literati, mladi likovniki ob prazniku naše armade:!
Napad
Jelka Kokol, OŠ Grajena
NAŠA JLA
Z napadom Hit^ereve vojske 6. aprila 1941 na Jugoslavie se je stara
jugoslovanska vojska predala Hitlerjevim vojakom brez boja. Takoj pa
okupacqi in azdehtvi Jugoslavije med okupatorje: Nemce, Itahjane
-Madžare in drijge sovražnike, je začel KPJ zbirati okrog sebe ђиШ, ki sc
se zavedaU, kaj pomeni okupator. Toda začetek je biJ težak, saj so s
morali orožje in opremo priooritL Število borcev se je iz dneva v dai
večalo in pokazala se je potreba po čim večji povezanosti in
organiziranosti, tako da bi bile naše enote pod vodstvom vrhovn^a štaba
čim uspešneje v boju proti okupatorju. Tako je bila ustanovljena 22
decembra 1941 v majhnem mestu Rudu Prva proletarska brigada, katera
je pozneje prerasla v JLA. Njene enote so se iz dneva v dan večale ir
vedno bolj organizirale. V borbi proti sovražniku so si zadale enoten cilj:
osvoboditi Jugoslavijo izpod sovražnika, ^udstvu pa pridobiti tolike
željno in piačano svobodo.
Naše enote so šle iz boja v boj z manjšimi ali večjimi žrtvami
Osvobojena ozemlja so se iz dneva v dan večala in končno je bil 1945
leta osvobojen še zadnji konec našega ozemBa. Vendar tu se ni končala
poslanstvo JLA. Potrebno je bilo začeti z obnovo domovine ter se take
organizirati, da morebitnega, drugega napadalca, pričakamo pripravljeni
ter da se mu zada udarec že ob prehodu meje. G¿vni nosilec teh nalog pa
naj bi bila JLA. Njena oprema seje iz dneva vdan izpopolnjevala. Dane!
spada naša vojska med najboljše opremljene armade. Tako, da se vsak
zaveda, da je naša vojska trd oreh za vsakega napadalca.
Zraven naloge, da budno čuva naše meje in pridobitve NOB, je našj
armada pripravljena pomagati ^udstvu ob elementarnih nezgodah, pri
spravilu popčin, pri izobraževanju mladih, v glavnem, pomaga tam, kjei
je to potrebno.
Polanec Branko, 8/razred,
OŠ Franca Osojnika, podr. Grajena
Povezanost
JLA z narodi
Jugoslavije
6. aprila 1941 leta je Hitler
napadel Jugoslavijo. Kralj je po-
begnil v Veliko Britanijo in
Jugoslavijo prepustil vojnim stra-
hotam. Komunistična partija je
začela spodbujati ljudi k vstaji.
Zapokale so prve puške, pričel se
je boj naših narodov z dobro obo-
roženim sovražnikom. Prve
skupine naše vojske niso bile
dobro oborožene; skupine so se
začele združevati v brigade, ba-
taljone, z zmagami nad so-
vražnikom so postale vedno bolje
oborožene. Združena sila naše
vojske, naših narodov, KPJ, tova-
riša Tita, je pripravljala pot k svo-
bodi. Na drugem zasedanju
AVNOJ-a je bila ustanovljena no-
va Jugoslavija. Boji za osvobodi-
tev naše zemlje so se nadaljevali
vse do 15. maja 1945 leta, ko so
naši pogumni borci pregnali
sovražnika iz Jugoslavije.
Po vojni sta si predsednik Tito
in KPJ zadala nalogo, da obnovita
porušeno Jugoslavijo. Naša
vojska, mladina, vsi ljudje so se
izkazali na delovnih akcijah.
Nastajale so ceste, proge, rastla so
mesta, rasile so hiše... Vsi ljudje
so se na moč trudili, da so obnovili
porušeno domovino. Pokazali so
se uspehi. Zrastla je lepa, mirna
Jugoslavija. Storjeni so bili prvi
koraki k boljšemu razvoju in
napredku.
Tudi danes im.amo vsi ljudje v
naši domovini svoje naloge.
Današnja vloga JLA je, da brani
naše meje in je v stalni pripravlje-
nosti, da brani našo svobodo. Je
dobro opremljena, oborožena in
učena sila v naši državi. V času
služenja vojaškega roka se vsi
obvezniki učijo ravnanja z
orožjem, spoznavajo vojaško
tehniko, načine bojevanja, se
izobražujejo. Čuvajo nam naše
morje, naše nebo in našo zemljo.
Vsi pa si želijo, tako kot mi, miru;
to se izraža v politiki Jugoslavije.
Jugoslavija je neuvrščena dežela.
Tovariš Tito, Nehru, Naser, so bili
prvi ustanovitelji sveta neuvršče-
nih. Prva konferenca neuvrščenih
je bila leta 1961 v Beogradu;
druga konferenca se je vršila leta
1964 v Kairu, tretja pa leta 1970 v
Lusaki... Tako se je zamisel o
ncuvrščeno.sti zelo razširila. Jugo-
slavija z namenom, da bi bil v svetu
mir, enakopravnost, svoboda, uži-
va velik ugled in veliko spoštova-
nje.
Naša naloga je, da v tem duhu
živimo in delamo, to je tudi vloga
mladine, ki ima poleg naše armade
pomembno mesto v graditvi naše
domovine. Njej, vsem ljudem, naši
močni armadi so jasni cilji naše
socialistične družbe; ohraniti mir,
svobodo, gojiti enakopravnost
bratstvo, vzgajati mlade rodove v
socialističnem duhu; v svetu še na-
dalje voditi politiko neuvrščenosti,
pomagati nerazvitim državam,
ponuditi kruh lačnim...
Matjaž Pristovnik, 8/b,
OS Majšperk
OB PRAZNIKU
NAŠE ARMADE
22. decembra leta 1941 je bila v majhnem bosanskem
mestu Rudu ustanovljena prva proletarska brigada. Brigado so
sestavljali pripadniki vseh naših narodov in narodnosti. Tega
dne se spomnimo vso leto in ga proslavljamo kot rcjsni dan
JLA. Tito je bil zelo sposoben in napreden vojskovodja, zato so
ga izvolili za poveljnika in maršala partizanske vojske. Spopadi
med okupatorjem in partizani so bih zelo hudi. Padlo je nešteto
naših borcev. Bili so slabo oboroženi, a kljub temu niso obupali
in omagah.
Mnogo mož je zapustilo svoje družine in odšlo v gozdove,
da bi čimprej osvobodili domovino.
Hitler je mislil in tudi poskusul za vsako ceno uničiti našo
partizansko vojsko, toda to mu ni uspelo. Z našo zmago se je
končala štiriletna borba.
Danes naša armada čuva pridobitve, ki so jih priborili
njihovi slavni predniki. Fantje, ki služijo vojaški rok, se učijo,
kako braniti domovino, če bi dvignil sovražnik spet svojo glavo.
V vojski spoznavajo moderno oroge, učijo se voziti tanke in
srtreči težkim topovom. Gorje, če bi nas napadel sovTažnik,
vedeli bi mu pokazati pot od naših meja!
Ne učijo se samo braniti domovine, jo ljubiti, širiti bratstvo
in prijateljstvo med našimi narodi in narodnostmi, ampak
pomagajo tudi pri raznih delovnih akcijah in gradnjah. Pomagali
so pri izgradnji proge Šamac-Sarajevo. V Vojvodini vsako leto
pŠ^e^p?faelfe^^'^^° ^ pomagajo pravočasno pospraviti druge
Dokler bomo imeli takšno armado, ki čuva, kar so nam
priborili dedje in očetje v šririletni borbi ter pomagali našim
narodom in narodnostim, se nam ni treba bati kako bomo živeli
v naši domovini. Armada smo mi vsi.
Majda Štumberter, 7/b,
OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane
Naša vojska v svobodi
Naša JLA je sestavljena iz vojne mornarice,
kopenske vojske in vojnega letalstva.
Vojno mornarico delimo v dve glavni enoti; pod-
morniške enote ter vojno ladjevje. Podmorniške enote
so izurjene za napade sovražnikovih ladij ter podmor-
nic.
Vojno ladjevje je oboroženo z najsodobnejšim
orožjem in je sposobno braniti našo obalo pred vsa-
kim sovražnikom.
Kopenska vojska je najštevilnejši del naše armade.
Sestavlja jo več enot. To so pehotne enote, oklopne
enote, transportne enote, artiljerijske enote, vezne
enote ter protiletalska obramba.
Pehotne enote so pripravljene ter izurjene za napa-
de in obrambo mest ter različnih strateško pomembnih
krajev. Vsak vojak je izurjen za umikanje in
onemogočanje sovražnikovega zasledovanja ter
izurjen za napade. Pehotne enote so razdeljene na
manjše dele. Npr. inženirske enote, desantne enote
itd. Te enote so izurjene za napade in razne desantne
akcije. Oklopne enote sestavljajo večinoma tanki. Te
enote so izurjene za napade skupaj s pehotnimi, eno-
tami ter za samostojne napade. Transportne enote ses-
tavljajo transportna letala, heUkopterji ter transportni
avtomobili. Te enote so nepogrešljive pri bojih daleč
od svoje postojanke ter v raznih desantih. Artiljerijske
enote so odHčne v bojih na daljavo in tudi v bojih
proti tankom. Vezne enote vzpostavljajo veze med
različnimi četami, bataljoni itd. in so nepogrešljive pri
skupnih napadih večjih enot.
Protiletalska obramba je pravzaprav del artiljerje,
vendar je oborožena z najrazličnejšimi protiletalskimi
raketami ter protiletalskimi topovi.
Vojno letalstvo sestavljajo lovci, bombniki ter
izvidniška letala.
Lovci so izurjeni za obrambo bombnikov ter za
samostojne napade. Nekateri lovci imajo tudi po ne-
kaj bomb, da so njihovi samostojni napadi bolj učin-
koviti.
Bombniki zelo redko, ali skoraj nikoli ne napadajo
sami. Spremljajo jih lovci, ki jih branijo pred sovraž-
nikovimi letali.
Izvidniška letala izgubljajo svoj pomen, ker jih z
radarjem zelo lahko odkrijejo. Vendar pa jih še vedno
uporabljajo, ker so zelo pomembni za ugotavljanje
sovražnikovih položajev. Prirejena so za nizke polete,
da jih z radarjem ne odkrijejo tako lahko. So zelo tiha
letala oborožena le z majhno strojnico, da se lahko
obvarujejo manjše skupine sovražnikovih letal. Na
podu imajo kamere, ki avtomatsko snemajo področje,
nad katerim letala letijo.
Za obrambo mest so primerni lovci ter izvidniška
letala, bombniki pa le za napade.
Najbolj učinkoviti so napadi in obramba vseh treh
razredov JLA. Vendar to pride v poštev le ob morju v
notranjosti pa lahko sodelujeta le kopenska vojska ter
vojno letalstvo.
Lahko smo srečni, da imamo tako dobro oboro-
ženo ter izurjeno armado.
Anton Tomanič, l/a,
OS Kidričevo.
Kolona
Najdihojca OŠ Hajdina
NAŠA ARMADA DANES
Vsako leto 22. decembra slavimo v naši domovini
dan JLA. Ustanovljena je bila v majhnem mestecu
Rudu med NOB. Od takrat pa do danes je tehnika in
oborožitev naše armade zelo napredovala. Imamo vse
vrste modernega orožja in vojne tehnike. Tako obo-
rožena je vsak hip pripravljena braniti vsak košček
naše domovine. Danes ima naša armada mnogo
najrazličnejših pripomočkov, na katerih vadijo
fantje, ki se urijo v naši armadi.
Naša armada brani tudi naše morje. Od prvih
ladij se je razvila močna vojna mornarica, ki ima da-
nes že na desetine dobro oboroženih in sodobnih ladij
ter izurjenih mornarjev.
Naše nebo brani vojno letalstvo, ki je dobilo
danes na stotine sodobnih vojnih letal in pilotov, ki
so vedno v pripravljenosti braniti naše svobodno
nebo.
Cas, ki ga preživljajo naši fantje v armadi, je zanje
velika šola, v kateri se učijo ne samo vojnih
sposobnosti, temveč si pridobijo znanje s področja
kulture, politike, ... itd.
Naša armada zrastla iz borbe v močno vojsko, ki
je -danes opremljena z moderno vojno tehniko in je
vedno pripravljena braniti vsak del naše domovine do
zadnje kaplje krvi.
Simona Meznarič, 6/razred,
OS Franca Osojnika, Ptuj
podružnica Grajena
iX)MAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja urednSki
odbor Nataša Beišak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.