G jo XXXIII. Številka 44 p#oritelji: občinska konferenca SZOL ^jee, Kranj, Radovljica, Skorja Loka friić - Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec (rifovorni urednik Andrej 2alar GASILO S O C I audeamus igitur . . .« je spet zavalovalo po mestnih ulicah in mladi, ki so doslej morali trdno sedeti pri knjigah, da ujamejo še tisto zadnje znanje, ki jim ga predpisujejo učbeniki in ga morajo poznati, da bodo zreli in sposobni prevzeti odgovorne naloge. Morda je že malo preživeta ta krsta, pa ključ, ki se predaja, pa drobiž, s katerim odkupujejo mlajši letniki, ključ, toda vedno znova je to mladost, vsa razposajena in lepa, ki - nas spomni mladih dni... — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 6. 6. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predvpisom ob rob Te dni so se zaključili predvpisi v srednje Sole- in čez nekaj dni bo piano koliko osmoSolcev želi nadaljevati šolanje v srednji Soli in za ka-(jff uameritve so se odločili. Znano bo tudi, koliko kandidatov bo treba ^določeni Soli odkloniti in katere Sole naj bi glede na želje .Šolarjev jelena pol prazne klopi. Veliko bo spet govora o poklicnem usmerjen ju in preusmerjanju /fflcev na »zanje ustrezne Sole« in tudi preusmerjanja. Vsako leto je I akcija uspešna, saj so jeseni pod streho vsi. ki želijo nabirati znanje sdnji Soli. Vendar pravzaprav do tega sploh ne bi smelo priti. Poklicno ^rjanje je namreč izredno pomembna dejavnost, s katero se poleg ukvarja tudi skupnost za zaposlovanje in združeno delo. Osnovno-i »o dvakrat testirani, da bi ugotovili njihove sposobnosti in nag-ija. enkrat v petern in drugič v sedmem razredu, s poklicnim jgrjanjem se ukvarjajo posebne službe oziroma strokovnjaki, ki so »vwh centralnih Šolah, poklicni svetovalci pripravljajo predavanja llfence in starSe. Do rezultatov, ugotovitev in nasvetov pa je skoraj nemogoče priti, um na skupnostih za zaposlovanje do rezultatov testiranja, {uredniki vedo povedati praviloma le svoja opažanja, skupne ocene 'ni. Praviloma se svetuje le slabSemu učencu, katerega želje naj bi »•previsoke za njegove sposobnosti, drugi pa se lahko odločijo po jMMbnoatih ali trenutnih željah. Predavanja o poklicih pa so bolj Mienjena novačenju učencev za določene Sole. kot zbujanju zanimala poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Tako poklicno usmerjanje Se vedno vozi po treh tirih: na prvem so *ogljivosti Sol. na drugem želje osnovnošolcev in na zadnjem potrebe /ijfrnega dela. Povezave skoraj ni, zlasti z združenim delom ne. h. Bogata j Program bivanja gostov KRANJ - Po včerajšnjem sprejemu gostov z vlaka bratstva in enotnosti v Kranju in po drugih gorenjskih občinah so danes prijatelji iz srbskih občin gostje na domovih slovenskih izgnancev. Skupno obiskujejo znane gorenjske zgodovinske in turistične kraje, delegacije pobratenih srbskih občin pa s predstavniki gorenjskih občinskih skupSčin ocenjujejo dosedanje sodelovanje in se dogovarjajo za prihodnje skupne naloge. Jutri, 7. junija, na dan izgnancev se bodo gostje in gostitelji a u oh, po1 desetih dopoldne pred hotelom Creina v Kranju in skupno odSli v DražgoSe, kjer se bodo seznanili z značilnostmi Škofjeloške občine, z narodno-osvobocblno borbo na Cn skem, dražgoSko bitko in spom - °& i1 uri J« Predviden odhod v Skofjo Loko, kjer bo pel S2 Tif Spreiem na Mestnem rgu ob 14. uri pa se bo začelo na I.oSkem gradu družabno srečanj«. Srečanje bo predvidoma zaključeno ob pol Šestih. Nato bodo odSli gostje in gostitelji na Mestni trg na revijo gorenjskih pihalnih orkestrov, ki bo trajala do 19. ure. Od gostov i/ Srbije se bomo poslovili v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri na kranjski železniški postaji. Odhod vlaka je predviden ob pol Štirih. -i k Učinkovitejše delo SZDL Na volilni seji MS SZDL za Gorenjsko kritično obravnavali dosedanje delo in začrtali naloge za prihodnje srednjeročno obdobje — Novi predsednik MS SZDL Slavko Osredkar dnevnih opravil. Zato bo izvajanju oziroma realizaciji sprejetih sklepov treba posvetiti vso skrb, kot tudi sprejemanju takih sklepov, katere bo tudi realno možno izpeljati. V tem času velja vso pozornost SZDL usmeriti realizaciji gospodarskih planov za 1. 1980 ter pripravam, usklajevanju in dogovorom za gospodarsko stabilizacijo, ki mora biti vgrajena v naSe srednjeročne plane razvoja za obdobje 1981-1985, kot tudi doslednemu uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Volilna konferenca se je dosedanjemu predsedniku Janezu Varlu, ki Slavko Osredkar Kranj, 4. j"n»j - Danafinja volilna seja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je v celoti sprejela poročilo dosedanjega predsednika Janeza Varla 0 delu MS SZDL za razdobje 1978-1980, ki je zelo objektivno nakazalo vse uspeš-no izvedene akcije, pa tudi pomanjkljivosti ter težave pri delu sveta. Razprava je pokazala, da so bili v preteklem obdobju napravljeni napori za temeljito frontno organiziranost SZDL, da so bili doseženi mnogi vsebinsko kvalitetni dogovori in sprejeti zavezujoči sklepi, pa vendar se mnogo tega ni uresničilo. Razlogov za to je lahko več, tudi v tem, da Često praktično zmanjka časa zaradi obilice neodložljivih Po z dr a vljeni, prijatelji in bratje iz Srbije, iz Šumadije, iz Pomoravja, izpod Kopaonika, smo iz globine src zaželeli včeraj popoldne na kranjski železniški postaji, na kranjskem Trgu revolucije, po Korenjakih domovih, ko je med nas pripeljal najčudovitejši in Franc Thaler po šestletnem mandatu odhaja na druga odgovorna opravila, zahvalila za opravljeno delo in za naslednje mandatno obdobje izvolila za predsednika MS SZDL za Gorenjsko Slavka Osredkarja, predsednika OS Jesenice in za njegovega namestnika Francija Thalerja, predsednika OK SZDL Kranj. IS OBVESTILO O SPREJEMU OTROK V VVZ IN ENOTE VOBĆINI KRANJ 10. STRAN: naj plemenitejši obrodošli, prijatelji! vlak sedanjosti, vlak bratstva in enotnosti. Med nami bodo do nedelje ljudje, ki so v težkih letih vojne znali in zmogli slovenskemu izgnancu reči: brat, prijatelj, moj gost si, delili bomo, kar imamo, preživeli bomo te težke čase in potlej zaživeli srečni in svobodni! Vojna je združila te ljudi za vedno: hribovskega in trdega Gorenjca in Štajerca, bojevitega, samozavestnega in gostoljubnega človeka s srbskih ravnic in gričev. In ta vez velja. Zanjo se odločajo mlajši, ki tega časa niso doživeli, pa je sedaj njihova dolžnost, da ta vez ostane, da se krepi z novimi in novimi členi, da nas bogati. To je poslanstvo vlaka bratstva in enotnosti, vlaka jugoslovanske trdnosti, enotnosti in veličine! (jk) — Foto: F. Perdan t G LAS 2.STRAN PETEK, 6. JUNIJA 1980 Podpora stabilizaciji V sredo je bila v Beogradu skupna seja predsedstva SFRJ in predsedsfra CK ZKJ. Seje, ki jo je vodil Cvijetin Mijatovič, so se udeležili tudi najvišji funkcionarji federacije. Obravnavali so aktualna vprašanja v zvezi s stabilizacijo. Predsedstvo sta podprli usmeritev zveznega izvršnega sveta, ki si prizadeva z nadaljnjimi,, celovitimi ukrepi zagotoviti, da bi uresničili politiko gospodarske stabilizacije. Dolge vrste se ne skrajšujejo Kljub organiziranim obiskom se dolge vrste pred Titovim grobom nič ne zmanjšujejo. Grobnico lahko vsak dan obišče 15.000 ljudi, toda v nedeljo, 1. junija, se jih je nabralo kar 28.000. Na seji koordinacijskega odbora SZDL za spominska obeležja pomembnih dogodkov in osebnosti iz naše zgodovine, so zato predlagali, naj bi število obiskovalcev zmanjšali na pet do šest tisoč na dan, tako da bi lahko dokončno uredili spominski park. Poudarili so tudi, da zaradi obiskov grobnice, ne sme trpeti proizvodnja. Junija naj bi pri obiskih imeli prednost maturanti. Višje cene cementa Predstavniki tovarn cementa, gradbenih in trgovskih organizacij, so dosegli sporazum o zvišanju cen, na podlagi katerega se bo cement v poprečju podražil za 28 odstotkov, tako da bo tona veljala okoli 1244 dinarjev, s tem da bodo kvalitetnejše vrste dražje. Soglasje k predlaganim cenam bodo morali dati pristojni zvezni organi. Preden so podpisali sporazum, so na sestanku menili, da bodo nove cene verjetno potrjene 'v mesecu dni. Veljale naj bi za cement v razsutem stanju, medtem ko bi v prodaji za široko porabo vračunali še cene vreč. Zastava oklestila program Zaradi znanih težav z dobavami delov iz kooperacije, predvsem motorjev, je tovarna avtomobilov Crvena zastava prilagodila letošnji program proizvodnje avtomobilov tako, da bo namesto 255.000 izdelala 234.000 avtomobilov. Zmanjšala se bo samo proizvodnja v okviru osnovnega programa in sicer za 21.000 avtomobilov, medtem ko kooperacije z Italijo, Poljsko in ZSSR ostanejo nespremenjene. Na trg bodo poslali 13.000 zastav 101 in 8.000 fičkov manj. Gasilski kongres Več kot 82.000 članov, vse več mladih in žensk, 80 novih društev, boljša tehnična opremljenost, poldrugi milijon prostovoljnih delovnih ur, načrtno strokovno usposabljanje, sodelovanje v obrambnih pripravah ter s civilno zaščito, predkongresna tekmovanja pionirjev, članov in veteranov ter še mnogo drugega, je le nekaj podatkov o delu slovenske gasilske organizacije pred bližnjim IX. kongresom. Kongres bo v Brežicah od 6. do 8. junija. . ■ • ■ •' iftl . "l»0 »It v > , i >. • -»'i * ^ " I I M I I ■ Svet v tem tednu Nevaren sod smodnika Kriza na zahodnem bregu reke Jordan narašča do take mere, da je položaj podoben sodu smodnika, ki utegne vsak trenutek eksplodirati - Neuvrščeni vztrajajo, da za silo in terorizem ni prostora v mednarodnih odnosih — Svarilo Združenih držav Amerike evropskim zaveznikom Vse, kar se zadnje dni dogaja na zasedenem zahodnem bregu reke Jordan, je vedno bolj podobno sodu smodnika, ki ga utegne vsak trenutek raznesti, posledice morebitne eksplozije pa bodo zanesljivo hude in dolgoročne! Tega se zavedajo tudi članice organizacije združenih —varnost nega sveta, ki so se sklenile sestavi in obra narodov in varnostnega na- zahodnem bregu vnavati primere Dizdarevič na Gorenjskem - Prff^^P^f^^^^lS-egovine Raif Dizdarevič, ki je 1. junija pripotoval vSlpj^omn^ ^ Raif Hercegovine Raif uizaarevic, ki je i.jumju. y. ^^-~'\'Vrnni' ;e bivanje nji dan odprl 8. sejem opreme in sredstev cU^z bodo obravnavali kranjsko gospodarjev sečju in sodelovanje kranjskega gospodarstva RADOVLJICA bo redna seja predsedstva občinskega s, kalnega sveta Radovljica, na katen bodo oce V ponedeljek, 9. junija. in nadaljnjo aktivnost ndi- niti uresničevanje^dogo-ivnost sindikata ter v stanovanjskem go- o talibiiMAora^^ za člane in spodarstvu. Na seji bodo tudi ev.u-----Slovenije. funkcionarje republiškega sveta zveze sindikatov »l D.S. SK. LOKA Prtovču podpisali sa-_ ;zeradnje osnovnih moupravni sporazum za skupno sofinanciranje # izredno po-telefonskih zmogljivosti na območju Selške aoi prihodnjem sred- položaj na- zanoanem ^.„6« Jordana ter druge Se sveže mednarodnega nasilja in terorizma. - Izrael namreč vedno glasneje poudarja, da je Jeruzalem njegov in do so zahteve po naseljevanju židovskega prebivalstva na zasedenem ozemlju upravičene. Državni voditelj Begin to poudarja povsod in vsakomur, zaradi česar že marsikomu v Izraelu jemlje sapo, presenečeni pa so celo izraelski sogovorniki iz Egipta in Združenih držav Amerike. Izrael zadnje dni ubira pri reševanju problematike na zahodnem bregu reke Jordan povsem nova pota: ne gre več le za političen pritisk in za posmeh vsem, ki terjajo celovito reševanje bližnjevzhodnega zapleta, temveč za vojaško silo in terorizem, ki jima Eo glasovih iz Jeruzalema Se ne moremo napovedovati konca. Najbolj rvav in nasilen je bil zadnji ponedeljek, ko so počile izraelske mine v avtomobilih dveh arabskih županov na zasedenem bregu reke Jordan Nekaj podstavljenih peklenskih strojev pa so pravočasno odkrili Palestinska osvobodilna organizacija je že napovedala protiudarce v obliki organiziranega oboroženega boja in ne terorističnih akcij, za kakršne« odločajo Izraelci. Arabski živelj je začel stavkati na poziv Palestinske osvobodilne organizacije, izraelska vojska pa ob pomoči varnostnih d duši stavkovno gibanje. Razlogov za črnogledost ob reševanju problematike Bližnje« vzhoda je dovolj že ob samem položaju, kakršen je sedaj na tem oh močju. Pesimizem pa se Se poveča ob spoznanju, da vsi, ki se zavzemalo za rezrešitev bližnjevzhodnega vozla, nimajo enakih stališč Združene države Amerike svanlno dvigujejo prst in žugajo evropskim zaveznikom, naj se ne odločajo za poseg v problematiko Bližnjega vzhoda ■ naj ne razmišljajo o priznanju pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in svoje države. Tu je stališče Združenih držav Amerike r Izraela enako. Oboji nasprotujejo takšni nameri Evropejcev ki vseen utegnejo na bližnjem sestanku članic Evropske gospodarske skupnosti v Benetkah sprožiti dolgoročno usmerjeno pobudo za rešitev te«a problema. ZDA s Carterjem na čelu so jasno povedale, da bodo glasovale proti vsaki takšni pobudi in da je treba bližnjevzhodno oro blematiko reševati na osnovi trojnega srečanja v Camp Davidu ki na za zdaj še ni rodilo preveč bogatih sadov. " Svet se zaveda položaja, v katerega je zabredel, zato čaka pobud naprednih m demokratičnih sil, k, pm je sila v reševanju mednarodnih zadev tuja. Neuvrščeno gibanje v takšnih primerih ne sme ostat, brez brižno. In tudi ne ostaja, pn čemer ima veliko zaslug Jugoslavija S tem ciljem je naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovi zadn* čase obiskal številne afnške in azijske države Bil ie v Indiii tSSF dešu, Iraku, Alžiriji, Zambij, i„ Tanzaniji V Lko zapletenem'^ morajo biti neuvrščen, trdni in medsebojno wl£StS^fl^? segajo roke blokovske delitve sveta i„ J^^Zl katere neuvrščene države še premalo odporne . „ 80 ne J • Košnjek ml t* ■ 4 t i Danes bodo v prostorih lovske«jjjg«^ izgradnje os. selške doline < membno akcijo Izgradnje telefonije v Selški dolin njeročnem obdobju. L. B. Podpora sporazumu V nedeljo začetek MDA Bohinj 80 Z-D-B-ArV-0 Kranj — Po razpravi na predsedstvu občinske konference SZDL Kranj je tudi komite občinske konference ZKS v torek obravnaval problematiko mladinskega prostovoljnega dela v občini, ki ne obsega le mladinskih delovnih brigad, temveč tudi vse druge oblike prostovoljnega dela mladih. Zato so se člani komiteja občinske konference ZKS izrekli za sprejem sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela v kranjski občini. Osnutek tega dokumenta je treba še dopolniti in ga prilagoditi razmeram v kranjski občini, med podpisnike pa vključiti tudi ganizacije združenega dela, šole in samoupravne interesne skupnosti. or-šole in ipnosti. K„ so li komiteja obravnavali Plaketa Tržičanom Tržič - Na torkovi seji občinske konference SZDL Tržič je Janez Vari, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, konferenci podelil plaketo, najvišje priznanje medobčinskih koordinacijskih odborov Slovenije za sprejem vlaka bratstva in enotnosti. Občinska konferenca SZDL Tržič je plaketo prejela kot priznanje za ohranjanje in krepitev bratstva in enotnosti med slovenskimi in srbskimi ljudmi, porojenega v času nacistične okupacije, ter za dobro organizacijo od sprejemih vlakov bratstva in enotnosti. H.J. Partizanski tabor heroja Tončki Radovljica — Danes, 6. junija, bo ob 9. uri v Ribnem pri Bledu začetek Partizanskega tabora heroja Tončka, ki se ga bo udeležilo okoli 400 učencev in učenk sedmih razredov osnovnih šol radovljiške občine. Tabor, ki je postal že tradicionalen in v katerem se osnovnošolska mladina seznani i vojaškimi spretnostmi, organizira Zveza rezervnih vojaških starešin Radovljica, sodelovali pa bodo tudi člani občinske konference ZSMS in vojaki iz ..vojašnice na Bohinjski Beli. D.S. problematiko organizacije letošnjih mladinskih delovnih brigad in položaj mladinskega prostovoljnega dela nasploh, so menili, da je treba tudi to plat udejstvovanja mladih vključiti v letne in srednjeročne plane organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Le tako bo mogoče načrtovanje dela, pa tudi s kadrovskimi pripravami brigad ne bo težav. Bolj se kaže usmeriti k osnovnim in srednjim šolam. Delavska mladina je potrebna na delovnih mestih, kjer lahko največ prispeva k družbenemu in gospodarskemu napredku. Na seji komiteja so tudi po-uarili, da pri organizaciji mladinskega prostovoljnega dela premalo poudarjamo pomen manjših lokalnih delovnih akcij in družbenopolitične plati takšnega dela. Delovne brigade so na primer priložnost za najrazličnejše specializirane organizacije, da med brigadirji dobijo članstvo. Predvsem pa je treba za udeležbo mladih na delovnih akcijah zainteresirati padagoške delavce in starše. V tej smeri mora delovati Zveza socialistične mladine, družbenopolitične organizacije pa ji ne bodo odrekle podpore. -jk Bohinj — Od 1. junija do avgusta letos bo 5270 jugoslovanskih brigadirjev opravilo na vseh grad bišČih predvidoma 500.000 norma ur ali za 100 milijonov dinarjev det. Ta podatek, ki zgovorno priča o ekonomski upravičenosti mladinskih delovnih akcij, pa je nepopoln, saj ne zajema celotnega sklopa odnosov, ki se oblikujejo na akcijah in nadaljujejo v okoljih, iz katerih prihajajo brigadirji, to je prijateljskih, tovariških in drugih človeških vezi. V naši republiki bo letos enajst mladinskih delovnih akcij; tri zveznega in osem republiškega značaja. Medtem ko so naselja v Brkinih, Slovenskih goricah, na Krasu in v Beli krajini zaživela že minulo nedeljo in bodo mladi poprijeti za krampe in lopate na akcijah Go-ričko, Istra in Kobansko 22. junija, se druge akcije začenjajo to nedeljo. Zastava bo v nedeljo zaplapolala tudi v brigadirskem naselju repub- liške mladinske delovne akcije Bohinj 80, kjer bodo mladi sodelovi« pri gradnji kanalizacijskega orate! ja. Delati bodo v štirih itroenah po 21 dni; v vsaki izmeni bo 80 do 100 brigadirjev, ki bodo na udarni&ih akcijah prispevali svoj delež k rai-voju tega dela radovljiške občin« ■ '** Ker pa vsaka mladinska delovna jjl* akcija vzgaja mlade za delo in « samoupravljanje, bodo tudi v Bohinju pripravili vrsto izobraževalnih in drugih interesnih dejavnosti V vseh štirih izmenah bodo orgamii-rali mladinsko politično šolo Edvani Kardelj, tečaje za prvo pomoč, radioamaterje, voznike motornih vozil, foto tečaj in planinsko solo. športna srečanja, v katera se bodo vključevali mladi iz vse občine, kulturne in zabavne prireditve ter obrambni dan kot obliko usposab- W® ljanja mladih na področju splosnefs ■ ljudskega odpora in družbene samozaščite. , jI j Dvakrat v goste, enkrat gostitelji Borci 31. divizije Udeležite se 12. zbora aktivistov in borcev NOV Gorenjske 15. junija . ob 10.uri v. Podljuhelju, pn Tržiču. ( kjer bodo gorenjske občine podelile 1 31. diviziji domicjl, »p . > ( ., •» Kranj - Oldham v Angliji in La Ciotat v Franciji sta pobrateni mesti Kranja, s katerima že vrsto let poteka živahna izmenjava mladinskih skupin. Prvič so bili kranjski mladinci v Oldhamu leta 1959, letošnja skupina bo že enajsta po vrsti, prav tolikokrat pa so bili v gosteh pri nas tudi angleški mladinci. Udeleženci pobratenega mesta so pred šestnajstimi leti ustanovili Klub Oldham — Kranj, ki se vsaki dve leti okrepi z novimi člani, toda njihova srečanja so bila doslej bolj poredko. Letošnja skupina, ki bo obiskala pobrateno angleško mestece, nedaleč od Man chestra, bo štela 20 mladincev, vodil pa jo bo predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj. Na pot bo odšla 6. julija in se vrnila v domovino čez štirinajst dni. Gostitelji bodo mlade seznanili /. družbenopo-1 litičnim, gospodarskim in kulturnim " življenjem- re ofoške -držav«« - * njeni- mi naravnimi in zgodovinskimi menitostmi. Predviden je tudi glavnega mesta Londona. Še leto starejša je izmenjava dinskih skupin s francoskim La tatom, kamor bodo mladi iz kranj-j ske občine odšli tokrat že triindv setič. Gostje znamenitega franc ga mesta na Ažurni obali in njegov mladincev bodo od 13. do 26. julij 30-člansko skupino pa bo na pot peljal nekdanji predsednik ZSMS Kranj Edo Resman. V del »galskih petelinov« si bodo o§ znamenitosti Provanse, neke! kraljevine Burgundije in zgodov skih mest na obali (Marseille, To Ion ...). Gostoljubje bodo Kranjčanu] mladim iz La Ciotata vrnili V letos, od 3. do 16. avgusta, ko se bo pri nas mudila ženska in moška im i komet na ekipa tega pobratenega! francoskega-mesta. -................£L1., Itlelovanje s koroškimi Slovenci famrano, vsebinsko in bogato Akcije, ne obljube mora postati bolj it - Na zadnji seji komiteja W konference ZKS Tržič je #ovi poročila komisije za affldne odnose tekla razprava prodnem sodelovanju tržiške g komiteja so ugotovili precej !J]djivo8ti pri sodelovanju z rom. Bližina meje, tradico-dobri odnosi s Slovenci na |«m, ogromno možnosti — vse !jbikot logično posledico imelo M obmejno sodelovanje. Tržiču ni tako. V odnosih s i na Koroškem je veliko -jiiaranega sodelovanja, praz- ^ijubljanja, manjka pa akcij, j«jtovili člani komiteja. Kon-VI. Tržičani so obljubili svoje imanje Boroveljčanom pri pro-Xob 75. obletnici Slovenskega letnega društva na Koroškem. Obljubljena je izmenjava gledaliških predstav, zapisano je celo, da bi koroški Slovenci svojo gledališko dejavnost predstavili v dvorani v Lomu. Tržičani so nakupili za 15.000 dinarjev knjig, ki naj bi jih poklonili potujoči knjižnici v Borovljah. Toda knjige ležijo v zabojih in čakajo na akcijo. Še bolj kot naštete obljube greni tržiško mednarodno sodelovanje neorganiziranost. V Tržiču je postala praksa, da poteka sodelovanje mimo družbenih organov, da se vsako društvo ali organizacija dogovarja po svoje, vsakdo si lahko dobesedno privošči svojo mednarodno politiko. Zato je občinski komite ZKS Tržič zadolžil svet za mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL, da napravi red na področju mednrod-nega sodelovanja tržiške občine. kromen odziv delegatov ---^ finska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudmi Jesenice je razpravljala o delovanju delegatskega sistema — Premajhna povezanost delegatov g«ice - Predsedstvo občinske ^ice Socialistične zveze de-0ljudstva Jesenice je na svoji |*ji temeljito razpravljalo o EffijU delegatskega sistema v 1 Na osnovi kritične analize so mi vrsto ugotovitev, zakaj de-g; sistem v občini ni zaživel 0i so pričakovali in načrto- (^ini ugotavljajo, da se pred-^legacije za interesne skupaj sestajajo redno, predvsem m za kulturno skupnost, /kulturo, raziskovanje, vzgo-wbraževanje, Udeležba na ^upsčin interesnih skupnosti -jokaj skromna, delegati pa prihajajo s stališči svojih ■ glasujejo po lastni pre-^jegati zborov izvjalcev so Dolj aktivni, delegati zbora ov pa prepuščajo pobude V občini so delegacije, udeležile niti ene seje. delegacije, ki so pasivne, rane, se tudi ne vklju-delo in v probleme svoje organizacije in so prerezane z družbenopolitič-ipnizacijami in samoupravam. Nepovezanost je tudi vzrok za to, da delegacije ne dobivajo nobene strokovne pomoči. Vse slabosti pa se še kako občitno odražajo v delu zborov skupščine občine. Delegati zbora združenega dela so manj aktivni in tudi odločitve v zboru nimajo vsebinsko opredeljenih izhodišč združenega dela. Čestokrat zasedanje zbora daje videz formalnega sprejemanja posameznih dokumentov. V zboru krajevnih skupnosti je čutiti večjo aktivnost delegatov, čeprav obenem tudi ugotavljajo, da delegacije v krajevnih skupnostih odločajo po svoje in se ne povezujejo dovolj s krajevno skupnostjo in njenimi družbenopolitičnimi organizacijami. Delo družbenopolitičnega zbora pa je Se premalo povezano t občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, delegati se premalo zavedajo, da so soodgovorni za stališča, ki se oblikujejo v SZDL. Razen tega pa občinski zbori in skupščine interesnih skupnosti še niso našli skupnega jezika, njihovo sodelovanje še ni preraslo v stalno in urejeno obliko skupnega obravnavanja določenih vprašanj. D. Sedej iovigrad 800 jeseniških otrok ci zvezi Društev prijate-Jesenice se pripravljajo »nje otrok iz jeseniške obči-_radu v ISTRI. V sedmih i* bo v tem gorenjskem leto-zvrstilo 800 otrok, med |**io otroci iz vseh vzgojno-organizacij in osnovnih !*lotne jeseniške občine. Ne-'Jruitva prijateljev mladine skupnosti bodo na leto-le tudi socialno šibkejše bodo letos odprli že ne-Wj kot prejšnja leta. V ne-'junija, se bo namreč začela #wa Šole v naravi za učence jptin razredov v občini. Velja m poudariti, da jeseniška obrt/* prvič organizira šolo v na-prejšnjih letih so organizaciono like šole spremljale najele težave, v ospredju pa so bile predvsem finančne. .Letos so te težave le premostili in sicer s skupnim sodelovanjem Vzgojnoizobraže-valnega zavoda Jesenice, Izobraževalne s&upnosti Jesenice in Občinske zveze društev prijateljev mladine Jesenice. Prva izmena šole v naravi bo od 8. do 15. junija, ostale tri pa se bodo zvrstile v mesecu septembru. Omenimo še, da so člani Občinske zveze društev prijateljev mladine v mesecu maju z več prostovoljnimi delovnimi akcijami očistili in uredili celotno letovišče v Novigradu. Očistili so okolica, in plažo, prepleskali pa so tudi notranjost vseh hišic. Posebno prizadevni so bili člani društva DPM Dovje-Mojstrana, Osnovne Sole 16. december Mojstrana ler društev DPM Plavž,- Sava in Pod-mežaklja. J. Rabič /i/o. ki ga za začetek poletne sezime, je odšlo precej ro- »iz kranjskih utrnSkih vrtcev na letovanje. Kamera je zabeležila. »«f željni morja -in sonca. ,poslavljajo ott staršev in. vstopajo v but. - (Foto: P. Lehan) ' t Predvsem naj bi sodelovanje postalo organizirano, razen tega pa bolj vsebinsko bogato. Namesto občasnih pobud je tudi v mednarodnem sodelovanju treba delati na osnovi programov in usklajenih dogovorov. To pa ne pomeni, so poudarili člani komiteja, da je o akciji dovolj obvestiti predsednika družbenopolitične organizacije. Seveda napori za organiziranost na področju mednarodnega sodelovanja v Tržiču ne pomenijo zapiranja. Nasprotno; z več reda se bo Tržič in z njim vsa Jugoslavija predstavil koroškim Slovencem v drugačni luči. Sedanja praksa obljub je namreč na sicer dobro sodelovanje vrgla temno senco. Komite je ocenil tudi odnose Tržiča s pobrateno francosko občino Ste Mane aux Mineš. Kljub več kot desetim letom je sodelovanje še vedno preveč površinsko, včasih celo z rahlim turističnim prizvokom. Zato bo tudi to sodelovanje moralo bolj izhajati iz skupnih interesov ter konkretne vsebine. Srečanje primorskih učiteljev Ljubljana — Tradicionalno srečanje upokojenih primorskih učiteljev, že peto po vrsti, je bilo zadnjo soboto v maju v Ljubljani. Zbralo se je kar 32 učiteljev s Štajerske, z Gorenjske, s Primorske in iz Ljubljane. Na srečanju so se spomnili prvega 80-letnika s slovenskega učiteljišča za Italijo v Tolminu Janka Tušarja, ki je pred vojno več let učiteljeval na Sovodnju, drugi 80-letnik Vlado Martelanc je orisal razvoj nekdanjega koprskega učiteljišča, Lojze Bizjak pa je spregovoril o liku tovariša Tita. S. Skočir Večja disciplina Kranj - Oddelek za planiranje in analize ter izvršni svet kranjske občinske skupščine redno spremljata uresničevanje družbenoekonomske Politike razporejanja dohodka in Oblikovanja sredstev za osebne dohodke. V zadnjem poročilu je ugotovljeno, da disciplina na tem področju še ni popolna, saj je 62 temeljnih organizacij namenilo /a osebne dohodke več kot bi smele. Vendar se položaj zboljšuje, prav tako pa je treba povedati; da temeljne organizacije, ki prekoračijo mejo. izvršni svet temeljito obveščajo' o vzrbkih prekoračevan ja. Vendar s tem še ne kaže biti zadovoljen, saj bo potrebna še naprej doslednost. Število kršiteljev se mora zmanjšati, saj je politika razporejanja dohodka pomemben ustalit veni element. Kranjski podatki govorijo, da je dohodek višji za 31 odstotkov, kar dovoljuje 20,4 odstotka več sredstev za osebne dohodke. Zanje pa so v kranjski občini namenili 24 odstotkov več sredstev, kar pomeni, da je dovoljena meja presežena za 3.6 odstotka, -jk »Bomo pa proti!« Tržič — Ljudje smo pač taki, da se poslužujemo vseh mogočih načinov, da bi se dokopali do rešitve nekega vprašanja. Z drugimi besedami: namen naj bi opravičeval sredstva. A tako zelo enostavno, kot so si to zamislili v krajevnih skupnostih Križe in Kovor v tržiški občini, vendarle ni. V teh dveh krajevnih skupnostih burita duhove dva pereča družbena problema; v krajevni skupnosti Križe se upravičeno jezijo, ker avtobusi ne vozijo več skozi vas in imajo skoraj kilometer do postaje, v krajevni skupnosti Kovor pa se bojijo prahu in smradu ter se na vse pretege upirajo gradnji asfaltne baze v podbreški gmajni. Obe težavi, ki sta združili v en glas vse prebivalce, seveda zahtevata primerne načine za reševanje. Križani so napisali protest, v Kovorju pa pritožbo in prav bi bilo, da bi beseda krajanov ne naletela na gluha ušesa. Vendar pa v obeh primerih jeze, skrbi in zagrizenosti občanov ni vse tako, kot bi bilo pričakovati. Tako v Križah kot v Kovorju so namreč zapisali, da bodo proti vsem samoprispevkom in drugim družbenopolitičnim akcijam, če njihove zahteve ne bodo uslišane. Stvar celo izzveni kot grožnja: če nas ne boste poslušali, bomo pa proti. To pa, Križani in Kovorjani, ni v duhu socialističnega samoupravljanja. Res je, tudi to ni v skladu z našimi usmeritvami, če kar čez noč prenehajo voziti avtobusi in če ti pred nos želijo postaviti asfaltno bazo. Vendar pa groziti s tem, da zaradi tega krajani nočejo več slišati o kakšnih samoprispevkih, vseeno ne gre. V isti koš vsega ne moremo zmetati. . Ce bi takšne grožnje postale modna praksa, potem bi se kaj lahko zgodilo, da bi v vsakem kraju rekli: bomo pa proti, če nam ne boste dali. Kdo komu? Slejkoprej ravno s samoprispevki združujemo denar vsi za vse nujne skupne potrebe. Zato je prav, da se v Križah in Kovorju borijo za svoje interese, ni pa prav, da v svojem boju uporabljajo tudi nič kaj samoupravno naravnane grožnje. -mv Glas mladih v Škofji Loki - Mladi Gorenjske predilnice1%°*? so v ponedeljek, 2. junija, pripravili glasbeno prireditev »Glas mladih* Nastopili so mladi pevci hantavtorji, igral je ansambel vojašnice Jože Gregorčič iz Škofje Loke. s plesom je prireditev popestrila folklorna skupina iz Škofje Loke. Poslušalci, ki so povsem napolnili dvorano kina Sora so izbrali najboljše skladbe. Posebno priznanje za revolucionarno pesem so prisodili Janiju Janši iz Škofje Loke za pesem »Tito ostal si med nami*, prvo nagrado pa so namenili Mojci Markič, učenki 6. razreda z Jesenic Najboljše je izbrala tudi žirija, ki je prvo mesto prisodila Dušanu Josevskemu iz Kranja za pesem »Naša pot«, drugo trem osmošolkam Osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke: Jani Klemenčič. Karmen Kristan in Suzani Govekar za pesem »Zemlja moja«, tretje mesto pa Valentini Plevnik iz Kranja za pesem »Računajte na nas«. - Foto: F. Perdan Praznik KS Komenda Slavnostna seja skupščine m sveta krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij Komende, ki bo posvečena prvemu krajevnemu prazniku, bo v sredo, 11. junija, ob 19,30 v kulturnem domu. S kulturnim programom jo bo oho- Načrtovati delovne akcije Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica in komite občinske konference ZKS Radovljica o mladinskem prostovoljnem delu - Evidentirati mlade brigadirje Radovljica V torek, 3. junija, je bila skupna seja predsedstva občin ske konference SZDL Radovljica in komiteja občinske konference ZKS Radovljica. Na seji so največ pozornosti namenili mladinskim delovnim akcijam, še posebej organizaciji in financiranju republiške mladinske .delovne akcije v Bohinju. Sprego-o sestavi komitejev pri skupščini občine Radovljica ter o družbenih svetih v občini. Mladi v Radovljici ugotavljajo, da se v mladinske delovne akcije vključuje premalo srednješolske in študentske mladine, akcij pa se udeležujejo večinoma isti mladinci iz de lovnih organizacij. V marsikateri delovni organizaciji nimajo kaj preveč posluha za prostovoljno mladinsko delo. slaba udeležba mladih pa je nedvomno odraz premajhne aktivnosti osnovnih mladinskih organizacij. V razpravi so poudarili, da bi morali mladim dati več možnosti za organizacijo in izvedbo lokalnih delovnih akcij, tako, da bi mladi spoznali delovne navade, ne nazadnje pa pridobili za svojo dejavnost , tudi nekaj sredstev. Številne somof- nosti. da bi mladi očistili okolje, da bi zbirali staro železo ali odpadni material ter tako tudi dokazali, da so sposobni in zmožni delati Mla dim bi morali zaupati, v krajevnih skupnostih, in v delovnih organizacijah, jih upoštevati in jim zaupati tudi odgovornejša dela O republiški delovni akciji, ki se začenja pri Mladinskem domu V Bohinju, so sprejeli samoupravni sporazum /a način zbiranja sredstev in program mladinske delovne akcije Obenem pa so poudarili, da bi morali mladi akcije načrtovati naprej, da bi jih lahko upoštevali V planih in jim tako lažje pomagali pri izvedbi Prav tako naj bi se temeljito pogovorili o pasivnosti tistih študentov, ki prejemajo štipendije in družbene pomoči, a se prostovoljnih mladinskih delovnih akcij ne udeležujejo. Vsekakor bodo morali mladi ob pomoči strokovnih služb stalno evidentirati mlade za akcije, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela pa naj bi mladim dali večje možnosti za pripravo in izvedbo lokalnih delovnih akcij I). Sedej gatil domači pevski zbor, mladi pa bodo pripravili recital. Osrednja spominska svečanost bo v nedeljo, 15. junija. Borci, mladina, pripadniki CZ in SLO ter krajani se bodo ob 9. uri zbrali pred trgovino v Komendi in ob 9,15 krenili proti Komendski Dobravi, kjer bo ob 9,45 žalna komemoracija in otvoritev obnovljene pratizanske bolnice. Domače kulturno društvo bo uprizorilo enodejanko Mati, nastopili bodo učenci in pevski zbor Osnovne šole Komenda-Moste. Ob 11. uri se bo na Komendski Dobravi začelo tovariško srečanje. Ob krajevnem prazniku bo tekla vrsta kulturnih in športnih prireditev. Danes se je v Mostah končala druga kiparska pionirska kolonija, ki jo vodi akademski kipar Stane Jarm, prireja pa Osnovna šola Komenda-Moste. Komenška strelska družina je že preteklo soboto izvedla strelsko tekmovanje za prehodni pokal Janeza Cebulja, lovci pa bodo v nedeljo, 8. junija, ob 8. uri pri lovski koči pripravili strelsko tekmovanje na glinaste golobe in tarčo srnjaka za prehodni pokal krajevne skupnosti. V nedeljo, 8. junija, se bodo ob 14. uri začele na hipodromu velike konjske dirke ter tekmovanje v preskakovanju ovir; komen-ški konjeniški klub pa bo razvil društveni prapor. V petek, 13. junija, se bo ob 15. uri začel košarkarski maraton Komenda-Mengeš, na katerem bo sodelovalo 240 košarkarjev. V nedeljo, 15. junija, ob 9. uri se bo v zadružnem domu začel občinski nagradni šahovski brzoturnir. V soboto, 21. junija, se bo ob 9. uri začel nogometni turnir pionirjev za prehodni pokal krajevne skupnosti. Uro kasneje bodo slovesno odprli arhivski muzej v preurejenih prostorih stare šole. V nedeljo, 22. junija, ob 9. uri bo kolesarsko tekmovanje cicibanov, pionirjev, mladincev in Vlnrrov na-hipodromit • O L, A S4.STRAN Najboljša Bohinj in Kranjska gora iska beleži v pr\ r V prvih Štirih mesecih letos je bil na Gorenjskem zadovoljiv turistični promet - Na Bledu znatno manj gostov -25 odstotkov več potnikov na žičnicah kCranj — V prvih Štirih meserih letošnjega leta je po podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko turistični promet na Gorenjskem nekoliko boljši, če ga primerjamo s Slovenijo. Največji in izredno dober obisk sta zabeležila predvsem Bohinj in Kranjska gora. medtem ko je bilo na Bledu presenetljivo manj gostov kot minula leta ali kot v enakem lanskem obdobju. Na Bledu je bilo lani skupaj 120.000 gostov v štirih mesecih, letos pa le 104.000, od tega je bilo znatno mani domačih gostov, medtem ko je bil obisk tujih zadovoljiv. V Bohinju so lani zabeležili 95.000 gostov, letos pa 110.000 gostov ali za 16 odstotkov več, Bohinj pa je obiskalo predvsem več tujih gostov, čeprav so domači v večini. Boljši obisk so imeli še v Gozd Martuljku, v Kranju, na Krvavcu, v Radovljici, v Ratečah, v Kranjski gori, slabše pa so bili obiskani Mojstrana, Jesenice, Jezersko, Pokljuka, kjer pa je letovalo več tujih gostov. Kranjska gora je svoj odstotek znatno dvignila, obiskalo jo je za 14 odstotkov več tujih gostov. Kranjskogorski podatki so vsekakor razveseljivi, še posebej, ker so kranjskogorske prenočitvene zmogljivosti v tem času vsa leta popolnoma zasedene. Tako Gorenjska beleži v prvih štirih mesecih za odstotek več domačih in tujih gostov, manj je bilo prenočitev domačih obiskovalcev, predvsem zaradi stabilizacijskih ukrepov, ki se odražajo tudi v rezultatih turističnega gospodarstva. Na Bledu se bodo ob slabših rezultatih morali zamisliti in pretehtati svojo turistično usmeritev in politko ter ponudbo kongresnega turizma dopolniti s kvalitetnejšimi in času primernejšimi oblikami. Razveseljivo pa je, da je Gorenjska privabila več tujih gostov, za 16 odstotkov več, medtem ko pri inozemskih nočitvah beleži vsa Slovenija le 11 odstotni porast. Ob tem sta na prvem mestu Bohinj in Kranjska gora, ki sta »pokrila« blejski primanjkljaj. Pri tem pa bo predvsem Kranjska gora morala razmisliti o preobremenjenosti smučarskih terenov, treba ji bo tudi pomagati in razširiti njena smučišča saj gostje ne bodo dolgo trpeli dolgih vrst in gneče na smučiščih. Vemo, kako ozka grla so naša smučišča, še posebej pa naj bi se zamislili od podatku, da so gorenjske žičnice v letošnji zimi prepeljale kar za 25 odstotkov več potnikov. D. Sedej Kako bo poleti? — V prvih štirih mesecih letošnjega leta Gorenjskajbeleži zadovoljiv turistični promet, najslabše je bil obiskan Bled. Tudi pri Sobcu se ie pripravljajo na novo turistično sezono, ki je bila vsako leto uspešna, vendar vedno odvisna od vremena. - Foto: F. Perdan Menjava s tujino se ne izboljšuje Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v prvih treh mesecih povečal na Gorenjskem za 3 odstotke — Več izvoza, vendar tudi več uvoza Zunanjetrgovinska menjava se na Gorenjskem ne izboljšuje. Gospodarstvo je sicer letos močno povečalo izvoz, vendar pa se veliko bolj uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in opreme. Tako se je zunanjetrgovinski primanjkljaj od lanskega leta poslabšal še za 3 odstotke. Po treh mesecih je bilo namreč z izvozom pokritega 71,3 odstotka uvoza, lani v teh mesecih Ea 73,5 odstotka. Konec leta pa je ilo s prodajo pokritega 81,6 odstotka uvoza. Gospodarstvo Gorenjske je do konca marca izvozilo za 48 milijonov dolarjev blaga ali 29 odstotkov več kot lani v enakem času. Lani v tem času je bila rast izvoza 10 odstotna. Najbolj je izvoz povečalo škofjeloško gospodarstvo in sicer za 57 odstotkov, tržiško za 48, radov- ljiško za 28, sledi jeseniško s 17 odstotnim povečanjem izvoza in zadnje je kranjsko, ki je izvoz povečalo le za 12 odstotkov. Skupna vrednost uvoza znaša slabih 68 milijonov dolarjev in seje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 33 odstotkov. V gospodarstvu kranjske občine je uvoz porastel za 42, v jeseniškem za 56, v tržiškem pa za 88 odstotkov. Škofjeloško gospodarstvo pa je povečalo uvoz le za 3 odstotke, v radovljiški občini pa je uvoz celo upadel in to za 11 odstotkov. Iz tega sledi, da sta letos na tem področju zelo uspešni gospodarstvi SkofjeLoke in Tržiča, ki sta z izvozom presegli uvoz kar za 26 oziroma za 28,4 odstotke. V občini Radovljica pa znaša preseganje izvoza nad uvozom za 7,3 odstotka. Posojila za kmete Bled — v okviru Gozdnega gospodarstva Bled prizadevno deluje tudi temeljna organizacija kmetov — kooperantov. Maja so po vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine in nekaterih krajevnih skupnostih jeseniške občine pripravili občne zbore kmetov — kooperantov, na katerih so temeljito spregovorili o poslovanju temeljne organizacije kooperantov ter o problemih in težavah, s katerimi se kmetje srečujejo pri vsakdanjemu delu in sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Bled. Temeljna organizacija kooperantov se poleg poseka, oddaje, prodaje, lastne porabe lesa ukvarja še z gojenjem zasebnih gozdov, njihovim urejanjem, odkazovanjem drevja, gradnjo gozdnih cest in potov, pospeševanjem razvoja zasebnega kmetijstva, s kreditno službo in pospeševalnim delom. Tako so lani za gradnjo cest porabili okoli 7 milijo-dinarjev, za gradnjo in vzdrže-' 9. milijona di- --' > Banka omejila kredite Temeljna banka Gorenjske je sprejela nekatere omejitvene ukrepe kreditiranja, saj viri sredstev naraščajo počasneje — Krediti le za nekatere naložbe RADOVLJICA - S planom kreditne bilance za letos je temeljna banka Gorenjske predvidela za investicijske naložbe 1.643 milijonov dinarjev, od tega za financiranje novih programov 543 milijonov dinarjev. V prvih štirih mesecih je banka že odobrila za nove naložbe 121 milijonov dinarjev in bi za nove odobritve ostalo se 422 milijonov dinarjev, seveda pod pogojem, da tudi viri sredstev naraščajo po predvideni stopnji. Zaradi počasnejše rasti sredstev pa se temeljna banka sooča s precejšnjim pomanjkanjem sredstev. Zato so sprejeli nekatere omejitvene ukrepe investicijskega in kratkoročnega planiranja, tako, da so za nedoločen čas odložili odobravanje kreditov) razen naložb, ki izpolnjujejo kriterije in bi jih obravnavali tudi na izvršnih svetih skupSčin občin. Temeljna banka Gorenjske bo kreditirala le nekatere na« ložbe. Do vsote 2*0 milijonov dinarjev bo namenila za kreditiranje naložb, katerih proizvodnja bo večinoma usmerjena v izvoz in v gradnjo žičnic, izvoza pa mora investitor imeti že najmanj 30 odstotkov. Razen tega bo združevala sredstva za razvojne programe v sozd Iskra, namenila kredite za gradnjo asfaltne baze, za naložbe, pri katerih sodelujejo občani s samoprispevki v viSini najmanj 50 odstotkov predračunske vrednosti, za gradnjo gozdnih cest, krajevne telefonske mreže, za inovacije, za naložbe pridobivanja energije s predelavo odpadkov, za Škodo ob elementarnih nesrečah ter za nekatere druge namene. V radovljiški občini so napravili seznam planiranih naložb ia letos, ki izpolnjujejo pogoje po ukrepih temeljne banke Gorenjske. Tako naj bi namenili denar za prekoračitve pri delih pri Kazini Bled, za rekonstrukcijo kotlovnice LIP Bled ta kreditiranje zasebnega kmetijstva, za združevanje sredstev GLG in LIP Bled v Intrade, za delavnico TIO Verige Lesce za povečanje maloprodajnih zmogljivosti Murke Lesce, za'žičnice Kobla, dozidavo Krima, za Kovinsko delavnico in Ključavničarstvo Radovljica, za obnovo kopališča Toplice in za eradnio hu Silnice Elana Begunje. ■ ,v 9U D. Sedej $ I* P S Združitev še ni rešitev Združitev Zelenice s Centralom po šestih mesecih še ni prinesU vsebinskih snrememh h, Z i nov dinarjev, lo. vanje potov več kot 2 milijona dinarjev. Prek hranilno kreditne službe GG Bled so prejeli kredit 103 kmetje, po namembnosti največ za kmetijsko mehanizacijo, za kmetijske proizvodne objekte ter za kmečki turizem. Skupaj so porabili za kredite 6 milijonov 600.000 dinarjev. Lani so organizirali tudi več izobraževalnih tečajev in strokovnih ekskurzij, predavanja za kmete in kmečke žene v Bohinjski Bistrici, v Žirovnici in v Mojstrani. Za regresiranje nabave mineralnih gnojil so porabili 260.000 dinarjev, enak delež pa sta prispevali tudi radovljiška in jeseniška občina in tri kmetijske zadruge. Iz tako zbranih sredstev so regresirali nabavo okoli 1200 ton gnojil za kmete. ry g Tržič — Težave gostinskega podjetja Zelenica v Tržiču so stare že nekaj let. Res je sicer, da se je celotno slovensko gostinstvo znašlo v zadregi, vendar tako slabo, kot v Zelenici, je le malokje. Akumulacija, čisti dohodek, dohodek na delavca, osebni dohodki, vsi kazalci so pod poprečjem panoge in občine. Glavni razlog za tak položaj so predvsem prepogumne naložbe Zelenice v preteklih letih, ki so se jih lotevali predvsem s krediti. Zdaj -so odplačila tako visoka, da jih delavci komaj zmorejo. Ves dohodek poberejo. Seveda pa ne gre kriviti le visokih obremenotev in splošnih težav v gostinstvu; marsikaj bi lahko v Zelenici spremenili sami z več dobre volje, z boljšim delom. Toda po toči zvoniti je prepozno. Delavci Zelenice zdaj vedo, kakšne napake so v preteklosti delali, to pa je dober kažipot za naprej, čeprav po drugi strani še vedno premalo za dokončen izhod iz težav, za dvig akumulacijske sposobnosti podjetja in za širitev dejavnosti. Zato so se z letošnjim januarjem povezali s kranjskim Centralom. Ne, da bi videli v njem bogatega partnerja, ki bi jih v hipu rešil vsega neprijetnega; združili so se z namenom, da bi bili močnejši, sposobnejši. Na osnovi usklajenih razvojnih pro- gramov bi laže bogatili gostinsko mf\ ponudbo, morda bi čaz čas lahko mt zgradili celo hotel, ki ga v Tržiču po-sebno - pogrešajo, izmenjavali bi u- mr^ kušnje in po potrebi delavce, skup*) mK nastopali na tržišču in podobno. Wf( Toda združitev je zaenkrat ostala samo na papirju, čeprav je od tedaj »L preteklo domala že pol leta, od po- P govorov o njej pa dobro leto dni. Raji je narobe, kdo zavira? Narobe je šlo že od samega začetka. Nikakršnih trdnih dogovorov ni j bilo o tem, kakšne prednosti bi združitev sploh prinesla Zelenici in Go-stinstvu, na katerih področjih temeljni organizaciji sodelovsU L kakršnih zagotovil, ne roko*. PS? ka precej na pamet je bilo v**** narejeno. Prisiljeno. Zdaj, zamenjala vodstva, nekaj P0**^ sicer je, vendar je za ***',5-*> prezgodaj. Pa vendar bi bil ča*,«**, pokažejo tudi vsebinska »ntMW združitve. Na osnovi usklajenega razvoj programa v okviru Centrala je < reč tržiška občina pripravljena mačemu gostinstvu pomagati x šavami pri obveznostih, ki so v • pristojnosti, s sredstvi sklad« I nih rezerv ali na kak drug ntSlI Ponujene roke res ni pametno oš kloniti. H.Jelovčan NA DELOVNEM MESTU delavko vedno zvečer in ponoči, v diskoteki, se ne pritožujeva. Ze res, da je včasih težko, ko moram že navsezgodaj odpeljati otroka v vrtec in le malo spim, a sem zadovoljna, saj se navadiš.« Cvetka Capuder živi z možem in dvema otrokoma v majhnem stanovanju, pričakujejo večjega in se ga vsi veselijo. Gostinske delovne organizacije le težko namenijo več sredstev za stanovanja, potreb pa je veliko, a Cvetka upa, da bodo vendarle kmalu v boljšem in večjem stanovanju. In kako je pravzaprav Cvetka doživljala tekmovanje barmanov? Cvetka Capuder iz Park hotela Vsako leto slovensko društvo barmanov organizira tekmovanje v mešanju pijač in vsako leto številni naši barmani iz vse Jugoslavije preizkusijo svoje znanje. Letos je bilo takšno tekmovanje v Park hotelu na Bledu, za VI. pokal Bleda. Dva dni je tekmovalo 24 barmanov, med njimi ft ud i štiri -bar«anke. .»JLtt i>. mvc » V skupni uvrstitvi je zmagala natakarica Cvetka Capuder iz blejskega Park hotela. Nepričakovano? Da in ne, kajti ponavadi zmagujejo barmani, Cvetka Capuder pa je že deset let natakarica in ji mešanje pijač ni nobena novost. »Prav gotovo takšne uvrstitve nisem pričakovala, saj so tekmovali znani in priznani barmani iz vse Jugoslavije,« pravi Cvetka, »priznanja sem bila zato toliko bolj vesela, še posebno, ker so mi odkrito čestitali tudi drugi tekmovalci.« Cvetka Capuder, stara 27 let, živi na Bledu in že deset let dela kot natakarica v Park hotelu. »Pripravljala sem se nanj že ne Najprej je bila v baru, zdaj je za- kaj časa in se na koncu odločila za zaposlena v diskoteki, vsak večer mešanico vodke, francoskega li-od 20. ure do 2. ure zjutraj. Zani- kerja, pomarančnega soka, slado-mivo je, da se natakarskega poklica |eda, zalitega z oranžado - blage ni izučila v gostinski šoli, ampak se mešanice na osnovi sladoleda. Pi je pred desetimi leti priučila. jača se je imenovala »mali cvet« »Bilo je težko v začetku,« pravi ugajala je strokovni žiriji in žiriji Cvetka, »bila sem nerodna, včasih občinstva. Pri tekmovanju žirija tudi trmoglava. Danes se za učenje tekmovalca ne vidi, le ocenjuje, in vzgojo lahko zahvalim sodelav- izbira pijač pa je povsem odvisna cem, predvsem Ludviku Kerčmar- 0(\ barmana. Prizadevati si moraš, ju, ki me je res veliko naučil in mi Ha nobena pijača posebej ne iz-. pomagal. Pokazal mi je na vse stopa, prav gotovo pa moraš še in še slabosti in nerodnosti, me prepri- vaditi, da ti končno uspe. Včasih, v čal, kako je treba delati z gosti, baru. smo večkrat pripravljali kako biti vedno vljuden in pri- mešanice, danes j,e tega manj, ja/.en. Znal je človeka na povsem posebno v diskoteki, ki jo obi- neposreden načm pripraviti do skujejo predvsem mlajši. A sama se tega, da je delal dobro in da so bili vedno rada preizkusim tudi kot gostje zadovoljni. Danes izredno barmanka, čeprav mi ugaja tudi rada opravljam ta poklic, ne bi delo v diskoteki.<■ : nikoli jiMUijaui./.Vpra v dela.va. s si»r. , - _ ... ^ ... , \\ Sedej - 'I: V >.;%. % ' .9 %'f'r- f «'»V7 1 *■' M r Q t' . / i * ). i v V t.—JfcMBU .•Sa-rt'affatrf,nr>.'■.'vV ',-_^...............- Razstava o vojaških poklicih — Po dogovoru z zveznim sekretaria za ljudsko obrambo so na sejmu opreme in sredstev civilne zaščiti Kranju letos ie drugič pripravili razstavo fotografij o delu in inljenju naši armadi. Na njej so gojenci vojaške akademije kopenske vaiske i B* gradu Roman Medved, mornariške vojne akademije v Splitu Marijan Hr\ derih in letalske vojne akademije v Zadru Aleksander štrukelj tm študentki študijske usmeritve SLO na fakulteti za sociologijo. politifiA vede in novinarstvo v Ljubljani predstavili način izobraževanja na tM šolah. Ne preveč številnim obiskovalcem razstave so odgovarjali na vprah\ nja o vojaških in obrambnih poklicih. Prikazovali so tudi dtapitzitivr in filmn <> vojaškem delu in življenju ter drugem. Kot so menili, bi morali razstav*.m •je del prizadevanj za pri&ibivnnje mladih ^"^Vojciškeji] (firamhfie n»»/H^cf bodo^e'\lhj^o1n)tf : tfbtsk! gojencev in preda vann s tega'pttdročfh prear$imm 'šolah. (S) Foto: F Perdan Jubilej belskih pevcev Od zborčka do zbora I ob ustanovitvi je zbor stel le devet pevcev, danes pa jih l*i te dvajset, med katerimi je polovica mladih — fjjob večkratni zamenjavi pevovodje ostali zvesti Ljrodni peami — Slavnostni koncert ob jubileju bo v l^deljo bb 16. uri v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli 0ptv$ki zbor Bela s pevavodjo Marjanco Rehberger - Foto: C. Z. jn\)% Bela — Letos mineva I fjet, odkar se je moški pevski ^fjela v dvorani občinske skup- * tijb prazniku naše vojske prvič ! uivil občinstvu. Od takrat si ^ večje prireditve in manife-1 v krajevni skupnosti in v kraji Storžičem ni mogoče zamisli-: Zfl, njihovega sodelovanja. Ne 1 < Jk> jih le domačini, temveč tudi I ^telji ubranega petja v ožji "M in v zamejstvu. Trikrat so * Sali v radijski oddaji Koncert 1 \ Jh krajev, zadnjikrat letos jjdi pred domačim občinstvom, "• „na oddaji Znanje — imanje v ' Ju vasi Dvorovi, ki jo je pre-JTcelotna jugoslovanska televi-' Jmreža, pa na kmečki ohceti v l) Loru in v pobratenih Cirkov-!i JS™ gostje so srečanj združe-;ih zborov v Stični na Do-in občinskih revij. Njihova je dvakrat donela tudi na Jišča, kamor so se vsi člani zbora povzpeli ob prazniku krajevne skupnosti in legendarnega Kokrške-ga odreda. Ob 5-letnici je zbor štel že 17 članov, toda tudi sveži glasovi niso zadržali »srce« belskih pevcev Eda Ošabnika, ki je v jubilejnem letu zbor zapustil. Zatem je zbor zašel v manjšo krizo. Dirigentsko mesto je prevzel Milan Kokalj, ki pa kljub veliki ljubezni do zborovskega petja in do dela s pevci ni mogel pomeniti dolgoročne rešitve, saj se je na vaje in nastope vozil iz 40 kilometrov oddaljenih Moravč. Nasledil ga je Albreht Zupane, že pred tem pa so zbor zapustili nekateri pevci, tako da se je pred dvema letoma »okle-stil« že na vsega dvanajst članov. Takrat so na Beli rekli odiočni »ne«: zbor je treba pomladiti in okrepiti s svežimi glasovi. To jim je docela uspelo in danes je 20-članski moški zbor, ki deluje v okviru kul-turnoumetniškega društva, idealna 1SP / IN RAZIGRANE COPRNIJE - Na zaključni prireditvi NAŠE - 80 v Celju so se predstavili tudi podmladkarji DPD SVOBODA Godec iz Bohinjske Bistrice z igrico Marie Clare Machado MALA 11CA, KI NI MOGLA BITI ZLOBNA. Coprniški živžav, ki so ga i spremljali z radoživim zanimanjem, je zrežirala Alenka Bole-in kostumi so delo Štefa Potočnika, scenski gib sta naštudirali in Valči Lapajne, za glasbo pa je poskrbela Marija Kolar. — Korošec I psfe akof}elo*kih pevskih zborov - Na že tradicionalni vsakoletni 3 \ftntkih zborov, ki je bila v soboto, 31. maja, na Češnjicipri Železnikih, , j/topili kar trije novi zbori: mešani pevski zbor Iskra iz Železnikov pod mm Franca Cufarja, hi se je občinstvu že nekajkrat predstavil, mešani pbor Lubnik iz Škofje- Loke pod vodstvom Tomaža Tozona, ki na po-/da te bo še povedni in ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Zirov pod #m Stobottana Poljanska, ni nadaljuje iirovskega ženskega tffikega petja. Za vse tri zbore velja, da so svoj revijski debi odlično iz- o mešanica mladosti in zrelosti. Polovica je mladih, zato se za prihodnost organiziranega petja na Beli ni bati. Zagotovilo za to je tudi odločnost 21-letne pevovodje, domačinke Mar-jance Rehberger, ki kljub studijskim obveznostim še vedno najde čas, da »užene« razigrane glasove v ubrano petje. V desetih letih so se naučili pesmi za tri samostojne koncerte. Toda najsi so se menjavale pevovodje in pevci, vedno so ostali zvesti domači ljudski pesmi. »Veselje, ljubezen do petja je tisto, ki nas združuje, sicer se po napornem delavniku zagotovo ne bi zbrali v poznih večernih urah v domu na Zgornji Beli in zapeli,« poudarjajo člani zbora, po poklicu večinoma delavci in kmetje. Deveterica od njih - Jakob Vreček, Urban Rehberger, Lovro Markun, Joža Jekovec, Frane Rehberger, Srečko Roblek, Matija Zupan, Franc Per-nuš in Lojze Pernuš - je v zboru že od ustanovitve. Ob desetletnici bodo belski pevci pripravili v nedeljo, 8. junija, ob 16. uri slavnostni koncert v domu družbenih organizacij na Zgornji Beli. Najzaslužnejši bodo prejeli bronaste in srebrne Gallusove značke C. Zaplotnik SPET KINO V KOMENDI Komenda — Danes ob 20. uri se bo v komenškem kulturnem domu spet zavrtel kinoprojektor Kinematografsko podjetje, ki bo skrbelo za spored komenškega kina, je za otvoritveno predstavo pnpravilo domači film Krč režiserja Boža Šprajca. Kulturni koledar KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akademskega slikarja Maria Petriča iz Domžal. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del akademske slikarke Marjance Kraigher iz Ljubljane, v Stebriščni dvorani pa razstav barvnih in črno-behh fotografij »Skozi Nepal na fc-verest«, ki jih je posnel Stane Klemene, član jugoslovanske odprave na Everest. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava »Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama«, ki jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke odprte vsak dan od 10. do 12 ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. V soboto, 7. junija, ob 20. uri bo v kinu Center enajsti letni koncert Akademskega komornega zbora Kranj, ki ga vodi Matevž Fabjan. Koncertni program bo povezoval dramski igralec Rudi Kosmač. ŠKOF J A LOKA - V galeriji na loškem gradu bodo danes ob 18. uri odprli filatelistično razstavo »Srbija-SIovenija-Jugo-slavija-Tito«, ki so jo pripravili ob prazniku izgnancev in prihodu vlaka Bratstva in enotnosti iz Srbije v Škofjo Loko. Danes ob 17. uri se bo na Mestnem trgu začelo srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske. RADOVLJICA - Danes ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši odprli razstavo akvarelov in grafik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe iz Ljubljane. BOHINJSKA BISTRICA -Da nes ob 16.30 bodo v domu Joža Ažmana odprli razstavo »Bohinjski železniški predor«, ki jo prireja Mali vojni muzej in Fotoklub Bohinjska Bistrica pod pokroviteljstvom Železniškega gospodarstva Ljubljana. ZIRI — Muzejske zbirke z novo galerijo žirovskih likovnih ustvarjalcev so v poletnem času na ogled vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. MOSTE PRI KOMENDI -Danes ob 9. uri bo svoje delo končala druga kiparska pionirska kolonija, ki jo je pripravila Osnovna šola Komenda-Moste. Pod mentorstvom akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja se je v Mostah zbralo 60 mladih kiparjev iz vse Slovenije. TRZIC - Danes ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli razstavo del akademskega slikarja Ilije Kočovskega iz Bitole. Dopolnil jo bo literarni večer sodobne makedonske poezije, ki jo bo interpretiral dramski igralec Rudi Kosmač. Razstava likovnih del restavratorjev - V galeriji na loškem gradu je na ogled razstava likovnih del. ki jo oh tridesetletnici restavratorskega oddelka pri Zavodu SR Slovenije za spomeniško varstvo prirejajo slovenski restav rotorji. Pomeni oddofžitev vsem generacijam restavratorjev. ki so z ljubeznijo in pošteno roko bdeli nad našo kulturno dediščino, istočasno pa govori o razpetosti restavratorjev na dvoje dejavnosti in med dve ustvarjalni področji — vsako od njih pa zahteva celega človeka. S slikami, risbami, akvareli, grafikami in kipi se predstavlja petindvajset avtorjev: Mirko Subic. Anton Demšar. Ivan Fidler. Ivan Bogovčič, Franc Curk. Viktor Gojkovič. Štefan Hauko. Drago Hrvački. Franc Kokalj. Tomaž Kvas. Peter Mali. Tone Marolt. Izidor Mole. Tone Nag/ost. Rafael Nemec. Franc Novine. Rudi Pergar. Miha Pirnat. Viktor Povše. Roris Sajovic. dože Skrilec. Vel/ko Toman. Matjaž Vilar. Momo Vukovič in Ljubo Zidar. - Foto: F Perdan Dobra poceni knjiga Za današnji čas je, žal, značilno tudi čezmerno hlepenje po materialnih dobrinah in zanemarjanje kulturnih vrednot. Knjiga je marsikje in za marsikoga postala le tržno blago. Razpaslo se je izdaianje in kupovanje dragih, često zgolj navzven l>ogatih in lepih knjig. . -JU- Zato bi radi spregovorili o Prešernovi družbi, o njeni dobri in poceni knjigi. ' ,. _ Prešernova družba je bila ustanovljena leta 1953 z namenom, da nadaljuje tradicijo naprednih predvojnih in Povojnih knjižnih društev, da skrbi za širjenje dobrih knjig med delovnimi ljudmi. Ni klasična založba, ki bi bdela le nad svojim dohodkom. To je društvo z več kot 20 tisoč ljubitelji knjige Z izdajanjem poceni in dobre domače književnosti in izbranih prevodov iz tuje literature utira pot slovenskemu bralstvu in vzgaja bralne navade širokih ljudskih množic. Svojo nalogo opravlja i So prizadevnih zaupnikov kulturno os^veičenih posameznikov; ki se trudijo, da bi ta knjiga prišla med ljudi po vsei Sloveniji pa tudi v zamejstvu. V9ej£ °?Met izdaja posebno n*»0^ZŽ^SJSJS'^ člane in naročnike. Doslej je v tej zbirki izšlo 1.829 knjig v sko-r^tt£»^onov izvodih. Poleg tega pri Vr^fidtoM {? nakUJdUid M mi/i?orfa TzvSiov. Družbina -v^a Obzornik prav tako redno izhaja že 27 let in v tem času je izšlo 1,8JUtttaaov zvezkov Prešernova družba je torej v sedemindvajsetih letih poslala med ljudi skoraj 10 milijonov publikacij. Leto^, ob obletnici Prešernovega rojstva, 3 decembra bodo v reiti zbirki izšle: Prešernov koledar 1981, Slovenske otroške pesm? po izboru Janeza Menarta in z ^^.Sta^Skn roman Antona Ingoliča Delovni dan sestre Mariie kronika Stevana Jakovljevlča Velika zmeda, priročnik Miha Likarja Zdravje v družini, kot nagradna knjiga pa roman, Maxaivon der Gruna Bmdni ogenj in plamen. Zbirko boste dobili za 190 dinarjev oziroma za 240 dinarjev, če se boste odločil, za vezavo v platnu. Nagradno knjigo bodo zastoni dobili tisti, ki bodo naročnino"poravnali do konca junija. V zbirki »Ljudska knjiga« bo za 440 dinarjev med letom izilo šest knjig: Obsedeno stanje Richarda Rive, Bogovi se bodo vrnili ^.^^^"g ali ljubi bog iz gline Janoscha (Horsta Eckerta), Tesno domovanje W. Somerseta Maughama, Jokohama Josefa Hena in Mačja zbirka Kurta Vonneguta. Revija Obzornik, ki izhaja mesečno, pa velja 200 dinarjev. Jutri koncert Akademskega zbora KRANJ - Akademski komorni zbor Kranj pod vodstvom dirigenta Matevža Fabjana bo imel jutri, 7. junija, ob 20.uri v kinu Center svoj enajsti letni koncert. Poslušalcem bodo predstavili pesmi, ki so jih naštudirali za mariborsko tekmovanje odraslih pevskih zborov, kjer so prejeli zlato odličje. Tudi ostale pesmi so plod trdega dela šestdesetih mladih Kranjčanov, zavesti, da petje krepi mladega človeka in da v njem budi smisel za lepoto in ne nazadnje, zavesti pripadnosti Titovemu narodu. Spominu tovariša Tita bo posvečen jutrišnji koncert, zato prvi del sestavljajo borbene, revolucionarne in herojske pesmi, od popularne Jugoslavije do Očenaša hlapca Jerneja. Drugi del koncertnega sporeda sestavljajo narodne in umetne pesmi iz zakladnice slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. Z umetniško besedo bo koncert povezoval dramski igralec Rudi Kosmač, s čimer bo ustvaril svečano, a prijetno vzdušje. Z jutrišnjim koncertom pa se delo zbora v letošnji sezoni še ne bo zaključilo. Vaje bodo tekle ie ves junij, saj bo Akademski komorni zbor koncem junija nastopil pred zahtevnim poslušalstvom v gradu Bistra, septembra pa bo vrnil obisk nizozemskemu zboru, ki je lansko jesen gostoval v Kranju. Nizozemcem želi pred- staviti del naše pevske kulture, jim zapeti slovenske ljudske pesmi, pa tudi nekaj sodobnih del. Za vse te nastope pa bodo potrebne vaje, vaje in ie enkrat vaje, pa čeprav v vročih poletnih mesecih. Enajsto leto je bilo za zbor zelo uspešno. Pevci so z dirigentom dosegli tisto točko v poustvarjanju, od koder mora peljati pot le navzgor: glasovno ubranost, odlično intonacijo in interpretacijo. Toda ne le pevci in dirigent, tudi poslušalci lahko pripomorejo k uspehu. Zato vsi, ki Akademski komorni zbor poznate ali ne, pridite jih poslušat. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni kina Center. N.S. Pionirska knjižnica spet odprta KRANJ - Prenovljena Pionirska knjižnica v Delavskem domu (vhod 3) bo spet odprta v ponedeljek, 9. junija; ob 11. uri bo svečana otvoritev, redno pa bo knjižnica odprta v ponedeljek od 14. ure dalje, ostale dni pa po ustaljenem urniku. GLAS 6.STRAN. PETEK, 6 JUNIJA 191 Izteka se sejem opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju Samo še danes si lahko ogledate bogat prikaz opreme in sredstev, ki jo ponujajo proizvajalci civilni zaščiti — Tudi mi smo si ga ogledali in zabeležili za vas nekaj zanimivosti »Kovinarska« Kriko proizvaja v sodelovanju s svojimi kooperanti in dobavtj« kompletno opremo za zaklonišča, ki je atestirana pn pristojnih institucijah. Med druaim predstavlja na sejmu tudi protiudarna in hermetična vrata za zaklonišče is ventilacijsko napravo, ki poleg osnovne namembnosti omogoča v mirnodobnih razmerah uporabljanje zaklonišča tudi za druge namene. Donit TOZD Trival je dolgoletni proizvajalec plastičnih anten za potrebe JLA, TO in CZ. Razvija in proizvaja antene za delo pod najzahtevnejšimi pogoji, kjer včasih ustrezajo edino specialni plastični materiali. Med drugim so se njihove antene izvrsto izkazale na uspeli alpinistični odpravi na Mount Everest. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na naslov: Donit, TOZD Trival, Žeb-ljarska 5, Kamnik, tel. (061) 831-286. itom*koMtehni;R R° ^"""Produkt OOUR Atos ^S^S^SJSS^^^ il Z^eba Magazinska 6», citetami 2S M i«TO? kompletno opremo za zaklonišča s kapa-vrii nadzor nadniS^* ■kion,4ft,,0 opremo tudi montira ali tudi oprem« za 2B2J£"ta4Jln °PravlJ« tudi "™*- »»zijajo Po zakonu oEJ5^°J7*i 8 k»P»citeto od 5 do 10 oseb, ki so Srugim Ss^SBo tJ?diVidUalnih Sonjah. N« med ^^^om^^0^\n^^ in merilec P"tiska Tn medaljo za novitete'»InSf10 opremo so bili nagrajeni z zlato letošnjem sejmu. Triiiki trio poleg proizvodnje notranjikov in modne usnjene konfekcije prodaja raznovrstno opremo in sredstva za civilno zaščito in varstvo pri delu. V novih prostorih niMljn v Tržiču so namenili dejavnosti prodaje omenjenih sredstev velik in sodoben skladiščni prostor, od koder oskrbujejo svoje kupce z opremo in sredstvi priznanih proizvajalcev. Tudi letos na sejmu predstavljajo svojo bogato ponudbo. Vatrotehna Zagreb razstavlja košaro za reševanje u ki jo proizvaja Kozara iz Zagreba in je novost " slovanskem trgu. Od tam, do koder ne sežejo več -mogoče z omenjeno košaro (kapacitete do 8 oseb) • p-jo helikopterja ah do sosednje zgradbe napete jeklesti rešiti ogrožene stanovalce, od najmlajših do najttar' Omenjeni izdelek je bil nagrajen z zlato medaljo ta teto. »Reševalni komplet« izdeluje SOZD Astra, DO IPI Jesenice v sodelovanju s francosko firmo Komet. Uporablja se za reševanje ponesrečencev iz visokih stavb, žerjavov, gondol, žičnic itd. V kompletu so naprave za zaporedno reševanje štirih, na zahtevo kupca pa tudi več oseb. Uporaba je enostavna. Nudijo tudi napravo istega proizvajalca za varovanje delavcev pri delu v višinah. Na sliki je ponesrečenec v ognje vami obleki. Informacije o omenjenem kompletu so vam na voljo v Astra Ljubljana, oddelek zaščite, tel. 320-758. MERKUR KRANJ Sredstva civilne zaščite prodajajo Merkurjeve prodajalne v Kranju, Škofji Loki, Ljubljani Radovljici, Lescah in Jesenicah Razstavljeno blago prodajajo Merkurjeve poslovalnice v Kranju, Škofji Loki, Ljubljani, Radovljici, Lescah in Jesenicah. i Je kaj upanja?« Tako so v teh dneh, ko je komisija ocenjevala nji hove stanovanjske razmere, s tihim pričakova njem spraševali prosilci za solidarnostna stano vanj a — Petinštirideset upov, le trideset ures ničenih - Moje sanje — lepo sta-reklama, ki nas je pred ča-„„ ravljala s televizijskih 'jn smo je bili že do grla siti, Ijiva, vedno prisotna je bila. udi vsem, ki se stiskajo v w. luknjah, v na pol podrtih Vvrednih človeka, sodobne ti, v kateri je boj za osebni prevladal vse druge vred-[j^ posmeh tistim, ki jim lepo dje dejansko pomeni uresni- itetnu, da ugotavljamo, kako '^ndanes živimo, da je to več /tudi res, pa je vendarle med it vedno dosti ljudi, ki si [pičlih osebnih dohodkov ne-j ograditi hišice v cvetju, ki si trgajo od ust, da bi nekoč, i leta, privarčevali za nakup ija. To pa se podraži vsako već, kot naraste vsota na knjižici.. . Začarani krog, »ne vidi konca. teh ljudi, zaradi mater sa-zaradi družin z nizkimi dohodki, zaradi starejših ne nazadnje tudi zaradi i, je prav, da smo se od-irnost. Za tistih nekaj b' jih vsak mesec od vaja -za gradnjo stanovanj, solidarnosti, ne bi bil rtejši. Bogatejši pa je ob daje pomagal sočloveku, eval zrno k njegovi sreči. Letos leset stanovanj ^radi tega, ker sem skušala potrebnost in vrednost soji sem se odločila, da se pri-liomisiji, ki je ta teden oce-|itanovanjske razmere pro-solidarnostna stanovanja. Naj vemo, v kakšnih nemogočih razmerah nekateri živijo, da si — vsaj trenutno — zares niso sposobni pomagati sami. Razpis, ki ga je objavila samoupravna stanovanjska skupnost Tržič, je bil sklenjen 22. maja. Se-deminpetdeset prošenj je prišlo. Dvanajst jih je komisija že takoj izločila, ker prosilci ne izpolnjujejo pogojev glede višine poprečnih osebnih dohodkov. Petinštirideset jih je ostalo. Petinštirideset upov. Le trideset bo letos uresničenih . . . Skupnost namreč predvideva, da bo do konca leta vseljivih šestindvajset novih stanovanj v bloku v Bistrici in v obnovljeni Lončarjevi hiši v Tržiču, štiri pa bodo na voljo, ko jih bodo izpraznili sedanji stanovalci. Ti so že uspeli zgraditi lastne hiše oziroma priti do lastnih stanovanj. Najemnica pri starših Da tudi taki primeri so, menda celo ne tako redki, da mora sin ali hči s starši skleniti najemno pogodbo, uradno potrjeno, če hoče živeti pri njih. Kot bi si bili tujci. Triindvajsetletna delavka se je po ločitvi od moža letos vrnila domov. Z dvema otrokoma. Prvi je star štiri leta, drugi komaj leto dni. Soba, v kateri vsi trije živijo, meri komaj trinajst kvadratnih metrov. Skromno je urejena; v enem kotu garderobna omara, v drugem štedilnik in omara za posodo, v tretjem miza in klop, v četrtem kavč. Vode ni v sobi. Prinašati jo mora v vedru. Stranišče sme po najemni pogodbi uporabljati, kopalnice ne. Poprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša nič manj in nič več kot 1648,70 dinarjev! Kako naj ženska s tem denarjem rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, če komaj povezuje konec s koncem? NISMO SE UKLONILI (CA GOLOB-FILIPIČ je imela en sestanek, dru-i tertih zvečer. Morda nama ^ zgodbo le uspelo ujeti med , Stankoma . . . Pa ni šlo. 4 napeta, preveč zanimi-'ffl* je kazalec na uri poteg-[ifeveto, sva prenehali. Toda tf k veliko neizpovedanega. •M) let jo poznam. Drobna, k vedno s cigareti pri roki. jm je skrhan, hrapav. Od »liod prestanega gorja? Kdo Manco Filipičevo ljudje f V Radovljici, kjer živi se-0» v Selški dolini, v Škofji i Podnartu . . . Gostinska ji je u k srcu in ne more brez nje, ^ danes ne. V Radovljici že /t pozidavajo hišo, da bodo _ (prejemali goste. Vsi so že ma zidarije. In Manca, kljub fronti in letom — v štiriin-//»tern je že — še vedno po-, jfprkoli je treba. Včasih se ^ bo šla kar na svoje. Pa le za lfi potem je spet pri štedil-/. vnu/kah . • ^ otrok je bilo pri njih doma, vPraprotnem. Sedem sestra brata. Brata sta se oprijela in delala doma, ostali so i po svetu. Manca je prišla ^no k Pogačnikovim v-Pod-i nartu. Dvanajst let je bila tu in radi so jo imeli. Devetintridesetega je prevzela Hafnarjevo gostilno pri železniški postaji na Trati v Škofji Loki. Revolucionarnih idej se je navzela ob bratov, ki sta že pred vojno sodelovala s Stanetom Žagarjem, Johanom Bertoncljem, Ivanom Križnarjem, brati Kavčič iz Škofje Loke in drugimi. V posebni sobi njene gostilne na Trati so se v posebni sobi vedno shajali oficirji in petokolonaši. Pa vendar je bila prav ta gostilna stičišče najbolj zaupnih aktivističnih vez. Prve sestanke so organizirali pri njih doma v Praprotnem in ko so Nemci zasedli dolino in začeli z izseljevanjem so bile prve njihove naloge podreti in požgati mostove po dolini. Glavna naloga vseh pa je bila zbiranje orožja, obleke in sanitetnega materiala. Izpraznili so kočo na Lubniku, Savnikovo pletenino v Škofji Loki, notarju vzeli srebrne lisice in jih v Ljubljani zamenjali za sanitetni material. Manca je imela veze z železničarji in tako je dobila vedno obvestilo, kdaj so pripeljali žito v mlin na Trati, da so fantje šli pravočasno v akcijo. Da je veza vedela, če je v gostilni varno, so se najprej ustavljali pri trafikantki na železniški postaji. Pri apnencah pred praprotniškim mostom je apnenčar dajal znak z zastavo, če so v bunkerju Nemci . . . Organizacija je delala! Zbirali so oblačila za izgnane v Srbijo. Manca in Niko Kavčič sta peljala oblačila s ponarejenim potrdilom. Nemškega komandanta, ki je bil šef vojaške baze na Trati, je imela na stanovanju nad gostilno. Vedel je, da dela za partizane in potihem ji je šel na roko. Kolikokrat so se materiali v Ljubljano in nazaj pre-peljevali prav v njegovem avtomobilu. Šoferja je imela »na svojo roko«. In ko mu je nalagala v avto, češ da bo odpeljal spotoma k teti, je stari komandant le sem in tja zamrmral: »Toda ne toliko, gospa Manca ...« Z vojaške baze so ji fantje prinašali orožje. Skrivala jih je vsepovsod po hiši, tudi v komandantovo sobo; t za \ kovčke,' »pod tposteljo. i Še* ko soi Bajta se bo podrla S ceste se pride le peš po stopničasti potki. Včasih je bil tu mlin. Nad njim je stanovanje. Stanovanje? Vlažno, ker je ena stena vsa v zemlji, temno, ker prostore razsvetljujejo le majhna okna, nevarno, ker so tla in stropi leseni in ob vsakem koraku zaškriplje. Električni kabli so speljani po zidu, voda je na »ganku«, prav tako stranišče. Hiša razpada. Nekoč se lahko podre, tako slaba je. Ne splača se je popravljati. Samo podrli bi jo lahko. To je mlada družina, on je še študent, ona pa dela komaj nekaj mesecev in imata dva malčka. Ko bosta oba zaslužila, bosta lahko gradila. Kam pa do tedaj? Ce kdo, potrebuje solidarnostno stanovanje ta družinica. V takem res ni mogoče živeti. Del hiše je od spodaj podprt. Vseeno jih je strah. In potem je tu še stara mama. Dvainosemdeset let ji bo. Svojo sobo ima, saj je bila hiša prej njena. V drugi, sta samo dve, spijo mladi. Več prostora ni. Samo še temna kuhinja. Pa slaba volja zaradi lastne nemoči. Kot vžigalice v škatli Komaj sta se poročila. Otrok je na poti. Živita pri njenih starših, bratih m sestrah v bloku. Lepo stanovanje je, ničesar mu ne manjka le Sest ljudi. Sestra spi z njima v isti sobi. Vsem trem je neprijetno, vendar ne gr drugače. Niti toliko prostora ni, da bi kupila nekaj omar za obleko in perilo. Še sreča, da se ra- KamT^Kaj Pa bo' ko P"ae otrok? Kam bodo postavili košek? Nista nabrala veliko točk. Večina drugih prosilcev jih bo verjetno več. Manco odpeljali, so v njegovi sobi našli orožje! Kolikokrat jo je opo-zonl, da bo preiskava, da je lahko pravočasno poskrila ali spravila iz hiše. Nekoč je izvedel, da je izdano eno od skrivališč, skozi katerega je šlo orožje iz njegove baze. Prišel je povedat, da vedo, da je tam in tam orožje in ji naročil, naj ga hitro odnesejo, noter pa naj vržejo nekaj polomljenih pušk . . . In ko je imela nekoč vezo v Ljubljani, pa je ni bilo doma, ko so jo iskali, jo je komandant šel iskat k teti v Ljubljano. Od tu jo je odpeljal v prtljažniku, jo na Godešiču spustil ven in jo potem pripeljal domov Nemcem, češ da jo je dobil na Godešiču, ko je jajca kupovala... Čudovit človek je bil! Na podstrešju, zgoraj ob dimniku, so naredili oder, da je tam postlala fantom, ki so prihajali po vezi iz Zabnice in jih je potem proti jutru vodila na vezo na Godešič. Njeno geslo je bilo: »Ali imate jajca?« Nekajkrat so Nemci delali preiskavo tudi tam gor. Toda luč je porinila nizko, da se ni videlo v vrh, njena pomočnica Ančka je pa z žganjem polila stopnice, da bi pes ne sledil tja gor... Manca je bila vseeno prekorajžna. Nemčurjev ni marala. Med železničarji je bilo nekaj takih, ki jim je »nemčurje« kar v obraz zmetala. Še danes ne ve, kdo jo je izdal. Tisto dopoldne, 1. marca 1942, so prišli ponjo. Cel kup pošte je imela tedaj doma. Tudi tokrat je posegel vmes komandant. Gestapovce je najprej peljal na žganje, Justina Višnar, ki je takrat delala pri njih kot knjigoi vodkinja, pa je tisti čas vse odnesla Kavčičevim. Ko so jo spravljali v avto, je ujela komandantove besede, ko je prosil, naj ne tepejo . i . Ko se je po vojni vrnila, so ji povedali, da je vsaj dvestopetdesetim rešil življenja do konca vojne. Ob razpadu je počakal partizane in jim predal vojaško bazo. Partizani so na vse mejne prehode sporočili, da ga morajo pustiti v miru oditi. Že med vojno so ga partizani poznali in kadar je šel mimo njih njegov črni .avto,(niso streljali ... Po vojni ga je Manca ob neki priložnosti iskala v , Visoko v nebo se vzpenja stolpič, visoko kot upi ljudi, ki jim solidarnostno stanovanje pomeni uresničitev sanj. Dobila sta jih samo na čas bivanja v občini, na leta službe in na skromno bivalno površino. Drugo vse imata, čeprav v souporabi. Mlada sta, brez denarja. Kako naj se čimprej rešita stanovanjske stiske? Poskus izigravanja Marsikdo je že kdaj potožil, da se v Tržiču, ki je majhno mesto, vsi poznajo, da je to včasih tudi neprijetno. Tokrat pa je to komisiji prišlo prav. Zakonca sta narpreč navedla naslov njenih .staršev. Več točk bi na ta način zbrala, saj je stanovanje majhno za številno družino. Salzburgu, pa ga ni našla. Menda je bil profesor po poklicu. Ko bi bilo v vsakem toliko človeškega kot v njem ... Najprej so jo štirinajst dni držali v Škofji Loki. Vendar tu je niso pretepali; še je bilo čutiti komandantov vpliv. V Begunjah je bilo drugače. Zasliševanja. Mučenja. Kako so pretepali, ti prasci! Najhujše so bile noči: sredi spanja so jih metali pokonci in brali z liste: za streljanje, za transport. Neke noči je tudi ona prišla na vrsto. Za transport. 1. maja 1942 je prišla v Ravensbrtick. Skupaj s sestro in materjo. Očeta so ubili skupaj s 50 talci za jeseniškega Luckmanna v Mauthausenu. Ze v Begunjah je izvedela, da je brat Lojze padel pri Crngrobu skupaj s Stanetom Žagarjem. V Ravensbrtick pa je prišla vest, da je padel tudi rfajmlajši brat Joško: s še enim kurirjem sta padla v zasedo, pojedla pošto in se sama ustrelila v usta Ko je mama izvedela, da je padel njen zadnji sin, je bilo strašno hudo. Toda, še raje vidi, da je tako, kot bi bil pri belih, je dejala. Sprva je v RavensbrUcku delala pri zunanjih delih: cement vozile, opeko, ceste tlakovale, pomagale zidarjem, ki so dodelovali hiše esesov-cev. Nekoč se ji je žakelj cementa razsul. Kot Kristus pretepena je prišla na blok ... Potem jo je neka nemška komu-nistka spravila v pralnico. Tu je lažje pomagala ostalim zapornicam. Čistega perila jim je nosila, odeje, v lugu je zanje skrivala brikete premoga, da so si lahko kurile. Kmalu pa je zbolela za sklepno revmo. Devet mesecev je preležala na bloku. 32 kilogramov je še tehtala. Šest tednov je imela 41 stopinj vročine. Še danes ne more verjeti, da je preživela. Po osem, devet so jih vsak dan peljali iz njene sobe. Injekcija bencina in v eni uri so bile mrliči. Njej niso dali injekcije. Je celo do sem segel vpliv komandanta Zubra? Potem je dobila še vodenico. Glava in trup sta bila kar skupaj, tako jo je napihnilo. Še uro življenja so ji prerokovale češke . zdravnice in ko je takrat ena iz Radovljice šla ven, je že prinesla pošto, da je Manca umrla. Potem sta zdravnica Skrbkova in Necfvedova, Nikogar ni bilo doma. Sosedje so povedali, da sploh ne živita tu, da sta pri njegovi mami, kjer je menda precej več prostora. Mama je komisiji skozi na pol odškrnjena vrata zatrjevala, da je sama. Toda, glej ga, zlomka; za šipo je bilo po odhodu komisije polno obrazov, zavesa pa je zaplapolala kot zastava. Pravilnik določa, da v primeru navedbe napačnih podatkov prosilec avtomatično izpade z liste kandidatov za solidarnostno stanovanje. Prav je tako. Kaj bi nekdo goljufal in izkoriščal družbo, ko pa je veliko takih ki stanovanje resnično potrebujejo! Pa ga morda kljub temu ne bodo dobili, saj je, žal, prosilcev vedno več kot stanovanj. H. Jelovčan obe interniranki iz Prage, poskusili z injekcijami. Tri injekcije, kakšne Manca še danes ne ve, in vedro in pol umazane zelene vode je šlo od nJe • • • . . i Tudi mama in sestra sta zboleli. Največja skrb sta ji bili. Še danes se sprašuje, kaj jih je držalo pokonci, da so zdržale. Morda pisma, ki jih je Tavčarjevi Nežki pisal brat Janez, in ki je med vrsticami dal vedeti, da je v gozdu vedno več »golcarjev«, pa da bo kmalu vse »posekano ...« Tudi paketi so prihajali kasneje. »Tu si spoznal ljudi. Do mozga si spoznal njihov karakter. Dobro dušo ali njihov strašni egoizem. Vse pakete sem delila z ljudmi. Kako bi tudi ne. Samo oči so govorile: divje lačne, prepadene. So bile pa tudi take, ki so dobrote iz paketa zakopale v posteljo ... Nekoč sem dobila paket od ženske, od katere bi ga nikoli v življenju ne pričakovala. Ko sem bila še v Podnartu, je ta žena ostala sama s tremi nezakonskimi sinovi. Pomagala sem ji, kolikor sem mogla. In ko je izvedela, da sem v RavensbrUcku, mi je poslala paket. Nisem mogla verjeti. Da se me je spomnila po tolikih letih in pokazala svojo hvaležnost! Takole spoznaš človeka ... Ko je prišel konec, so jih Nemci hoteli spraviti na ladje v Neugam-me, na tiste, ki so jih potapljali. Pa so jih prehiteli Rusi. Ko so se vračali, je prestala še eno kalvarijo. Namesto domov, so jih peljali na Češko. In povsod so odrivali bolne, oslabele. Pa vseeno ji je uspelo, da sta tudi mama in sestra preživeli. Šele 29. avgusta 1945 je prišla domov. Letos je bila za 1. maja na komemoraciji v RavensbrUcku. Na poti domov so izvedeli za Titovo smrt. Cisto tuji ljudje so jim izražali sožalje in h komemoraciji, ki so jo priredili v hotelu, so spoštljivo pristopili tudi tujci. »Ali ni čudno,« pravi, tako majhen narod smo, pa smo imeli tako velikega človeka. Bolj bi se morali zgledovati po njem. Vsaj komunisti. Pa smo postali egoisti od samega dobrega. Sami sebe smo pokvarili. Da bi nas, vsaj zdaj streznilo...« D. Dolenc , TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Tunižani so oblečeni nekako tako, kot naši bratje z juga države. Tradicionalne arabske dželabije so zamenjale hlače in suknjiči, veliko jih tudi v nedeljah oziroma petkih, ko je muslimanska nedelja, hodi okrog v delovnih oblekah, otroci so najraje po cel dan v pižamah, žene so na glavni ulici odkrite in makeupirane. v petah in s torbicami iz plastike, par korakov v urbano zanemarjenih, bolj zabačenih kotih pa v glavnem še kar pokrite. »V ženi je hudič, če je pa ne držiš bolj na kratko, se v njej razraste in jo zasužnji, ona vzame v kremplje tebe, in tako se začne pekel. Vi, s severa, ste bili zaradi Eve pregnani iz raja. mi pa se ne damo. Ce je babnica pokrita, je mir v duši in hlačah . ..!« Ženske ne smejo v kavarne, kjer se na vsakem koraku prodaja poceni odličen čaj in kava. Tudi na stadionih jih nisem videl. Ženam tančice le počasi drse z lepega obraza V glavnem se ukvarjajo s piskri in otroki, tudi v politično življenje prodirajo zelo počasi. Nikjer na zemlji ni žena tako zatirana kot v beli Afriki in azijski Arabiji. Knjigarn nisem videl veliko, revije pa so v glavnem v francoščini, ki je tod uradni jezik podobno kot tudi v Alžiriji, Mavretaniji, Nigru, Maroku .. . Gledališča se ne spomnim nobenega. Kinov je več, vendar vrte tako krvoločne filme, da so prve tri vrste parterja običajno vse krvave. Boksanje, pokanje in dirke z avtomobili, včasih tudi lepa stanovanja in seksi mrbe kot iz sanj, s katerimi pa nikoli nič pametnega ne store, ker take bolj življenjske mesnate prizore stara kolonialna cenzura odreže proč. Pač pa je dovoljen ogled sila drastično prikazanih posilstev z vsemi kri poživljajočimi kriki in brcanjem z nogami. denarju. V glavnem za kruh. sir, sadje in čaj. Na deželi sem zapravil manj, v mestu več, pač zato. ker je v mestih več dobrot, ki vzpodbujajo izločanje sline. Z ljudmi sem imel veliko naključnih stikov. Povsod na cesti, v kavarni, v avtobusu. Mislim, da so veliko bolj prijateljski, preprosti, manj zaprti vase in^ boljše razpoloženi drug do drugega kot mi v moji farf. Njih pogled je bolj miren in topel. V Evropi so pogledi ljudi drugačni. Francozi gledajo uživaško, Italijani pojoče in temperamentno, Angleži strogo in važno. Avstrijci in Nemci zabuljeno. vohrno, prevzetno. Od dvanajstih do treh so ulice prazne. Vroče je. Sedim na majavem stolu v senci pred kavarno, kadim vodno pipo in pijem čaj in mislim na nič. Tako kot vsi ostali okoli mene. Včasih si pokimamo, jezik v ustih se preloži iz leve na desno stran, dosti več znakov bivanja ni. Glavo obrnem čez naslonjač stola in gledam svet, postavljen na glavo.. Pokončnega sem se že naveličal. Kako sladko je pretegovanje po arabsko. Ko se sonce umakne za minarete bližnje džamije, avtomobili zopet začno voziti, stoli zaškripl jejo. prodajalci cigaret, bombonov, vode s košarami na ramenih zabijejo ulice, deklice strogo zamišljene v tlak šibajo mimo kavarne . . . mladenke so polnih lic, gladkih potez, ne prevelike, mogoče malo predebe-loritne, zobe imajo lepe. starejše so po čelu še tetovirane, oči so krasne . . . V parku zvečer s spalne vreče skrivaj opazujem prizor mladega para pri poljubljanju. Partnerja se stisnjenih ustnic približata, se rahlo dotakneta in tako obmirujeta za minuto ali dve. Oči imata zaprte, roke mrtve vise ob telesu. S študentom sociologije sem se menil o socializmu. Kako tem programiranim bučam razložiti, da nismo Ruska kolonija, kako mu raztolmačiti samoupravljanje? Izgubim živce, vržem se na hrbet v travo in pobijam muhe. Arabske muhe so zelo temperamentne. Vseh sort sitnob in tečnob so. V Tunisu sem ostal vsega skupaj teden dni. Čakal sem vizo za Libijo. Tako čakanje je podobno onemu trpljenju v arestu. Vsak dan prideš na konzulat, se jezen vračaš v kavarno, potem čakaš noči in si stiskaš mozolje. Arabcem čas manj pomeni kot nam. Severnjaki ali hitro delamo ali hitro uživamo. Za nečem se vseskozi pehamo. Sedeti teden dni pred kavarno pa nam je muka. No, dobro, po tem tednu so mi povedali, da bi vizo morda dobil, če bi čakal še kake tri tedne. Zakaj hudiča? Ja, prošnjo bi poslali v Tripoli. ko pa bi prišel odgovor ... Še isti dan se na vrhu tovornjaka odpeljem čez lepe nasade oliv proti jugu. Bom šel pa na črno čez mejo! Več kot tri mesece aresta ne morem dobiti. Po treh mesecih grem domov, predavanja v šoli se bodo ravno dobro začela, nič ne bom zamudil, pa videl bom. kako je v afriških arestih . . . Vsako jutro, ko sem se zbudil na kakem zeljniku, sem bil hvaležen, da me ponoči ni pomendral kak slon ali se podrgnil vame kak tiger. Prijazni angleško govoreči študentje so mi povedali, da teh zverin tod ni več že od časov kartažanske pšenice, torej naj bom kar miren ponoči, da so edine nevarne živali severne Afrike kakšne shujšane kače ali južneje sestradani puščavski kojoti . . . obenem sem tudi sam občutil na lastni koži, da je najbolj tečna žival komar, ki pa tod ne prenaša malarije, zato sem zategadelj še naprej spal zunaj in prišparal precej denarja. Vsak dan sem se poslovil od kakih 10 starih jurjev v našem Na vzhodni strani Tunisa pljuska na bele plaže toplo Sredozemsko morje. Hoteli, ki so zrasli tod, so sposobni zasenčiti one na Havajih. Bogati parki zelenja in dišečega cvetja, valovi in peščena plaža na do-segljaj roke. Arhitektura v maverskem stilu. Cene so sorazmerno znosne. V enem ravno volijo misu večera. Mišičasti črnec nemške joškarce kot krave vodi na oder. Potem se tam spotegujejo in spakujejo. Ko si zaželim, da bi se oder podrl, se res podre. Materializacija misli ali kaj? Slišati je bilo ogromno mon dieov in mein gottov. V paniki si privoščim polprazno steklenico piva in izginem ven. Levičen otrok Levičarji včasih predstavljajo problem, če se tega pojava nepravilno lotimo. Še vedno je pri ljudeh, posebno starejših, zakoreninjeno mišljenje da je levičnost nenormalen pojav, grda razvada, celo škodljiva ali pa mislijo, da ni v skladu z verskimi nazori. Pri določe nem procentu otrok (med šolarji približno 15 odstotkov) se motorični centri v možganih razvijajo tako, da dajo prednost uporabi leiiet. Prvi znaki levičnosti se pri otroku kažejo že zelo zgodaj. Otrok v$e prijemlje bolj z levico, vse predeva z levico, drži žlico, zlaga kocke, kasneje tudi riše in piše z levico. Pogosto je pri levičnem otroku v rodu več članov, ki so prav tako dajali prednost uporabi levice. Danes priporočamo, da pravega levičarja pustimo, da čimbolj razvije svojo levo atranskoet - lateralnost. Levičnega otroka prav tako ni pn poročljivo preusmerjati na desnico, ker pri tem lahko nastanejo teža ve- motnje branja in pisanja, motnje govora, psihomotorični nemir, lahko celo močenje in blatenje, kar je vse lahko posledica hudega pritiska na otroka pri preusmerjanju. Pravi levičar bo z všolanjem tudi pisal z levico, kar ob ustreznem metodičnem postopku zanj ne bo težko. Starši običajno pravijo, da sicer otrok dobro in lepo piše. da pa se »čudno vidi«. Zaradi nekoliko čudnega videza pri pisanju pa otroka vsekakor ne bomo preusmerjali in s tem tvegali, da bi nastopile težave. Za levičarje pri pisanju priporočamo, da zvezek polože na mizi postrani, ne vodoravno in sicer tako, da je desni rob zvezka nižji od levega. Zvezek je pri pisanju tudi nekoliko pomaknjen v levo stran od srednje osi telesa. Najboljše je, da imajo levičarji pisalo obrnjeno proti sebi, kot desničarji, ne pa, daje vrh pisala obrnjen navzgor. Ugodnejše bo pri pisanju, če bo levičar držal pisalo nekoliko višje. Sicer je sedenje pri pisanju enako kot pri desničarju. Levičar tako pri pisanju ne lo zakrival in pacal za seboj tistega, kar napiše. Nad napisanim tekstom bo imel ves čas tudi pregled. Včasih se pri otroku ne razvije prednost ali dominantnost niti ene I niti druge roke. V tem primeru govorimo o obojeročnosti ali ambi* dekatriji. Sčasoma se bo do Šolanja potrebno odločiti katero roko se bo bolj urilo za risanje, pisanje itd. Ob stalni uporabi obeh rok omenjene storitve in ob stalni menjavi rok, bosta obe roki za fine gibe slabše razviti, kar se bo odražalo v slabi, okorni pisavi in sploh t okornih rokah in prstih. Pn obojeročnosti se skoraj vedno odločimo da bomo unh desnico. Ne smemo pa zamenjevati od praiv oboie ročnosti tisto, ki nastane zaradi preusmerjanja. Ce pri tem nastopijo še druge težave, je najboljše, da otroku pustimo prosto izbiro ničnostne roke. Pravi levičar bo kmalu pričel ponovno bolj uporabljati svojo levico Danes smo na splošno mnenja, da otroku nekako do trti jega leta skušamo vzbuditi dominantnost njegove desnice Igrate žlico svinčnike, kladivo itd. - mu vedno skušamo podati v desnic?C< otrok vztrajno vse te predmete predeva v levico in bo z njo tudiv*ett dejavnosti opravljal, bo verjetno, da je otrok pravi levičar V tem primeru je ^^^P^^. da otroku omogočimo razvil njegovo levo stranskost. To se bo dogajalo prav v času, ko seZ razvijal tudi njegov govor m njegove sposobnosti i'fini motoriki %kin PZTleVv^ moramo zavedati, da leva stranskZnHM™?*'1 tW" 'Pm * manj pa je to slaba razvada ah^bo^Jl0^ * ZejZUčnosti gledati kot na sti ne posvečamo preveč pozornosti, ker bi otroka s temlihko oznacTb kot izjemnega kar pa levičen otrok vsekakor ni Skušamo mTle pomagati s svetovanjem in ga navajati na pravilno uporabo len f* Danes imajo vsi otroci v Dispanzerju za mentalno zdrav"** nost pregleda že pred vstopom v šolo. S testom la*****0* ugotavljamo stopnjo in vrsto otrokove levičnosti S pregledom vstavljamo ah gre pri otroku za pravo levičnost, obojeročnost aH za prehoden pojav neizražene lateralnosti. Starši bodo ob pregifdu dobili tudi obširnejša ustna in pismena navodila za ravnanje j otrokom. Vladimir Bitenc spec. pedagog Ivan Jan 2 Kokrški odred Loških hribih prisostvoval n^^SLba. DO- beR-lc . . . _____«u w^nih kraiih na Ko- Prvi posegi na Koroško so bili političnega značaja, potem pa se je zvrstilo tudi nekaj vojaških. Zato si bomo oboje ogledali v kronološkem zaporedju, dasiravno so v tesni medsebojni zvezi. Ko se je koroški rojak Ivan Županc-Johan pojavil v štabu Kokrškega odreda in v njegovem komaj ustanovljenem 2 bataljonu, ki se je zadrževal na območju Storžiča, se je s tem zelo približal svoji ožji domovini. Želja, da bi odšel na Koroško, se mu je prav kmalu uresničila. * * » Po dogovoru s štabom Kokrškega odreda je Ivan Zupanc- Ivan Županc-Johan, gozdni delavec z Obirskega nad Železno Kaplo in avstrijski komunist, je že 1939. leta pobegnil iz nemške vojske in prešel v Slovenijo, v Ljubljano. Stanoval je pri rojaku Justu Bisarju-Joštu za Bežigradom in se sestajal tudi z drugimi koroškimi ubežniki. Z njimi je kmalu sestavil pevski sekstet »Javornik« in dosegel tako stopnjo, da je s koroškimi pesmimi nekajkrat nastopil tudi v ljubljanskem radiu. Največ teh ubežnikov je bilo iz Sel in iz naselij tik pod severnim podnožjem Karavank. To so bili v glavnem tisti, iz katerih je glavnp poveljstvo nameravalo sestaviti prvo Koroško četo in jo poslati v njihove kraje. Nekaj jih je potem okupator polovil, nekaj se jih je porazgubilo, del pa se je v domačo Koroško vrnil že aprila 1941, kmalu po zlomu stare Jugoslavije. Niso postali partizani in uporniki, ker tam še ni bilo organizatorjev vstaje, temveč so se začeli skrivati v različnih bunkerjih. To je bil tako imenovani »zeleni kader«, ki mu tudi orožja ni primanjkovalo. Na Koroškem namreč ni bilo malo orožja. Ti »zeleni kadrovci« so bili z eno nogo že napol partizani, le organizirati bi se bili morali in začeti z akcijami. A od tega so bili še daleč. Ivan Županc-Johan, ki je že v Ljubljani navezal stike z organizatorji vstaje, pa ni šel z rojaki domov med »zeleni kader«, temveč se je priključil partizanom Mokronoške čete in potem z njo prišel v 2. štajerski bataljon. Bil je tudi mitra-ljezec in je do konca decembra 1941 sodeloval v vseh bataljo-novih bojih. Na Pugledu je zbolel, zaradi česar je bil poslan na zdravljenje v Ljubljano, spomladi 1942 pa se je spet priključil partizanom, in sicer v Dolomitih, ki so blizu Gorenjski. Odtod je s prostovoljci, namenjenimi okrepitvi gorenjskih par- dov in seKretar r\cv ivro M ~ že dal prve napotke za delo v njegovih rodnih krajih na Koroškem. Tam naj bi si najprej ogledal razmere, predvsem pa vzpostavil stike z »zelenimi kadrovci« in jih organiziral ter pripravil k aktivnosti. Z Ivanom Župancem-Johanom je gorenjsko partizansko vodstvo ob Matiji Verdniku-Tomažu, ki je deloval v Gorenjskem odredu, dobilo dva ustrezna organizatorja za pokrajino Johan, ki je poznal tudi prehode n ° t ~v---*---- onstran Karavank, saj sta bila oba Korošca. Načrti z njima v svoje kraje 6. ali 7. julija 1942 D d p"""^ **** °đM. so se skladali z navodili glavnega poveljstva narodnoosvobo- Alojz Zupan-Peter, predvojni kom • *iiS« mU ^ ^ dilnih partizanskih odredov Slovenije, ki je tudi na Koroškem aktivist, ki je tudi poznal pot na Koroftk !• Dupelj to ustrezen hotelo zanetiti plamen vstaje. To se je skladalo tudi z voljo Krenila sta izza Storžiča kier Z °" Ivana Zupanca-Johana, ki je vseskozi kazal željo, da bi odšel ljon KO in čredni štab se usmenu se *J^ževala 2 bat* budit svoje rojake onstran Karavank.>«• «. „.K^nPm mh„ KnSiit i P Dol8im njivam, se Prva politična pomoč protifašističnim silam na Koroškem Prvič je koroški rojak Ivan Županc-Johan s svojim spremljevalcem odšel v svoje obirske kraje prek Karavank v prvi tretjini julija 1942 — Njegovi rojaki še niso poznali bistva OF — Na Koroškem še ni bilo nobenega partizana — Srečanje z »zelenimi kadrovci«, vojaškimi ubežniki — Prvo skupino »zelenega kadra« Župane pridobi za sodelovanje, eden pa se mu priključi — Prvo srečanje je spodbudno — Nujna potreba po političnem delovanju, kajti posledice germanizacije so boleče — Pridobiti Je treba predvsem oborožene »zelene kadrovce«, ki so se dotlej samo skrivali — Druga in okrepljena politična patrulja odide na Koroško 24. julija 1942 — Se večja potreba po stalnem političnem delavcu — Ivan Županc-Johan ostane v domačih krajih — Vzpostavljena je tudi prva kurirska zveza — V začetku septembra odide na Koroško tudi prva vojaška patrulja, ki izvede nekaj kazenskih akcij — Nemška poveljstva na Koroškem so vznemirjena — Ivan Županc-Johan je neumoren, v pomoč mu PK KP za Gorenjsko pošlje izkušenega političnega delavca Staneta Mrharja — Stik z Jurijem Pasterkom in Karlom Prušnikom-Gašperjem — Prvi odbori OF v Lobniku, na Obirskem, v Selah, okoli Železne Kaple. na vzhodnem robu Košute vzpela na greben in se spustila na koroško stran, na Obirsko. Tod je bil domačinu Ivanu Zupan-cu-Johanu znan že vsak korak. Takoj je z Alojzom Zupanom-Petrom začel obiskovati sorodnike, znance in prijatelje. Obiskal je brata Mihaela na Obirskem, sestro Marijo, poročeno Otip v Železni Kapli, in vrsto drugih na Obirskem, v Kortah. v Selah, v Železni Kapli in bližnji okolici. Dobil je zvero tudi s fanti »zelenega kadra«, s katerimi je bil dobro znan Vsem in povsod je razlagal, za kaj gre, kaj je bistvo Osvobodilne fronte, kako naj bi se vključevali vanjo in začeli z organiziranim uporom. Ljudje so bili veseli, da je končno prišel nekdo, ki jim je prinesel prva sporočila o narodnoosvobodilnem boju Slovencev in Jugoslovanov ter tudi njim nakazal, kaj jim je storiti v boju proti nacizmu. Večinoma so kazal; pripravljenost, da bi tudi na Koroškem začeli z organiziranim političnim delom, zlasti še, ker so Ivana Županca-Johana ie od prej poznali kot poštenjaka. * Alojz Zupan-Peter, usnjar Iz Dupelj, je bil tisti akuvisi pri katerem je bila dolgo zanesljiva partizanska javka in kjer j« aprila 1942 dobil zavetje ranjeni Stane Žagar ml. Dasiravno je bil Zupan že precej kompromitiran, je kot aktivist dolgo zdrial doma in deloval na terenu, vendar je 5. julija 1942 le moral preiti k partizanom. Na Koroško je z Župancem torej mogel iti le po tem datumu in ne prej. (Povzeto iz podatkov Franca Siefeta-louKa. Ljubljana.) jkofjeloški brigadirji v Beli krajini \$et\t Loka — Po vsej Sloveniji nedeljo, 1. junija, zadoneli iz grl prvi brigadirski vzkliki, so se republiške mladinske ,r/n* akcije, ki bodo spet prinesle (,-jfflje v brigadirska naselja na flih, v Slovenskih goricah, na Kozjanskem in drugod, [prvi izmeni je na mladinsko de-i akcijo »Bela krajina 80« odšla .mladinska delovna brigada »Jo-[ijfeforčič« iz Škofje Loke. Kljub i, ki jih je imela občinska nca ZSMS na začetku, je bri-odila na akcijo popolna. Sejo 36 fantov in 10 deklet. Po-tvo je prevzela Skupščina (ofja Loka. Brigadirji bodo delali pri izgradnji vodovoda in obnovi ceste v okolici Semiča. Poleg dela bodo mladi v naselju razvili tudi druge dejavnosti, ki jim prav tako prinesejo izkušnje in jih kasneje uporabljajo - v svojem delovnem in šolskem okolju. Škofjeloška brigada je lani sodelovala na mladinski delovni akciji »Brkini' 79«. Osvojila je vsa možna priznanja in trak akcije. Brigadirji so obljubili, da se bodo tudi letos potrudili in dokazali, da so vredni zaupanja, ki jim ga je izkazalo njihovo okolje, ko jim je omogočilo odhod na akcijo. Mojca Pirman •ečanje harmonikarjev — Pesem partizanske Atke je minulo nedeljo odme-"ob vznožju griča Sv. Peter, v v Begunjah. Na tekmovanje likarjev Gorenjske se je pri-kar petdeset godcev, tudi Gorenjske. Najboljši je bil Malnarič iz vasi Krupa pri yn v Beli krajini, tudi drugo i Ca je odšlo z Gorenjske, dobil ga TJo Vežnaver iz Pirana, tretji pa ■j Milan Resnik iz Lukovice pri i &gialfth. četrto in peto mesto pa p Uselila Tržičan Pivk in Praprot-t mi Ljubnega. Presenetljiv je po-■ da sta prvouvrščena stara 27 tjeuvrsčeni pa znatno manj-ia harmonika kot tudi Sprejem tencev v RK ______ Bistrica — V četrtek, , je bila v osnovni šoli dr. Ja-Mencingerja slovesnost. ob učencev sedmih razredov v RK. Prvi razredi pa so bili v podmladek RK. Na prireje sodeloval mladinski pevski pod vodstvom Cilke Novoeelec avod zapel dve pesmi: Jugosla-ter Mi smo Titovi. Mladi pionir V« zapeli žabjo mlako in Šinjeli jfcbs. Potem se je oglasil tam-lii rbor pod vodstvom tov. Mili V imenu RK Boh. Bistrica, M Fužine, Srednje vasi in Kobiljih je pozdravila predsedni-WC Boh. Bistrica in jim orisala pomen te organizacije. Ob tej WM*ti se jim je tudi zahvalila «pomoč pri raznih akcijah in _ J»abila v vrste članov RK. Po '»učenci omenjenih razredov da hočejo postati člani RK. je podelitev članskih izkaz-" značk RK. Za konec je zopet *»W orkester tov. Miheliča. Prodno ae udeležili vsi učenci šole in p njihovi mentorji. Vodstvu »«f»vM zahvala, da je prireditev r'.dovesno izzvenela. V. P. ZDRAVJE V NARAVI partizanska pesem nista pri mladih tako iz mode, kot se na splošno sodi. Nastopili pa so tudi starejši, pravi ljudski godci, med njimi 81-letni Franc Krajnik z Dovjega, nič manj spoštovanja ni bil deležen Ludvik Podgornik, pa Zane Strgar iz Kranja, Pristavec iz Črnivca in drugi- Uvodne akorde je zaigral Tonček Triplat, partizanski harmonikar in borec Kokrškega odreda, simboliko partizanske pesmi pa je poudaril književnik Ivan Jan. 36-letnico ustanovitve Kokrškega odreda pa je orisal komandant odreda Stane Prezelj. Na srečanju harmonikarjev je nastopila še folklorna skupina tovarne Verig iz Lesc. Harmonikarje je poslušalo precej ljudi, organizatorji, ki so najbolj uspešnim podelili priznanja in nagrade, pa že zdaj načrtujejo tretje srečanje z obljubo, da ne bodo ponovili nekaterih letošnjih napak. Marjan Gašpenn Pomoč voznikov Brusu Bled — Združenje šoferjev in avtomehanikov Bled — Jesenice usposablja voznike amaterje in poklicne voznike. To pa ni edina dejavnosti, saj želi svojo dejavnost v svoji sredini podružbljati. Z Zvezo združenj borcev NOV Gorje se pogovarjajo o praznovanju dneva borca in obenem tudi dneva Šoferjev. ZSAM Bled — Jesenice ima namreč v oskrbi spomenik na planini Lipanca na Pokljuki. Spomenik so lani prevzeli v oskrbo. Letos pa naj bi ob spomeniku proslavili svoj praznik. Društvo se je odzvalo tudi akciji za pomoč Brusu, pobrateni občini, v načrtu pa imajo še skupen obisk članov društva na Dedinje, kjer se želijo pokloniti spominu velikana naše in svetovne zgodovine. F. Cerne VAŠA PISMA SAMOPRISPEVEK V RADOVLJICI Krajani krajevne skupnosti Radovljica so se v zadnjem času dvakrat z vso zavzetostjo odzvali pobudi krajevne skupnosti Radovljica za samoprispevek. Oba samoprispevka sta povsem uspela in tako so krajevna skupnost in krajani bili deležni dveh prepotrebnih stvari: nove osnovne šole in ličnih mrliških vežic na pokopališču. Ponosni smo lahko na to. Občinsko središče in obenem krajevna skupnost Radovljica pa daleč naokrog edino nima kulturnega doma, kjer bi se lahko razvijala amaterska kulturna dejavnost. Imajo ga Lan-covo, Kropa, Podnart, Ljubno, Mošnje, Brezje, Lesce (družbeni center) in številne druge vasi in kraji v radovljiški občini. Veliko so govorili, da bi kulturni dom moral biti. Slišali so se glasovi, naj bi bil na meji med Radovljico in Lescami za obe krajevni skupnosti. Zal najbolj odgovorni niso našli skupnega jezika, bilo bi predrago in še kaj. Duhovna revščina se je tako pokazala v vsej svoji veličini. Delegatom skupščine pa je bil na seji dan nov predlog za uvedbo samoprispevka za rekreacijski center v Radovljici. Nič nimam proti centru, saj sem se sam dovolj dolgo ukvarjal s športom. Jasno pa mi le ni vse. Ce ni denarja za kulturni dom, ki naj bi bil predrag, ga bomo za rekreacijski center lažje zbrali? Kako naj glasujem za nekaj, česar je vsaj nekaj, ne morem pa se odločiti za tisto, kar se mi zdi da je najbolj potrebno. Kako naj uskladim želje posameznikov po rekreacijskem centru, ki pa ugotavljamo, da je osnovna šola pred celotno drugo izmeno in s tem še za korak dalje od celodnevne šole? Verjetno so priprave za referendum že stekle. Precej to stane. Ali pa je krajanom res toliko do rekreacijskega centra, da bo referendum uspel? Vsi se zavedamo potreb po še novih šolah, marsikdo pa se zavzema tudi za kulturni center. Ali pa bomo dovolj politično močni in aktivni, da bomo prepričali \flja'Jle V rekreacijski center? Morda mislim preozko, res pa je, da se z neuspehom enega referenduma lahko sproži slap drugih neuspelih referendumov, da se z uspešnim referendumom še bolj oddaljuje kulturni dom in prav tako normalno šolanje otrok in celodnevna šola. To ni poskus demagoškega miniranja neke akcije, ampak predlog k razpravi o umestnosti načrta, ki ima lahko še velike posledice. To želim poudariti še z nekaterimi pomisleki. Center bo poleg samih objektov terjal še mnogo tistega, kar ne vidimo tako radi: ogromno energije za ogrevanje, velik predel zemlje za postavitev objektov, vprašanje dostopnosti vsem starostnim slojem in številčnosti uporabnikov. Želim, da bi referendum kot tak uspel, saj s tem izražamo svojo pripravljenost sodelovati pri oblikovanju našega vsakdanjika, prav tako pa izkoriščam to možnost, da prispevam s svojim razmišljanjem k morda nekoliko drugačnemu pogledu na priprave za referendum v krajevni skupnosti Radovljica. Franc Cerne, Radovljica BEZEG (Sambucus nigra) Naravno zdravilo za spodbujanje znojenja, tfcrapitev ledvic, ciMenje krvi, lajšanje prebavila «oienj in aaprtoati. Bezeg je dokaj znan grm, predvsem ga poznamo M moćno dišečem belem cvetju in črno vijoličastih /»Hodah. Raste na sončnih posekah, ob robovih c/idov, pa tudi v naseljih. Cvetje - tega nabiramo v juniju in juliju - je •do dragoceno, ker vsebuje eterična olja in «ponine. Caj, ki ga pripravimo (preliv) iz svežega ali Ifjfenega cvetja, upodbuja delovanje znojnic, zato 0 i uspehom uporabljamo pri prehladih, astmi in "matičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim penjem doseči izločanje bolezenskih snovi. To je Mro, preizkušeno zdravilo, za nekdaj tako priljub-p* »pomladanske kure, pri katerih gre tudi za po-fentev odporne moči. To metodo lahko uporabljajo >n. predvsem slabotni in tisti, ki so nagnjeni k ^►hladnim boleznim. Neosmukano bezgovo cvetje (nabiramo v juniju /-juliju), potopljeno v cvrtnJakovo testo in pečeno. je zelo zdrava jed, ki naj jo uživajo bledični in tisti, ki se želijo zrediti. Tudi bezgovi listi so zelo zdravilni. Caj učinkovito deluje pri pomanjkljivem izločanju seča zaradi zmanjšanega delovanja ledvic, čisti pa tudi kri (dvakrat na dan po eno skodelico). Številne zdravilne snovi imajo tudi zrele bezgove jagode, ki jih nabiramo septembra in oktobra. V plodovih so organske kisline, čreslovina, sladkor in dokaj A, B in C vitaminov. Posebno veliko je vitamina Bi. Po dosedanjih ugotovitvah ni priporočljivo uživanje presnih zrelih jagod (mnogim povzročajo slabosti in bruhanje), pač pa so prekuhane jagode zelo zdravilne. Bezgova čežana je poleg tega, da je okusna jed s prijetnim okusom, učinkovito sredstvo za zdravo in redno iztrebljanje, kar je predvsem važno za otroke. Zdriz iz bezgovih jagod tudi čisti kri in ugodno vpliva na delovanje ledvic. Koristno je uživanje bezgove čežane ali gostega soka tudi pri trganju in nevralgijah. Zelo priporočljiva je tudi kura z jagodovim sokom (vsaj en mesec po dva del na dan). Bezgov sok in sirup je moč dobiti v trgovinah z živili, suho bezgovo cvetje za zdravilne čaje pa v nekaterih lekarnah. ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (29. zapis) Ce bi ti zapisi hoteli biti kako sistematsko pisanje, bi se moral seveda držati reda in zapovrstnosti; trezna misel bi morala ves čas hiteti naprej, v določeni smeri. Ker pa so ti zapisi zgolj pomenki, le kramljanja o ljubih gorenjskih krajih in ljudeh, sme pisec kdaj pa kdaj tudi kaj popraviti, na novo povedati, spopol-niti pa tudi vrniti se nazaj, k prejšnji pripovedi, če le zve za kak nov še nazapisan podatek. - No, to povem kot v opravičilo, ker bo del tega zapisa še posvečen Martuljku, četudi sem za slovo že omenil triglavsko rožo, katere rastišče je tudi v krnici Za Akom. Neutrgana, le občudovana, skoraj bajeslovna gorska roža za slovo... Sicer pa bom moral, ko s temi zapisi pridem v Mojstrano in pod Triglav, le povedati tudi prelepo bajko o Zlatorogu. Spomenik alpinistu in partizanu Miranu Cizlju (glej zapis št. 26) KNESRECIV8PIKU Spominjam se, kako nas je v začetku majnika leta pretresla žalostna vest o nesreči v Špiku, ki je zahtevala življenja kar petih mladih alpinistov i* Slovenske Bistrice. Nenavadna tragedija se je dogajala kar tn dneve (3., 4. in 5. maja). Prvega dne sta se ubila dva, drugi dan je zahtevala poledenela stena še dvoje življenj, peti je umrl zadnjega dne od izčrpanosti (prebil je v steni kar 70 ur) ko je bila reševalna ekipa že v bližini. Fantje so plezali v zahtevni Dibono-vi smeri v severni Spikovi steni, kjer pa je vladala v tem času (v začetku maja) še prava zima. Le zakaj o tej nesreči natančneje poročam? Pač tudi zaradi bronaste spominske plošče. vzidane pod Lipovčevo kočo, da bi mimoidoči bolje razumeli ta pomnik. (Glej sliko v zapisu št. 27) Stopil pa sem oni dan še na pokopališče nad Slovensko Bistnco da bi počastil spomin na nesrečne plezalce ob njihovem skupnem grobu. Visoka neobdelana, ostrovrha skala (pohorski granit), že od daleč vidna ter pet stebričev na peterih grobovih - to je vse, kar je ostalo od nadebudnih mladih življenj štajerskih prijateljev gorenjskih gora... Povedati velja, da je v slovenje-bistriški nagrobnik vzidana popolnoma enaka bronasta plošča s ple-zalčevo glavo, kot je ona v Martuljku. Napis na obeh ploščah je tudi istoveten: V Spikovi severni steni ao med 3. in 5. majem 1952 izgubili življenje MORAUS Maks (rojen 6.4.1931), URfllC Vanče (rojen 15. 1.1931), UR8IČ Milan (rojen 21.9.192«), KARNER Franc (rojen 23.10.1926) in URSIČ Jože (rojen 19. 3. 1927). Tudi k bežni omembi smrtne nesreče dveh plezalk (glej zapis št. 27), moram dodati, da sta se Breda Rinaldo (roj. 1946) in Janja Krivic (roj. 1947), članici jeseniškega Alpinističnega odseka, ubili na Kačjem jeziku med Visoko Ponco in Oltarjem dne 2. oktobra 1971. ŽIVALSTVO V MARTULJKU Gorski svet je tudi brez človekove prisotnosti ves poln življenja. Seveda pa ga opazi le bistro planinčevo in lovčevo oko. Ob tem ne mislim na trope gamsov, jate gorskih kavk, kako plaho srno ali še bolj plahega zajčka. V mislih imam ono drobno, manj opazno življenje kač (gadov, modrasov, slepcev), močeradov, martinčkov, polžev, metuljev, žuželk — vse to drobceno življenje oživlja tudi visokogorske krnice, tako da človek tudi v teh samotah ni nikoli povsem sam, osamljen... V prejšnjem zapisu sem se pri opisu martuljškega rastlinja omejil bolj na pisano gorsko cvetje. Dodati pa moram, da je Martuljek bogat tudi na užitnem borovničevju, mali-nju, jagodju in brusničju. Tu je obsežen izbor nizkega rastlinja za okusne planinske čaje. Tudi gobarji lahko pridejo do zdravih jurčkov, lisičk, medvedjih tačk, dežnikaric, mavrahov ipd. Seveda izvedeni gobarji upajo pobrati še celo vrsto užitnih gliv, celo mrtvaških trobent se ne boje! Tudi zeliščarji - strokovnjaki bi utegnili povedati za številno drevje, grmičevje in nizko rastlinstvo, ki bi bilo v sili človeku v prid, pač res le v hudi stiski. Lipovčeva koča v Martuljku (v upravi mladih jeseniških alpinistov). Severna stena Martuljškega Špika Seveda pa velja, da je Martuljek slejkoprej zaščiten krajinski park, da ni le gozdarjenje omejeno do gojitvene in gospodarske nuje, pač pa je omejen tudi lov. Seveda sleherna novogradnja, četudi le lesena, v tem še ohranjenem divjem gorskem svetu, ni zaželena. Dostojni obiskovalci Martuljka ne kriče in ne vriskajo. »Bleda lica« s svojo kramo, ki oskrunja čisto naravno okolje, tu vsekakor niso dobrodošla. Naj ostanejo kar v dolini? SLAVOSPEV IN HVALNICA renekateri od bralcev teh zapisov, mi je smehljaje namignil, da vse tako kaže, da sem se v Martuljek kar zaljubil. To je res! Toda to je bilo že pred 52 leti! Od takrat sem hodil v ta svet, tu preživljal pomladne, poletne, jesenske in celo zimske dneve sreče in miru. Zato Martuljku ne le slavo spev, pač pa tudi hvalnica! GLASIO. STRAN PETEK. 6. JUNIJA 1! SKUPNOST nTROSKEGAVARSTVA KRANJ OBVESTILO STARŠEM O SPREJEMU OTROK V VVZ IN ENOTE V OBČINI KRANJ Komisija za sprejem otrok v WZ in enote v občini Kranj Komisija za sprejem otrok v VVZ in enote v občini Kranj je po razpisu za Sol.leto ltSe/81 obravnavala 481 prošenj, od tega 307 za vrtec in 174 za jasli. »P™!?1* •J *an*i; 200 otrok v vrtec, 85 v jasli in 24 v varstvene družine. Skupaj je bilo sprejetih đ/u oiru*. VRTEC TUGO VIDMAR 1. Bukovnik Marko, TenetiSe 23 2. Ferenčak Boris, Janeza Puharja 5 3. Ferenčak Tadeja, Janeza Puharja 5 4. Grašič Klemen, TenetiSe 23 5. Hrnčić Uroft, Tenetifte 38 6. Hudobivnik Borut, Betonova 42 7. Hudobivnik Nadja; Betonova 42 8. Jereb Peter, Staretova 38 9. Krek Spela, Planina 10 10. Markovič Mateja, Gorenjskega odreda 16 11. Mežnarič Nataša, Valjavčeva 13 12. Ogris Barbara, Adergas 2, Cerklje 13. Pavšlar Aleksander, Titov trg 19 14. Remškar Gregor, Mlakarjeva 22 15. Skrjanc Jure, Koroška c. 20 16. Tomše Uroš, Tenetiše 32 17. Vegelj Sabina, Britof 44 18. Vidmar Benjamin, Zg. Bela 9 19. Zalohar Jure, Janeza Puharja 2 20. Žitnik Tadej, Voklo 14 VRTEC JANINA 1. Ankele Nataša, C. Kokrškega odreda 6 2. Murk Tatjana, Planina 26 3. Polajnar Beti, Snedičeva 21 4. Zabkar Spela, Kuratova 33 JASLI JANINA 1. Balant Milan, Gasilska 37, Šenčur 2. Batagelj Tea, Grosova 8 3. Culafič Sanja. Golnik 110 4. Farčnik Tim, Šorlijeva 24 Katera* VRTEC BRATOV VILFAN 1. Bastarda Laura, Partizanska 10, Šk. Loka 15 2. Bastarda Urška, Partizanska 10, Sk. Loka 15 3. Bitenc Janez, Zg. Bitnje 34 17 4. Buh Igor, Sr. Bitnje 96 16 5. Fišter Elizabeta, Pot v Bitnje 59 16 7. Razpotnik Eva, Bolkova 54, Radomlje 17 8. Kotar Helena, Zg. Bitnje 272 20 9. Zalaznik Anže, C. Kokrškega odreda 30 17 10. Zalaznik Polona, C. Kokrškega odreda 30 17 VRTEC CICIBAN 1. Bogataj Eva, Predoslje 82 a 19 2. Bogataj Jana, Predoslje 82 a 19 S. Fučka Igor, Moša Pijade 6 18 4. Ivankovič Monika, Moša Pijade 9 20 5. Komovec Jure, Moša Pijade 7 20 0. Kozjek Jasna, C. Kokrškega odreda 27 21 7. Kuralt Katja, Nazorjeva 8 19 8. Perčič Andrej, C. Kokrškega odreda 14 18 9. Perčič Maja, C. Kokrškega odreda 14 18 10. Plava Alben, Tomšičeva 18 19 11. Sorli Maja, Veljka Vlahoviča 7' 18 ČEBELICA - JASLI 1. Baltič Sebastjan, Visoko 123 2. Brlogar Aljoša, Predoslje 52 3. Debevc Sebastjan, Draga Breza'rja 48 4. Djenadić Nenad, Golniška 10 5. Djurič Snežana, Janeza Puharja 1 6. Djurkovič Denis, Stara cesta 27 7. Haščić Asmir, Kidričeva 57 8. Jakelj Katarina, Gradnikova 5 9. Jeglič Eva, Janeza Puharja 4 10. Kolenc Gregor, Golniška 25 11. Kovačec Jana, Kidričeva 30 12. Lahovec Andrej, Mlakarjeva 20 IS. Legac Jure, Janeza Puharja 2 14. Lukić Olivera, Partizanska 29 a 15. Medved Gašper, Trboie 16 16. Medvešček Niki, Gradnikova 3 17. Maršič Martina, Gradnikova 1 18. Mušič Branka, Cesta 1. maja 67 19. Nadi Eva, Veljka Vlahoviča 6 20. Rehberger Miha, Tončka Dežmana 8 21. Savanovič Dragan, Zlato polje 3 p 22. Stajic Lidija, Zlato polje 3 23. Sušković Katja, Cesta 1. maja 61 24. Tajčman David, Cerklje 62 26. Tičar Zenja, Stošičeva 1 26. Vajt Miha, Janeza Puharja 4 27. Zgajnar Karmen, Gorenjskega odreda 14 VRTEC KEKEC 1. Bajželj Uroš, Cesta 1. maja 71 2. Bratina Janko, Britof 18 S. Gregorač Tanja, Janeza Puharja 10 4. Gudalović Darko, Nazorjeva 6 5. Gudalović Žarko, Nazorjeva 6 6. Naglic Darja, Britof 352 7. Nemec Igor, Staneta Žagarja 6 8. Ovsenik Uroš, Šorlijeva 4 9. Palovšnik Miha, Tatjane Odrove 5 10. Skofic Janez, C. Kokrškega odreda 13 a 11. Stebla j Renata, Staneta Žagarja 26 12. Vogrič Petra, Šorlijeva 3 17 18 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 JASLI NAJDI HOJ CA 1. Bakrač Huso, Janeza Puharja 4 2. Beguš Nina, Hrastje 75 3. Boc Damjan, Cesta talcev 47 4. Bozovičar Brigita, Veljka Vlahoviča 6 5. Bozovičar Tina, Zanova 4 6. Bukšič Kaja, Vrečkova 6 7. Ekar Tomaž, Cesta 1. maja 73 8. Ćavlović Simona, Vrečkova 2 9. Grah Simon, Celovška 177, Ljubljana 10. Golenko Simona, Kebetova 20 11. Grujićić Gordana, Planina 7 12. Hrženiak Senka, Veljka Vlahoviča 4 13. Kirbš Spela, Cesta 1. maja 16 14. Kodek Aleš, Planina 10 15. Kološa Maja, Tatjane Odrove 11 16. Lesar Vanjo, Gorenjskega odreda 4 17. Lokar Urška, Cesta talcev 81 18. Markovič Dragana, Nikola Tesla 4 19. Muljavec Gašper, Planina 26 20. Murovec Mitja, Cesta 1. maja 65 21. Pantelič Vladimir, Mlakarjeva 18 22. Pire Damjan, Gubčeva 4 23. Podrekar Gabrijela, Retljeva 13 24. Prezelj Rožle, Partizanska 10 e 25. Radojčič Ksenija, Mandeljčeva 11 28. Smole Petra, Huje 176 27. Šemperl Mitja, Janeza Puharja 10 28. Šumi Andrej, Planina 10 29. Zorko Aleksandra, Planina 10 30. Tomažin Maja, Veljka Vlahoviča 6 20 IBI 19 16 18 17 18 16 IBI 16 19 17 18 16 18 18 18 (VVZ) 11 16 20 16 21 18 16 16 19 (VVZ) 13 19 (VVZ) 13 16 5. 6. 7. 8. 9. 10. uuvauu,.. 11. Kavaš Tanja, Krožna ul. 17 12. Kristanšek Tina, Stošičeva 3 13. Krpan Jure, Kokrškega odreda 44 14. Lazič Radmila, Zlato polje 3 b 15. Mau.sser Ksenija, Mencingerjeva 3 16. Omejc Petra, Koroška c. 53 17. Skubic Martina, Kidričeva 10 18. Šimenc Nina, Betonova 38 19. Stumberger Tanja, Cesta na Belo 20 20. Torkar Matej, Valjavčeva 10 21. Vodenik Anže, Dražgoška 3 VAR8TVENE DRUŽINE BOGATAJ, Jezerska 48c 1. Bratkovič Jaka, Jezerska c. 74 2. Jurečko Katja, Kuratova 16 3. Pavletič Marko, Oprešnikova 54 4. Sedej Erika, Draga Brezarja 13 5. Tomažič Peter, Cesta na Belo 4 VRTEC NA KLANCU Kolar Nuša, Oprešnikova 47 Krisper Matej, Cesta na klanec 8 e Lahovec Anita, Janeza Puharja 1 Lahovec Nina, Janeza Puharja 1 Mramor Renata, Cesta na klanec 31 Omejc Maja, cesta talcev 18 Pavlic Matej, Cesta na klanec 15 a Rozman Petra, Reževa 1 d Seljak Romana, Tatjane Odrove 9 a Slat nar Mateja, Oprešnikova 23 Stajer Polona, Zupančičeva 9 Štajer Tomaž, Zupančičeva 9 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 18 16 21 21 22 22 24 18 22 19 22 22 BUT ALI C, Jezerska c. 59 Babic Andrej, Oprešnikova 1 Brezar Maja, Britof 112 Bukovnik Andreja, Tupa liče 24 Džizdarević Nervina, Šorlijeva 21 Meglic Aleš, Cesta na Brdo 17 Pikec Rok, Milene Korbarjeve 30 Pipan Katja, Zadružna U Ribnikar Sebastjan, Breg ob Kokri 9 Strnad Špela, Ručigajeva 8 Torkar Petra, Kovačičeva 5 ILJAŠ, Gorenjskega odreda 16 1. Kurbegović Elvir, Tončka Dežmana 2 2. Vrečar Luka, Gorenjskega odreda 16 3. Zidar Barbara, Cesta talcev 53 RIBIC, Sejmišče 1 1. Bajželj Blaž, Škofjeloška 41 a 2. Bohte Maja, Zasavska c. 15 3. Jereb Anže, Sp. Besnica 33 4. Tolo Emina, Vodopivčeva 3 ŠTEFE, Gorenjskega odreda 4 1. Gruden Andrej, Vrečkova 3 2. Šušterič-Hernja Barbara, Gubčeva 7 16 18 16 17 17 15 17 16 18 17 16 16 VRTEC PAVLA MEDE-KATARINA, Naklo 1. Delavec Jana, Kokrški breg 7 2. Jošt Tomaž, Naklo 230 3. Korenčan Aljoša, Naklo 163 4. 5. 6. 7. 8 9 Kovač Miha, Pivka 66 Kozjek Majda, Podbrezje 41 a Petrin jak Alenka, Naklo 17 Pužem Saša, Naklo 68 Zupan Mitja, Pivka 74 Zupan Polona, Pivka 74 VRTEC MAKSA ROZMAN-TATJANA 1. Bajželj Darja, Škofjeloška 41 c 2. Bajželj Primož, Škofjeloška 5 S. Benedik Andrej, Bavdkova 52 4. Bizovičar Aleš, Šempetrska 42 5. Gabor Igor, Trojarjeva 42 6. Lacko Matej, Nazorjeva 12 7. Mlinar Tomaž, Trojarjeva 22 8. Rudovič Zeljko, Zasavska 10 9. Tome Karmen, Gorenjesavska 13 10. L)rh Murko, tseljakova .1 11. Vukič Sonja, Bavdkova 12 JASLI MAKSA ROZMAN-TATJANA 1. Bajde Zoja, Stošičeva 6 2. Bešlagič Jasa, K ocjanova .1 3. Čebokli Mitja, Škofjeloška 1 4. Kočar Tomaž, Ljubljanska 1 a 5. Mandeljc Mojca, Oprešnikova 19 8. Proj Matija, Zg. Bitnje 146 7. Sepic Žiga, Cesta l. maia 67 8. Zaharievski Nataša, Delavska 19 VRTEC MILENA KORBAR 1. Česen Katja, Britof 332 20 2. Ule Uroš, Sučeva 32 IBI 16 18 16 20 23 18 19 18 24 21 16 21 21 18 22 17 19 19 19 VRTEC REZKA DRAGAR 1. Atanasova Maja, Savska cesta 18 2. Bevk Jure, Trojarjeva 10 S. Dimio" Daliborka, Savska 42 4. Diurkovič Alisa, Stara cesta 27 5. Globočnik Klemen, Bičkova 8 8. Jenko Matej, Praše 31 7. Oblak Maja, Trojarjeva 7 a 8. Perko David, Savska loka 10 9. Rajnovič Sebastjan, Pot na Jošta 34 VRTEC IVO SLAVC-JOKL 1. Bec Mojca, Staneta Rozmana 1 2. Bizjak Tomaž, Kidričeva 49 3. Bogataj Peter, Gorenjskega odreda 14 4. Cuznar Igor, 1. avgusta 1 5. Cimžar Anže, Jenkova 4 6. Doberšek Tina, Struževo 79 7. Dojčinovič Miljana, Struževo 20/a 8. GrčarSašo, Krožna 12 9. Jarc Uroš, Šorlijeva 9 10. Jazbec Mitja, Golniška 37 11. Kos Miha, Valjavčeva 14 12. Kozina Mihael, Struževo 38 a 13. Krnic Kristina, Kokrški breg 3 e 14. Kmič Petra, Kokrški breg 3 e 15. Kropar Polona, Župančičeva 17 16. Lokar Tea, Trstenik 47 17. Moti Martina, Partizanska 12 18. Mrgole Simona, Struževo 10 a 19. Pevec Lado, Zupančičeva 10 20. Ščekič Dragan, Stara cesta 27 21. Štular Peter, Gradnikova 2 22. Šubic H eron, Hrastje 112 19 16 20 18 19 15 16 19 19 21 17 18 17 17 21 17 17 18 18 17 21 16 17 20 23 23 20 19 19 19 17 18 15 20 17 20 16 19 18 22 21 22 21 15 15 20 18 19 18 19 20 19 19 20 19 18 18 17 21 19 19 18 19 19 17 17 18 18 VRTECIBI 1. Almajer David, Sr. vas 66, Šenčur 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31 32 33 37. 38. 39. 40. 44. 41. 43. 44. 17 17 18 IBI 17 .22 16 16 IBI 18 20 17 16 16 IBI IBI 23 IBI 53. 54. 55. 56. 57. 58. VRTEC PRI OŠ SIMON JENKO Boštjančič Slavica, Begunjska 18 Cater Tanja, XXXI. divizije 44 Dobnikar Petra, Valjavčeva 8 Flander Borut, Šorlijeva 3 Humar Iztok, Mencingerjeva 5 Kristane Tomo, Bertoncljeva 15 Krofi Uroš, Bertoncljeva 47 Lazič Daniela, Bertoncljeva 55 Omejc Karmen, Šorlijeva 21 10. Omejc Klemen, Šorlijeva 21 11. Polenec Tomaž, Partizanska 16 12. Perčič Helena, Kokrškega odreda 14 13. Štrukelj Maja, Bertoncljeva 10 14. Štrukelj Z iva, Bertoncljeva 10 VRTEC PRI OS FRANCE PREŠEREN -KOKRICA 1. Kolar Urška, Cesta na Brdo 47 2. Markun Janez, Grosova 2 3. Martin jak Kristina, Predoslje 2 c 4. Miklavčič Tomaž, Galetova 9 5. Rutar Blaž, Kuratova 64 6. Stojković Ivica, Cesta na Belo 4 7. Zupan Tina, Mlaka 109 18 17 19 18 19 18 19 19 17 17 18 18 17 17 18 18 19 15 zamenjava 18 18 Ambrož Eva, Mlaka 90 Bajželj Borut, Zlatnarjeva 5 a Batista-Abaga Daša, Cesta 1. maja 3 Batista-Abaga Rok, Cesta 1. maja 3 BečanSpela, Mlakarjeva 24 Bečič Edis, Vrečkova 9 Bečič Elvis, Vrečkova 9 Benedik Barbara, Skalca 12 Beranek Robert, Veljka Vlahoviča 4 11. Bešter Katja, Kovačičeva 8 12. Bizjak Marjeta, Ručigajeva 2 IS. Blasutto Jure, Britof 135 Blatnik Jana, Kurirska pot 6 a Bogataj Simona, Cesta JLA 58 a Bojanič Aleš, Levstikova 3 Brezovnik Kristjan, Župančičeva 8 Bukovec Erik, Gradnikova 9 Cegnar Tomaž, Janeza Puharja 3 Cajič Milena, Predoslje 133 c Daševič Petra, Vrečkova 7 DrObnjak Radoš, Planina 2 Drobnjak Verica, Planina 2 Djakovič Biljana, Župančičeva 37 Djakovič Zorica, Zupančičeva 37 Djurič Rajko, Janeza Puharja 1 Grah Mateja, Mlaka 38 Grašič Simon, Britof 285 Grohar Anže, Jezerska 30 , Hajdinjak Nina, Gubčeva 5 , Haralampijev Goran, Vidmarjeva 12 . Jamnik Sonja, Gorenjskega odreda 8 . Janežič Damir, Jezerska 128 a 34. Jeran Tina, Begunjska 9 36. Jerman Jana, Luznarjeva 8 30. Kajzar Spela, Vide Sinkovčeve 10 Kapetanovič Tina, Cesta 1. avgusta 1 Kapetanović Željko, Cesta 1. avgusta 1 Kavčič Daša, Planina 12 Kejžar Anita, Šempetrska 50 Kemc Gregor, Šuceva 20 Kodele Boštjan, Luznarjeva 22 Kokalj Borut, Janeza Puharja 10 Kolenko Gregor, Valjavčeva 7 45. Kosmač Blaž, Janeza Puharja 10 46. Košnik Nataša, Britof 12 47. Košnik Špela, Jezerska 60 48. Košnjek Marjeta, Jezerska 28 49. Kotlovšek Jure, Cesta 1. maja U 50. Kovač Karmen, Gregoričeva 32 51. Kovačič Simon, Milene Korbarjeve 13 52. Kovic Robert, Janeza Puharja 3 Krasič Aleksander, Janeza Puharja 3 Krasio" Miodrag, Janeza Puharja 3 Kristan A nama rij a, Gorenjskega odreda 6 Kristan Tanja, Veljka Vlahoviča 5 Krmec Aljoša, Britof 278 Krmelj Dejan, Planina 29 59. Krstić Goran, Vrečkova 11 60. Krstić Nataša, Vrečkova 11 61. Kruh Aleš, Britof 280 62. Kuhar Klemen, Vrečkova 9 63. Kuret Saša, J aneza Puharja 8 64. Lombar Klemen, Janeza Puharja 6 65. Lombar Rok, Janeza Puharja 6 66. Lukić Aleksander, Gubčeva 6 67. Lukić Momčilo, Gubčeva 6 68. Majer Polona, Veljka Vlahoviča 6 69. Markovič Franc, Predoslje 16 70. Markuta Bojan, Gasilska 13 71. Mehadžič Medita, Sejmišče 7 72. Melink Nina, Kalinškova 33 73. Milojevič Mitja, Gubčeva 2 74. Naglic Mojca, Britof 264 75. Nedelj kovic Uroš, Pintarjeva 3 76. Nježić Ljubomir, Gubčeva 1 77. Nježič Smiša, Gubčeva 1 Norčič Bojana, Janeza Puharja 10 Ošabnik-Pleničar Samo, Planina 8 Pajič Laren, Janeza Puharja 2 Pantelić Aleksandar, Mlakarjeva 28 Pelajić Janja, Planina 6 83. Peternelj Miha, Cesta na Rupo 14 84. Pirih Sebastjan, Planina 21 86. Plevel Andrej, Cesta 1. maja 63 86. Podbevšek Gorazd, Janeza Puharja 4 87. Pogačar Andrej, Britof 231 a 88. Polak Gregor, Jezerska 128 89. Povše Alojz, Planina 10 90. Premru Mojca, Hrastje 2 91. Prestor Boštjan, Trstenik 5 92. Pretnar Tina, Gosposvetska 17 93. Pucelj Gregor, Jezerska 42 Pucko Jožica, Kutinova 10 Raik Vladka, Jelenčeva 28 Rakovec Janja, Janeza Puharja 7 Rauch Peter, Vrečkova 11 Ravnikar Špela, Staneta Žagarja 28 Rezinger Aleš, Koroška 10 100. Sajovic Simon, Hrastje 180 101. Slobodianac Monika, Gradnikova 5 102. Stare Tomaž, Britof 109 Stefanović Maja, Tončka Dežmana 8 Suhadolnik Mate, Smledniška 79 Šijanec Boštjan, Trojarjeva 15 Štim Boštjan, Cesta na Brdo 14 Štim Jernej, Jezerska 91 108. Tanasič Darko, Šorlijeva 4 109. Tomažin Damjan, Planina 5 110. Verlic Barbara, Ilovka 10 111. Vraničar Jure, Staneta Žagarja 8 112. Vreček Mateja, Janeza Puharja 4 113. Vukić Bojan, Planina 4 114. Zelnik Milan, Britof 302 116. Zevnik Luka, Gubčeva 4 116. Zorč Marko, Betonova 22 117. Zupan Sabina, Tekstilna 14 118. Žagar Miha, Jezerska 62 a 18 IBI IBI II II IBI II II 18 II II II 17 II II II II m. u IBI II 17 n 5 l 11 11 11 » IBI II ■ K i** ti it I pridi 78. 79. 80. 81. 82. II II II II SI IBI IT SI II IT II 11 II IBI II IBI i»l II 1*1 m 1 n ti n (WZ)11 (VV2)|lj m ii u u 181 II 11 II IBI 17 14 «aiaeaj«T* 11 zamenja'* M ■ [0 't 94. 95. 96. 97. 98. 99. 103. 104. 105. 106. 107. 1® MAO 1? f, IBI IBI P " K 20 18 17 18 17 18 17 17 17 17 17 21 16 17 18 17 V jasli H I IC i p, i iS DODATNO OBVESTILO! Starše sprejetih otrok obveščamo, da morajo biti otroci pred vstopom vrtec laboratorijsko pregledani. " ^ Pregledi bodo od 1. julija do .m avgusta. Vabila za preglede bo posili* dispanzer. CTsestanku staršev in dnevu prvega sprejema otrok y jasli oz. vrtec boste mmvnbm i obveščeni. r ,^«>«» Starši odklonjenih otrok se lahko pritožijo v 15 dneh do ohiavi v r.l««n «Q i KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK V VVZ IN ENOTE VOBcInI KRAM M*. 9, priporočeno po pošti. Ra zpis za šolsko leto 1981 /82 bo objavljen januarja 1981. Ce starši sprejetih otrok ne bodo pripeljali iz neupravičenih razlogov v ja*li m vrtec do 10 septembra 1980, bo komisija smatrala, da ne rabijo varstva in bo na njihovommS sprejela druge otroke. i w & i ,''71 m ir t* (M j^menda — Pionirji osnovne , Komenda-Moste smo se zagna-,jiljueili v akcijo zbiranja stekle-^mirensko Dano. tudi vas že zbodle steklenice. yt(h potokih, rekah, v gozdu, ali $ se jezili nad tistimi, ki vam napoto v stanovanju? Člo-jj«ve več, kam bi z njimi, ofidni učenci so se lotili humane „jdvse koristne akcije zbiranja u«nih steklenic. Nekaj učencev (k mesec pred odvozom zdru-, skupine. Hodili so po Šolskem p. ki zajema kar enajst vasi, in jj vozičke s steklenicami. Va-j m radi sodelovali z njimi in tjt je bilo treba, tudi pomagali, jprila popoldne so bile vse ste-'m na zbirnih mestih pred Solo v ih in v Komendi. Akcija je in v bolje, kot so mislili, saj je ji dan kamion (z dveurno Jjo) odpeljal 3600 steklenic. Več ^enkrat ni mogel. Predstavnik Tj« obljubil, da bo drugih tisoč Lic prevzel naslednji dan. A F^l- nj Dji0 nikoder. Pio- lilnjihov trud zaman? — Foto: Marjan Žnidar Vedaleč, da bi se splačalo jo upali, da se bo le prikazal. ( dva meseca že zelene, sive, [rt, rjave steklenice čepe za Solo ■£j[ajo. Čakajo usmiljenja, do-jnosti, solidarnosti? fjpjrji, razredničarke in mento- »oo bili po vsakem pogovoru z bolj osupli. Sprva so jim zago-da vzamejo tudi umazane (lice, saj so pred kratkim gi stroj za Čiščenje, v tovarni pa pm nergali, češ zdaj nas bo pa tfenje stalo. Za višek vsega so Ji vedeti, da smo bili v akciji Zbiranje so si zamislili le v Bo okolišu, mi pa smo predaleč, ie prevoz izplačal, -dise iskreno opravičujemo, da *jih sploh upali nadlegovati in jih spravljati ob denar. Naj podam obrazložitev z naSe strani: Dani smo pomagali v krizi pomanjkanja surovin, onesnaženemu okolju pa vrnili naravno podobo. Naj v Dani ne jemljejo naslednje misli kot žalitev, ampak le v poduk: ko se boste prihodnjič odločali za podobno akcijo, najprej razčistite odnose v delovni organizaciji, vprašajte se, s kakšnim ciljem organizirate zbiranje ter natančno določite, kje se sme zbirati in kje ne. Ostalo nam je okrog tisoč steklenic, s katerimi ne vemo kam. Ce jih je kdo pripravljen prevzeti, naj se le oglasi v osnovni Soli v Mostah. Mnogi pionirji in oddelčne skupnosti so doživeli grenko razočaranje, ki ga prav gotovo ne bomo kmalu pozabili. Prihodnjič bodo bolj modro premislili, na koga se lahko zanesejo in na koga ne. Ni jim hudo le za tistih nekaj dinarjev, ki bi jim prišli prav ob zaključnem izletu. Sploh ne. Želeli bi, da bi njihov trud odrasli spoštovali. V svoji grenki prizadetosti se mi zde kot Miško Kranjec in njegov brat v črtici Gubač. Tovariš Tito je dejal, da so v naSi socialistični družbi otroci največje bogastvo in da moramo vanje tudi kaj vlagati. Tokrat mladi niso zahtevali ničesar, o čemer se ne bi že prej dogovorili. A v naši socialistični družbi še vse prevečkrat gledamo skozi dinar. Tedaj naši otroci niso več naše največje bogastvo. Najbolj velja pohvaliti učence nižje stopnje, a kaj, ko so njihovo zagnanost, prizadevnost in humanost tako izigrali odrasli, v katerih svet bodo slejkoprej tudi sami "stopili. Ko se le ne bi zgledovali po svojih predhodnikih ... Irena Urbanec, 8. b analizacija pa rajevna skupnost Radovljica se srečuje s številnimi neurejenimi problemi na področju komunale - Uresničili le 11 odstotkov vseh planskih komunalnih nalog l^ovljica — Na minuli seji ihne krajevne skupnosti Rata ao delegati zavzeto razprav-> dopolnitvah statuta krajevne jrtorti, o delu sveta, komisij, de-f\ in odborov, o realizaciji mi- 0 srednjeročnega plana ter o mu dela krajevne skupnosti btotiitoni imajo vrsto proble-fi ki jih sami v minulem letu niso P razrešiti. Tako ostane na pr-mestu še vedno problem sani-deponije v Radovljici, saj je 4 druge lokacije v občini pa Se jjjo. Na Jezercih, kamor odlaga-^padke iz vse občine, je na-m odlaganje hudo vprašljivo, ■ zdaj večkrat prihaja do vži-jdpadki pa ležijo okoli sani-| deponije. Prav zato Radovlji-terjajo, da se mora deponija zapreti in preprečiti nadaljnje lignje odpadnega materiala na P* Predtrgu gradijo stanovanjske t ljudje se bodo kmalu vselili, tyu kanalizacije še niso reSili, 1 tako je problematična kanali-f pod vojašnico in kanalizacija /bnjah. Upajo, da bodo kanali-i v Cankarjevem naselju, kjer 'i se prihodnje leto vselili v 135 ^stanovanj, gradili sočasno in 's'* bodo ogroženi stanovalci Pre- Gorenjske ceste, za spomeniško varstvo ob-J) stari del mesta Radovljice, j pa bodo «noraii poskrbeti za / mmum Trenutek ponovnega snidenja starih prijateljev. Z oci v takem trenutku privrejo solze sreče. Hvala ti srbska mati, za tvoje odprte roke, za tvoje široko srce, hvala za kruh in za streho za tvojo blago uteho; in za leseno korito kjer sem otroka kopala, za zibko starinsko kjer sem dojenčka zibala. Hvala ti srbska mati za vse kar si dala, ko v vojni smo vihri od doma izgnani v vaših domovih zavetja iskali. Milena Kompare Mlakarjeva 24, Kranj m K fp" T jlul more se vključiti v družbo, ki igra odbojko, košarko ali kakšno drugo igro. Neizurjenost povzroča strah, bojazljivost in sramežljivost. Ljudje jih navadno prikrivajo, tako da se zadržujejo ob vodi, na robu smučišča, kakor da bi opazo- vali pokrajino, v resnici pa znajo preslabo plavati in smučati. Učitelji usposabljajo mladino za bolj delovno — ustvarjalno življenje in ne za pomehkuženo, ko šport postaja gledališče, ki ga spremljamo iz naslonjačev ob obilnem kajenju in nezdravih navadah. Splošna gibalna izurjenost nam veliko pomaga pri delu, urni in spretni delavci se hitreje prilagajajo zapletenemu delovanju strojev," so bolj odzivni, kar veča njihovo varstveno omiko. Gibalna izurjenost ob športni pripravljenosti in usmerjenosti bo prihodnjim rodovom, ki jim je napredek naklonil manj fizičnega in več živčnega napora, nujno potrebna. Tako v ohranjevanju lastne narave, v doživljanju prostega časa in v ohranjanju družabnosti. V šoli se usposobimo za poklic, z učenjem pridobivamo teoretično, z urjenjem pa prepo-trebna praktična znanja, navade, veščine in športno tehniko. Prav bi bilo, da bi se v šoli vsakdo opredelil za /vrst športnega udejstvovanja, ki bi jo gojil skozi vse življenje, tako da se ne bi prekmalu priključil nedejavnim opazovalcem športnih tekmovanj. V šolah bi se poleg poklicnega usmerjanja moralo uresničevati tudi športno usmerjanje. Pri tem pa ne gre le za odkrivanje športnih talentov, temveč za športno usmerjanje vseh učencev. Športno razvedrilna dejavnost naj bi postala vodilna oznaka človeka, podobno kot njegov poklic, nravstvena in osebnostna podoba. Jože Ažman nergetska žeja Zakaj Bombažna predilnica in Tkalnica Tržič ne podpira izgradnje novega vodovoda Črni gozd — Vse pomen majhnih, hidrocentral — Graditi novo ali razmišljati o posodabljanju obstoječega? Tržič — Nedvomno je v zadnjem letu beseda vodovod ter z njim povezano zajetje Crni gozd v tržiški občini zelo pogosto povzročala žolčne razprave. Četudi je Tržič z domala vseh strani obkrožen s planinami, čeprav izpod skoraj vsake skale priteka bister studenec in je na pogled pitne vode dovolj, je vendarle res tudi to, da tržisfto komunalno gospodarstvo le težko zagotavlja dovolj pitne v6de delovnim organizacijam in občanom v Tržiču ter bližnjih naseljih. Prav zato je že precej let stara zamisel, da bi napravili novo zajetje na izviru Mošenika v Črnem gozdu nad Podljubeljem ter tako rešili vprašanje pitne vode v tržiški občini ter tehnične vode za potrebe nove tržiške industrijske cone. Uresničenje te zamisli bi bila sicer milijardna naložba, ki pa je glede na pereče pomanjkanje pitne vode nujna. moSenik ni le pitna voda mmZMM ki ygxj: Potok Mošenik, katerega izvir bi Tržičani želeli " uporabiti kot zajetje za pitno vodo, ima zelo enako- merno količino vode. To so domačini spoznali že zgodaj ter vzdolž Mošenika nasuli mlinskih koles, ki so gnala manjše delavnice. Z razvojem industrije v Tržiču ob koncu 19. stoletja ter z zagotavljanjem potrebne energije za industrijo so se znova spomnili bistrega Mošenika. Lastnika tržiške tekstilne tovarne Glanzmann in Gassner sta od 1885. do 1934. leta zgradila na Mošeniku štiri hidrocentrale, ki so dajale dovolj električne energije za pogon strojev, za raz-, svetljavo ter ogrevanje. Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica je po razlastitvi imetja predvojnih kapitalistov pridobila tudi te štiri pomembne energetske objekte, ki so danes tako kot pred leti neločljivi del energetskega sistema v tej več kot 1200-članski delovni organizaciji. Danes BPT 80 odstotkov svojih potreb po električni energiji krije z lastno proizvodnjo. hidrocentrale ne živijo brez vode Kratek stik v tržiških razpravah o zajetju Crni gozd se pojavlja prav zaradi nasprotovanja BPT o porušenju energetskega sistema, ki bi ga zajetje povzročilo. V Črnem gozdu bi Tržičani želeli zajeti 180 litrov pitne vode v sekundi, tp pa bi v pretočnih h id ročen t rala h BPT vzdolž Mošenika pomenilo štirikratno izgubo količine vode za pogon turbin. Povprečna količina vode na lopaticah turbin je sicer okrog 1000 litrov v sekundi, a v bistvu je to ista voda, energetski objekti pa izkoriščajo le njen padec. V planskih predvidevanjih za obdobje 1981— 1985 in naprej smo v naši republiki zapisali, da bi precej energetskih potreb pokrili z izgradnjo manjših pretočnih hidroelektrarn. Takih objektov bi v celi republiki zgradili sto, imeli pa bi skupno moč 15 MW in bi dajali 60 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Po teh predvidevanjih bi v tržiški občini postavili hidrocentrale na Tržiški Kistrici ter »na Lomščici. Ta podatek smo zapisali zato. da vprašanje zagotavljanja pitne vode v Tržiču osvetlimo tudi z njegove temnejše strani. Drži namreč, da bi zajetje Trni gozd krepko omajalo energetski sistem BPT Tržič, ki bi s tem postala zelo pomemben porabnik v gorenjski elektrodistribucijski mreži, razen tega bi porabila več mazuta za proizvodnjo pare pa in ogrevanje. Trenutno BPT z lastno energijo vsako leto privarčuje okrog 130 ton vse bolj dragocenega mazuta. nepotreben ping-pong Tistim, ki spremljajo dogodke v tržiškem družbenopolitičnem življenju, se upravičeno dozdeva, da so razprave o pitni vodi iz Črnega gozda ter skrbi delovne organizacije BPT zaradi okrnjene proizvodnje električne energije postale nekakšen ping-pong. V samoupravni komunalni skupnosti v Tržiču so namreč pripravili sporazum o pokrivanju izgube v energetiki BPT. Zaposleni v tej delovni organizaciji so ga prek svojega centralnega delavskega sveta zavrnili, ker menijo, da pogoji v sporazumu pomenijo le polovičen izhod. Razen tega v BPT zahtevajo, da strokovne službe pretehtajo tudi druge vodne vire. Odločitev v širši tržiški družbenopolitični skupnosti bo torej res težka. Pitna voda je nujno potrebna, zgrajen elektroenergetski sistem pa tudi ne gre enostavno okrniti ter ga vzdrževati kot nepopolno izkoriščenega. Še zlasti ne, če vemo, da je vreden skoraj 80 starih milijard! In da bi bilo z novo strojno in elektro opremo mogoče proizvodnjo električnega toka še povečati ter pokriti potrebe marsikaterega potrošnika v Tržiču, ne le BPT. Zal je reproduktivna sposobnost BPT preslaba, da bi lahko zagotovila denar za obnovo hidrocentral ter za boljši izkoristek močnega vodnega padca na Mošeniku. kje so rešitve? Predvsem bo v Tržiču potrebno interese družbene skupnosti glede pitne Vode uskladiti z interesi delovnega kolektiva BPT. Iskanje najboljše rešitve mora temeljiti na dogovarjanju in sporazumevanju, ne pa na nestrpnih in včasih žolčnih izlivih. Idealna rešitev bi bila poiskati enega ali več drugih virov, ki bi Tržiču zagotovili potrebno pitno vodo, obenem pa z napori celotne družbene skupnosti še bolj izkoristiti objekte na Mošeniku ter povečati letno proizvodnjo 12 milijonov kilovatnih ur elektične energije. Razmisliti bo tudi treba, kakšno vodo bodo potrebovali tehnološki procesi v novi tržiški industrijski coni; ali ne bo pitne vode škoda za hlajenje in pranje strojev? Kajti tehnološka voda teče po strugi Tržiške Bistrice in bi lahko pokrila marsikatero potrebo v industrijski coni. V BPT Tržič so ob zavrnitvi samoupravnega sporazuma med komunalno skupnostjo in BPT o pokrivanju energetskih izgub zapisali, da je Črnemu gozdu precej enakovreden izvir Lešanščice v Hudem grabnu. Da so še precejšnje rezerve na Lomščici, na nezajetem delu Zegnanega studenca, na vodovodu Gassner ter Markov studenec ter na vodovodu Cenova guba. Morda bi bilo z denarjem, ki bi ga komunalna skupnost namenila za pokrivanje energetskega izpada BPT, bolje usposobiti katerega od teh virov. V tržiškem primeru sta se na bojnem polju interesov srečali pitna voda in električna energija. Obe imata zelo pomembno skupno lastnost: vse bolj dragoceni sta. Sistem sporazumevanja in dogovarjanja v socialističnem samoupravnem sistemu daje dovolj možnosti, da se Tržič opredeli za najboljšo rešitev, četudi za malenkost dražjo. 'N -mv PETEK. 6. JUNIJA 1980 GLAS Blazinice z borovnicami Ta mesec na vrtu mlijnega sladkorja, pol z«™^8Jf/ cilnega'praska. 10dkg masla .1, margarine, 1 jajca m dveh žlic voae. 1 - Testo zamesimo iz 4 del moke, 3 žlic sladkorja, zavojčka va- DRUŽINSKI POMENKI MARTA ODGOVARJA Barbara — Kranj V pismu vam pošiljam vzorec blaga. Prosim, svetujte mi, ali je blago primerno za enostavno poletno haljo, ali naj ga uporabim za kaj drugega. Stara sem 28 let, tehtam 62 kilogramov, visoka sem pa 172 centimetrov. Domači zdravnik JAGODOVI LISTI Mladi, posušeni listi, zmešani s četrtino dišeče perle in osmino materine dušice, dajo čaj, ki deluje zelo pomirjevalno na živce. Stari listi imajo trpek in grenak okus. Tisti, ki bolehajo za vročico ali pljučnimi boleznimi, bi morali piti ta čaj vsak dan. Najprimerneje je, da vzamejo dva grama suhega listja na skodelico mleka in dodajo še nekoliko sladkorja. Jagodovi listi s pelinom odvajajo, čistijo kri, ženejo na vodo in izboljšajo telesne sokove. Ce dodamo še tretjino lakotnika, učinkuje čaj tudi pri putiki in revmatizmu. Z brinom, žajbljem, materino dušico in dišečo perlo ali pa z robido-vimi, malinovimi, šipkovimi listi, suličastim trpotcem in tavžentro-žami pomešani jagodovi listi dajo zelo dober nadomestek za ruski čaj. Ce ga pijemo mrzlega ali toplega, nam bo pogasil žejo in razkrojil kamne. Caj iz korenin prežene drisko. 2 — Testo razvaljamo v kvadrat, približno 40 x 40 cm, tega pa razrežemo v manjše kvadratke, velike približno 10 x 10 cm. Kvadratke potem nadevamo z borovnicami, ki smo jih poprej osladkali. Robove kvadratkov namažemo z jajcem, jih žavihnemo in dobro zlepimo v trikotnike. Prve dni junija posajene kumare nam dajejo večkrat celo več pridelka kot zgodnje setve. To je posebno v višinskih legah, saj se tam zemlja maja le počasi segreva in posajene kumare s težavo napredujejo. Za sajenje vzamemo v lončkih vzgojene sadike z lepimi koreninskimi grudami. Sadike so lahko že tako velike, da so že lepo vidni drugi pravi listi. Po potrebi čez noč zavarujemo mla- de kumare s c vetličnimi lončki. VESELJE BO V^TNO CERJA, OB SI KORISTNO PREŽIVEL DAN Thomas a Kempis Nasveti tor,t0i- g^Knite vse drobtinice s ohladi, odstramte vse^ ^ 3 — Vsak trikotnik po vrhu namažemo s stepenim jajcem in posujemo s sladkorjem in narezanimi mandeljni. Blazinice potem pečemo v pečici, ki smo jo že prej segreli, 20 minut pri 200 stopinjah vročine. Pa še to: če nimate pri roki ravno borovnic, lahko uporabite tudi trdo marmelado ali džem. Odtjovor — Vsekakor blago lahko uporabite za haljo. Narisala sem vam jo, da si jo boste lažje predstavljah. Ima ozek šal ovratnik, na ramenih (spredaj in zadaj) ožje sedlo, pod katerim sta dela nabrana, v pasu je stisnjena s pasom iz blaga, žepa pa sta našita. Halja ima kratka rokava s širšo obrobo in se seveda zapenja po vsej dolžini z gumbi. Tito me je naučil • da moram ljubiti domovino • da je moja domovina najlepša na svetu • da moram braniti domovino • da se moram pridno učiti • da se moramo ljudje imeti radi • da moramo postati taki kot so bili mladinci v boju • da gradimo socializem mladi • kako delati in se učiti za lepšo prihodnost • da moram biti dober učenec, prijatelj in pionir • da spoštujem ves svet • živeti v miru in svobodi • prijateljstva med narodi in spoštovanja do domovine Učenci osn. šole heroja Bračiča, Tržič površine, zgladite ga - raztopljene marmelade m potem nanj nanašajte glazuro od spodaj navzgor. Glazura mora biti gosta, da ne drsi s kolača. Ce je potrebno, jo zravnajte s kovinsko lopatico, ki ste jo poprej dali v vrelo vodo. Na koncu, ko glazura še ni povsem suha, skrbno okrasite kolač z orehi ali kandiranim sadjem. • Ce pripravljate jed, kateri bi morali dodati vina, pa ga nimate pri roki, vzemite razredčen vinski kis, ki ste ga malce osladkali. • Puljenje obrvi bo manj boleče, £e pred tem obrvi podrgnete z vato, namočeno v 90-odstotni alkohol. Razen tega je treba obrvi puliti vedno v spodnjem delu in ne zgoraj. • Predmete iz slonovine čistite prav tako kot vaše zobe — vzamete Ščetko za zobe, zobno pasto, zdrgne-te in sperete. • Meso najbolje nadomestimo, če namesto njega uživamo ribe, mleko ali jajca. Razen beljakovin ima ta hrana tudi mnogo koristnih mineralov in vitaminov, ki jih v mesu ni. Pol litra mleka ali 10 dkg ribe ali 2 kuhani jajci je enakovredno 10 dkg mesa. S ŠOLSKIH KLOPI * Da nam kumare ne bodo gnile, jih speljimo na leseno ogrodje — Špalir — z napeto žico ali vrvico, ki jo na-pnemo v razmaku 15 do 18 cm Spalimo oporo za kumare postavimo poševno in mrežast okvir na zadnji strani podpremo, da se ne more zvrniti. Tako poganjkov ne bo treba privezovati, ker se vitice same oprijemajo podlage. Sprednja stran mreže pa naj bo obrnjena proti ju^ru ali jugovzhodu. Zalivamo s »postano« ali pogreto vodo, kajti voda izpod pipe ali iz vodnjaka je premrzla za kumare, papriko, melone in podobne rastline Najbolje je, da vodo nalijemo v večjo posodo in jo pustimo na soncu: od tu potem zajemamo vodo za zalivanje teh občutljivih rastlin Da nam bodo kumare dobro delale, poskrbimo tudi za pravilno gnojenje. Najboljša zanje je gnojevka, ki jo pripravimo iz odpadkov domačih živali: iz hlevskega gnoja, iz kurjega, golobjega, zajčjega ali ovčjega gnoja. Iz vseh teh odpadkov in vode naredimo ne pregosto brozgo, in pustimo več dni, da ob večkratnem mešanju začne sama vreti Za zalivanje vzamemo 1 liter povrel-ke na 10 litrov čiste vode in s tem previdno zalivamo, toda raje malo manj kot preveč. Diša vnice in začimbe META Mete je več vrst, ampak v kuharstvu se uporabljata samo poprova in zelena meta. Metin osvežujoči okus gre dobro h korenju, grahu in mlademu krompirju, svojevrsten mik pa daje tudi mešani zeleni solati. Meta je vsestransko uporabna rastlina, ni samo začimba, ampak tudi pospešuje prebavo. Meto dodajajo juham, omakam (mint sauce, sauce paloise). mlademu krompirju in grahu, solati, bravini, kisu, jogurtu, hladnim in toplim pijačam, bovli in nekaterim likerjem. i ■0 t* \ o* j a* l v. Hvala, mama! Kdo nas prvi objame? Mama! Kdo nas prvi nahrani? Mama! Kdo prebije ob nas premnoge noči? Mama! H komu se zatekamo v težavah? K mami! Kdo nas najbolj ljubi? Mama! Mama, mama, mama! Besede veselja, sreče in spoštovanja, ki privro iz nas ob pogledu nanjo. Na ženo, ki se mora odpovedati marsikateri sladkosti, pa je vseeno najsrečnejša na svetu. So dogodki, ko moramo reči: Hvala, mama, skopi besedi, ki pomenita plačilo za pomoč in dobroto. Tudi meni je že večkrat šel iz ust ta stavek zahvale. Marsikateri izmed nas pa še ne ve, koliko pomeni. Da z njim pove vse. Mati je presrečna, če lahko svojemu otroku ponudi vse, kar želi. Zato pa mnogi otroci hjeno darežljivost izrabljajo, izkoriščajo, nikdar pa se zanjo ne zahvalijo. ^ Veliko otrok je na svetu brez mame, brez tega sladkega vira ljubezni, veselja, radosti. Prikrajšani so za srečo. Manjka jim prave, tople materine ljubezni in dobrega nasveta v težavah. Pa so vse matere taket Ne* Dosti mater zavrže svoje otroke, preda jih ulici, revščini in žalosti. Taki otroci so zapostavljeni, še bolj pa njih ve grde in brezsrčne matere, ki so jih zavrgle. Le kako bo tak otrok kdaj srečen? Koliko je pri nas mladih mamic, ki zavržejo otroke že pred rojstvom. Zakaj ubijamo ubogo nedoraslo in nemočmt dete, ki se ne more braniti? Zakaj smo take reve? Zakaj? Mnoga dekleta, ki so to storila, se izgovarjajo na šolo. starše, okolje m druge razmere^* flpj' /sftMp J&* tako dovršeni, nobeden od njih ni pravi. Zato, otroci, recimo mami kdaj tudi: Mama, hvala ti za življenje, ki si mi ga podarila. Tudi ko odraščamo, ko gremo v šolo, se izučimo, nam je nama še vedno trden steber, na katerega se lahko brez skrbi opremo. Pomaga nam pri nalogah, pri učenju in še marsikje. Od mame zvemo mnogo stvari, potrebnih za življenje, srečo. Ko se poročimo in imamo sami otroke, nam je mama, ki ji potem rečemo stara mama, še vedno dobra. Varuje nam otroke. Pa ji kdo plača za njen trud, za delo, za ljubezen? Ne vem. Veliko tega truda nikoli ne bo poplačanega. Zato pa še enkrat: Mama, hvala. Hvala ti za vse! , Viljem Eržen, 8. b r. osn. šole Padlih prvoborcev, Žiri Sejem Včeraj smo na sejem šli, bilo veliko je ljudi. Prodajali so sir, klobase, čokolade in kozarce marmelade. Bile so še igrače in seveda tudi frače, čevlji, obleke, hlače, torbe, pisane brisače. Svetili so se biseri, z Ohrida doma, od tam so pripeljali jih na sejem velik ta. Mateja Sterle, 3. r. osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka --1-— Na cesti Nekega dne, ko smo se igrali pod hišo, je avto povozil psička. Prijatelj Dušan je mislil, da je povozil njegovo psičko Rino. Stekli smo k cesti in videli, da psiček leži in narahlo cvili. Voznik, ki ga je povozil, je ustavil. Iz avta je vzel vrečo in dal psička z vrečo vred v prtljažnik. Vprašal je, čigav je. Nismo vedeli. Rekel je, da ga bo peljal k zdravniku za živali. Nato se je odpeljal. Bal sem se, da se bo psiček v vreči zadušil. Dušan se je pomiril, ko je videl, da je njegova Rina še živa. Mi smo nadaljevali igro in se pogovarjali o tem, kar se je zgodilo na cesti. Vesel sem, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Metod Markun, 3. b. r. osn. Šole Matija Valjavec, Preddvor Videla sem te Dobro se spominjam tistega dne, ko mi ie bilo štiri leta in si se peljal po Ljubljanski cesti na Brdo. Mamici sem ušla, samo da sem te lahko videla. Spominjam se, kako me je miličnik dvignil in mi pokazal, v katerem avtu se pelješ. Prepričana sem bila, da si me dobro videl, kakor jaz tebe. Hotel si mi nekaj reči, pa je avto prehitro peljal mimo. Gotovo si mi hotel reči, naj se pridno učim in postanem dobra pionirka. Čeprav sem bila še majhna, sem vedela, da si ti tisti, ki si nas naučil, da se imamo radi in prispeval k temu, da so naše iere brezskrbne. Vesela in srečna sem pritekla domov in povedala mamici, da sem te videla. Tudi ona je bila vesela, ker je na mojem obrazu videla, kakšno srečo sem doživela. Mir na svetu, dragi Tito, to je tvoje delo, vem. Zato ti obljubljam, da se bom pridno učila in postala dobra, poštena in delavna državljanka. 'Ksenija Znidar, 3. h r. osn. šole Lucijan Seljak. Orehek - - Kdo ie močnejši? - Ce se hočeš meriti v dvigovanju uteži, je treba kmalu mačeti ugotavljata Tomaž iz osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki in Fran ciiz osnovne šole Prešernove brigade v Železnikih. V navadne pločevinaste škatle sta nalila beton, vanj porinila železno cev in uteži so tu. Za zdaj teikt *irer le še petnajst do trideset kilogramov, toda za začetek je dovolj. Mišice* že napenjajo...-Foto: D.Dolenc Predaval nam je Sudanec Člani kluba OZN v osnovni šoli Josip Plemelj na Bledu smo povabili sudanskega študenta, ki študira v Ljubljani, da bi nam v besedi in sliki približal svojo domovino. Predavanje je bilo zelo zanimivo. Ogledali smo si diapozitive o sudanskih plemenih, o njihovem nakitu, o kulturi, zgodovini in življenju. Z diapozitivov smo prepoznali tudi glavno mesto Sudana Kartum, Beli in Modri Nil in nekaj značilnih afriških živali. Pripovedovanje je bilo pestro, polno zanimivosti o državi, o naravnih bogastvih, ljudeh, o šolanju prebivalcev, o industriji Sudana. Vmes nam je gost za razvedrilo povedal še nekaj o poroki in ločitvi. Zelo čudno, obenem pa tudi smešno sa nam je zdelo, ko nam je pove- dal, da v njihovi deželi, povabijo na poroko kar okoli pet tiacč znancev in prebivalcev krajev, v katerih sta mladoporočenca doma. Nasmejali smo se, a vendar spoznali veliko o tej afriški državi. Proti koncu predavanja smo Sudancu postavili še nekaj vprašanj. Prebral nam je petem v arabščini, nam na tablo napisal arabsko abecedo in številke do deset. Ko smo se vračali s predavanja, smo čutili, da vemo veliko več o Afriki in Sudanu. Sklenili smo, da bomo pripravili ie val podobnih predavanj, saj tako najbolje spoznavamo svet, obenem pa še bolj spoštujemo in cenimo domovino. , , Staša Celik, osn. šola prof. dr. Josip Plemelj, Bled RADIJSKI SPORED I A HI P0OCTV1 leljca mi nrtKu Pet minut humorja - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska ročk-scena 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 0BOTA, 7. JUN. Prvi profram (jO Dobro jutro! - 8.08 pionirski tednik - 9.06 Z ra-jfim na poti - 10.05 Sobotna sitmeja lahke glasbe - 11.05 Ijpojmo pesem — OPZ Pi-^nki dom Ljubljana - 11.20 getoma reportaža - 11.40 ^pojte z nami' 12.10 godala v ritmu - 12.30 Kme--jjib nasveti - ing. Bogdan perko: Pridobivanje kakovo-^/Kfs mleka - 12.40 Domači upen - 14.00 Danes do 13.00 It naAih krajev - po nebna pestila - 13.20 Obvestila in ^bavna glasba - 13.30 Pri-^racajo vam ... - 14.06 Kul-• jma panorama - 15.30 Za-ftmt glaaba - 16.00 »Vrti-tf ■ 17.06 Spoznavajmo fttt m domovino - 18.30 Iz yia Glasbene mladine Složnije - 19.25 Obvestila in zalima glaaba - 19.35 »Mladi »satovi« - 20.00 Sobotni za-*m večer - 21.00 Za pri-am razvedrilo - 21.30 Od-jiji za naie izseljence - 23.05 \jftti utrinki - 23.10 Z lah-0« notami po naši domo-ff\ - 00.06 Nočni program — r Dragi program ,,'/) Sobota na valu 202 -ijf) Radi ste jih poslušali -■,,f) Glaaba iz Latinske i^nke - 14.00 Srečanja re-jtik - 15.30 Hitri prsti -Tif> Mikrofon za ... - 16.00 Jj podlistek Edvard -jjjan: Kandidati za pozabo jf 15 Lepe melodije - 16.40 ^ibeni casino - 17.35 Lah-rissba jugoslovanskih ^jrjev - 18.00 Pol ure za L***) 18.35 Naši kraji in pje ■ 18.50 Glasbena med PONEDELJEK, 9. JUN. Prvi program 4.30 Jutranji program - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.06 Rezervirano za .. . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihael Čeme: Uspeh pozne setve korenčka - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz nadih krajev - Iz nadih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Amaterski zbori poj o (II. oddaja iz Srečanja pevskih zborov Gorenjske v Kamniku) 14.25 Naši poslušalci čestita jo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrti Ijak« - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obve stila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ... - 20.00 Iz naie diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemičini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemičini in angleičini - 22.25 Iz naiih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Iz obdobja swinga - Glenn Miller - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Jerrv Wilton - 16.00 Pet minut humorja - 16.10 Popevke italijanskih avtorjev - 16.30 Novice - Nič nas ne sme presenetiti - 16.40 Disco čez dan -17.35 Iz partitur bostonskega pops orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Nat Adderlev - Gerrv Mulligan - 22.15 Rezervirano za coun-try glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VIKI O&teljica ITBnCA KI TKiKu Silil nntro ^ - 18.55 Razgledi po kulji - 19.25 Rezervirano za jfwe ■ 21.15 Mala nočna Lba - 21.45 Glasba ne JSa meja - 22.45 Zrcalo Ua - 22.55 Glasba za ^tc programa Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16,00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Montematti« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza Charles Min-gus - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa \$MJA, S. JUN. Prvi program (I Dobro jutro! - 8.07 Ra Ju igra za otroke - 9.06 Se 0WU, tovariši... - 10.05 (parama lahke glasbe -,Jf Naši poslušalci čestiti B pozdravljajo - 13.10 jpNtaa in zabavna glasba 0 Za kmetijske proizvaja • 13,50 Pihalne godbe -0 Humoreska tega tedna iffdan Tomšič: Kratke -8 popevkami po Jugo ). • 15.10 Pri nas doma (iJO Nedeljska reportaža M Listi iz notesa - 16.20 i kino - 17.06 Po-opeme melodije -»Radijska igra - 18.30 Na " polici - 19.30 Obve-m zabavna glasba -Lahko noč, otroci! -Glasbene razglednice -V nedeljo zvečer - 22.20 '- program JRT - Stu-Ljubljana - Glasbena ifaaa mladih - 23.05 Lirični trnki ■ 23.10 Mozaik melo ka plesnih ritmov - 00.05 »ha program — glasba jI t SALON qq porom ODeteljica STRIC* PHM TB2ICU Dragi program i'f> Nedelja na valu 202 ' BISTRICA PRI TRZICU NEDELJA, 8. VI. 8.30 Poročila - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Festival Medtem ko smo imeli v Sloveniji pred tridesetimi leti 66.000 konj, jih imamo danes le še 18.000. Tolikšen padec je zaskrbljujoč, če vemo, da lahko konja uporabljamo za delo na kmetiji, da je konjsko meso v tujini izredno cenjeno in da je konj sestavni del našega splošnega ljudskega odpora. Zato in ker ponovno narašča zanimanje za rejo konj, so se na TV odločili v oddaji LJUDJE IN ZEMLJA obseineje spregovoriti tudi o prihodnosti slovenske konjereje. Spektakularna zgodba ameriškega filma DEŽELA FARAONOV se dogaja v starem Egiptu. Vse se suče okrog faraona, ki želi za svoje posmrtno bivanje in zaklade zgraditi veliko piramido. To mu tudi uspe, mirno življenje pa mu zmotijo družinske težave z ženo in kasneje z ljubico. mladinskih pevskih zborov v Celju - 9.05 Delfini, dokumentarni film - 9.55 Ugrabljen, angleška mladinska nadaljevanka - 10.20 Ostržek, otroška serija - 10.46 I. Iva-nac: Nikola Tesla, nadaljevanje in konec - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.30 Glasbena oddaja - 15.30 Poročila -15.35 Razvoj popularne glasbe - 16.25 Dežela faraonov, ameriški film - 18.06 Športna poročila - 18.10 Pariz: Mednarodno teniško prvenstvo -posnetek - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Matič-D. Perković: Boško Buha, TV nadaljevanka - 20.55 Planšarstvo, dokumentarna oddaja TV Sarajevo - 21.25 V znamenju - 21.40 Risanka -21.50 Glasbena oddaja - 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.15 Test - 15.30 Lukovdol: Goranova pomlad, posnetek -16.30 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Konj, moj prijatelj - dokumentarni film - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Harper, ameriški film TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Gledalci in TV - 14.00 Legenda, ameriški film - 15.30 Lukovdol: Goranova pomlad - 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Boško Buha -21.00 Naši sosedi: Avstrija -21.30 TV dnevnik - 21.50 Glasbena oddaja - 22.06 Športni pregled BISTRICA PRI TRZICU PONEDELJEK, 9. VI. 16.15 Kmetijska oddaja TV Novi sad - 17.15 Poročila -17.20 Minigodci v glasbeni deželi - 17.30 Živalstvo Avstralije, poljudno znanstvena serija - 18.00 Presenetljivi laser (izbor filmov z XI. festivala znanstveno-tehniškega filma) - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.05 Iz koncertnih Iz dvorane Slovenske filharmonije bomo tokrat spremljali prvi del KONCERTA zelenega abonmajskega cikla s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko Sama H ubada. Prva točka sporeda prinaša uverturo k melodrami Juditha slovenskega skladatelja Kamila Maska, v drugi točki pa bo v koncertu za flavto in orkester nastopila priznana umetnica Irena Grafenuauer. dvoran - Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dirigent S. Hubad, solistka I. Grafenauer - prenos iz SF - 20.55 Kulturne diagonale - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Sola za junake, otroška oddaja - 18.45 Narodne pesmi, otroška oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja -19.30 Slika sveta - Mendovi-zijski prenos - 22.30 Včeraj, danes, jutri - 22.45 Knjige in misli TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sola za junake -18.30 Narodne pesmi - 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama -20.46 Glasbeni trenutek 20.50 Kultura danes - 21.35 TV dnevnik - 21.50 Zgodovina srbske glasbe Glasbeni triangli: Bach in orgle - 17.55 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd -18.25 Mozaik - 18.30 Obzornik - 18.40 Po sledeh napredka - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zma - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Igre brez meja, reportaža o mestu - 20.05 Portorož: Igre brez meja — prenos - 21.30 Lanoux-Lo-renzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka - 22.25 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Robertom Hosseinom -20.50 Včeraj, danes, jutri -21.10 Ona, dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Igre brez meja, reportaža o mestu - 20.05 Portorož: Igre brez meja - prenos - 21.40 Čreda, turški film - 23.10 TV dnevnik SALON POHIŠTVA TOREK, 10. VI. 17.10 Poročila - 17.15 MaU pingvin, otroška serija - 17.30 BISTRICA PRI TRZICU SREDA, 11. VI. 16.20 Poročila - 16.25 K. Kovic: Pikija boli zob, zgodba iz otroške nadaljevanke - Moj prijatelj Piki Jakob - 16.40 Rim: Nogomet CSSR : ZRN - prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.35 Moza-zaik - 16.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 FHm tedna: Napačni človek, ameriški film - 21.55 V znamenju -22.10 Za lahko noč: Radijski pihalni kvintet Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Poročila - 14.50 TV koledar - 15.00 Otroška oddaja -15.30 Rim: Slovesna otvoritev evropskega nogometnega prvenstva - 16.35 Rim: Nogomet ČSSR : ZRN - prenos - v odmoru - 18.35 Risanka - 18.46 Amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Neapelj: Nogomet Grčija . Nizozemska -prenos - 21.20 Nogomet CSSR : ZRN, reportaža -21.40 Glasbena oddaja - 22.10 TV dnevnik TV Zagreb - I. program: isto kot na odd. II. TV mreže Balestrero je glasbenik basist v nočnem klubu. Ima ženo in dva otroka. Težave se začno, ko ga po krivem obtožijo za kazniva dejanja. Alfred Hitchcjock (na sliki) je v svojih spominih zapisal, da je v sebi dolgo nosil idejo za ta film. Takole je opisal tisti čas: »V tej filmski zvrsti se po krivem obtoženi vedno znajde v zaporu, toda nikoli na platnu. Njegoi problem rešuje novinar ali privatni detektiv in vedno sta onadva v ospredju filmskega dogajanja. Zato obtoženca in njegovo zgodbo vedno nekoliko zanemarimo. Jaz pa sem želel narediti prav narobe, film osredotočiti na žrtev.« To mu je v delu NAPAČNI Človek tudi uspelo. SALON POHIŠTVA BISTRICA PRI TRZICU ČETRTEK, 12. VI. 16.55 Poročila - 17.00 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija - 17.50 Odprava zelenega zmaja, mladinska nadaljevanka - 18.20 Mozaik - 18.25 Obzornik -18.35 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Studio 2 - 22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.50 Poročila - 15.55 TV ko ledar - 16.05 Svetilnik, otro ška oddaja - 16.35 Torino Nogomet Belgija : Anglija -prenos - 18.35 Risanka - 18.45 Nova japonska serija DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST nam bo predstavila v vsakem filmu vrsto zanimivih izhodišč za razmišljanje na osnovi starih arheoloških, etnografskih, zgodovinskih in drugih znamenitosti po vsem svetu. Zagrebulje« - 19.15 Glasbena medigra - 19.20 Milano Nogomet Italija . Španija prenos - slovenski komentar • 21.20 Včeraj, danes, jutri -21.35 To sem jaz - 22.35 Po izbiri TV Zagreb — I. program: od 15.50 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže - 19.30 TV dnevnik • 20.00 Paralele -20.50 Kviz - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Klaus Stahner Espace de la solit ude. baletna oddaja - 22.30 Dokumentarni film S A L 0 5 POBSTVA BISTRICA Pp, TR„Cl PETEK, IS. VI. 17.10 Poročila - 17.15 Mi smo smešna družina, lutkovna nadaljevanka - 17.30 Ptič j« strašilo, mladinska nadaljevanka - 18.00 Glasbena parada tri srca - Radenci, Plesni orkester RTV Zagreb - 18.25 Mozaik - 18.30 Obzornik 18.40 Poklici v tekstilni indu strij biro ,^ddaja ,z ci*l* Pred E - poUici. - 19.10 Risanka. z* zirno do zrna - 19 30 TV dnevnik - 20.00 Srečanj. . 2145 V znamenju - 22 00 K. Serija štirih filmov KAKO JE BIL OSVOJEN DIVJI ZAHOD govori o družini Macahans, ki se v času, ko je izbruhnila vojna med Severom in Jugom, odpravi na Zahod, da bi se ognila vojni vihri. Toda tudi na tej poti ji ni prizaneseno ... Oddajniki II. TV mrež« 17.25 Test - 17.40 TV dnevan v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Z našega zor nega kota, otroška oddaja • 18.45 »Paja Pazjanija«, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj danes, jutri - 21 15 Portreti Resnica o legendi - l. del -22.06 Leonor, francoski fum TV Zagreb - I. program 18.00 Poročila - 18.06 TV koledar • 18.15 Z našega zornega kota - 18.45 »Paia Paijs-nija« • 19.30 TV dnevnik • 20.00 Srečanja v studiu, *" bavno glasbena oddaj* j 21.00 Bratje Sackett, aenjda film 21.50 TV dnevnik • 21« Stoletje revolucij: Ruska revolucija, II. del novov kinu Britanci so film Smrt na Nilu posneli po romanu Agathe Chri-stie. Pripoveduje o Jacaueline, ki jo je zapustil zaročenec Simon in se oženil z njeno najboljšo prijateljico, bogato Američanko Lin-net. Ogorčena punca se odloči, da bo sledila mlademu paru na potovanju po Nilu. Po več neuspelih napadih Linnet najdejo mrtvo. Vsak od potnikov bi bil lahko morilec, toda nezmotljivi Hercule Poirot najde pravega. Komur so všeč zapletene in napete kriminalke, naj si film, v katerem so nastopili sami znani igralci, vsekakor ogleda. Le naslov filma raacaa iz vesolja pove, da gre za zvrst fantastike. Mačka se zaradi okvare vesoljske ladje spusti na Zemljo. Seveda ni navadna žival. Razen tega, da je izredno inteligentna, ima okrog vratu čarobno ogrlico, s pomočjo katere lahko upravlja z ljudmi in s predmeti. Film je poln smeha in napetosti. v. svetu k7LThTm '? MUSTT^ Ubral štin najboljše kuharje na mEt snZadeV Vi F!do UblJa' m V nafin> k<**° Pripravljali fSli^^^^^ knmin l*m han erot MELODIJA ZA Kamnik DOM 7. junija amer. ban. akcij. VRATOLOM NI SUPERKASKADER ob 16. uri, prem nem. barv. erot. MELODIJA ZA LJUBE-Z EN ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. krim kom. UBIJANJE A LA CARTE ob 22. uri 8. junija jap. ban: karate KOBRA ob 15. uri. nem. barv. erot. MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 17. in 19. uri, prem. it al. ban: NEPREMAGLJIVA DVOJČKA ob 21. uri 9. junija nem. ban. erotič. MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 10. junija amer. ban. vohun. krim. FANTJE IZ BRAZILIJE ob 18. in 20. uri 11. junija amer. ban. vohun. krim. FANT JE IZ BRAZILIJE ob 18. in 20. uri 12. junija danska barv. erotič. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTEUO ob 18. in 20. uri Duplica 7.junija amer. ban: krim. kom. UBIJANJE A LA CARTE ob 20. uri 8. junija amer. ban. akcij. VRATOLOMNI SUPERKASKADER ob 15. uri, ital ban LJUBEZEN POMENI UUBOSUMNOST ob 17. in 19. uri 11. junija danska barv. erot. kom. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MO,/0 POSTEUO ob 20. uri 12. junija danski ban: erot. HOPLA V POSTELJI ob 20. uri Čeinjica 6. junija danski barv. emt. HOPLA V PO STELJI ob 20. uri 8. junija amer. han: west. MOZ IZ DOl I NE ob 20. uri p Radovljica 7. junija amer. barv. umit, MLADI IN SVOBODNI ob 18. in 20. uri 5. junija amer. barv. west. MLADI IN SVOBODNI ob 18. uri, amer. ban: PREPO V EDA NE SANJE ob 20. uri 9. junija jugoslov. barv. JOVANA LUKIN oh 20. uri 10. junija amer. barv. PREPOVEDANE SANJE ob 20. uri 11. junija jugoslov. barv JOVANA LU . KIN ob 20. uri 12. junija angl. ban: NEVAREN PRE HOD ob 20. uri Bled 6. junija amer. ban: krim. TAJNA ŠVl CA RSKE BA NKE ob 20. uri 7. junija amer. ban: krim. TAJNA ŠVl CARSKE BANKE ob 18. un. jugoslov. ban ZlVI BILI PA VIDELI ob 20. uri S junija amer. ban: JUNAKI DISNFf-I.AN DA ob 16.30 in 18. uri. jugoslov. ban ŽIVI BILI PA VIDELI ob 20 uri atf&fi&Sr' uest MLADI ,N SVOBOTN1T20 „5T MLADI IN EAitftSioZrhan "f™***** Bohinj - Boh. Bistrica LAN DA ob 18. in 20. un PREPOVEDANE ShoiJ« L«k. 80RA DA'/'T JX*- komed KDAJ CE NE SE emanue'LTJ™ dmma ZB000M in'iLUSnJa "mer kom UMAZANA IGRA ob is. tn 20. un nhiiU'ŽJZnam?r kor"*d. UMAZANA /G>U oo i a. m 20. un 2o.unUniia fmnC dnma OTROK S0CI * 11junija fram: 18. in 20. uri 12. junija ital ANITOob20. uri drama OTROK NOČI ob drama POTOVANJE Z Železniki OBZORJE ob%0Uuna komed UMAZANA «■« NbET&ofbm20Curirama ZBOGOM m 8 juniia jug. komed. KDAJ. ČE NE SE m^v&aesdmma ZBOG0* ohl20JuriJa amer aVmtt BELI BlFFAi0 Jesenice RADIO ve»iUfiJ?,?mer *an' fQnt DEMOSSK0 StME ob 17. in 19. uri J junija amer. ban. pust. TIGROVE OČI ob 17. in 19. uri 8 junija amer. ban. pust TIGROVE OCl ob 17. m 19. uri ».^vPKVŠ amer. ban. fantast. MA$ČE\ 4 NJE ČLOVEKA PAJKA ob 17 tnihln NiV/!f^^r *°m fa"*"' MASČEVA NJE ČLOVEKA PAJKA ob 17 tn 11 *n 11. junija ital ban drama ŠEANDAl d 17. in 19. un Jesenice PLAVŽ S.junija amer. ban MAGIJA SMRTI d 18. in 20. uri ČI?Av7Ča ŠTfl* 5fT MAŠČEVANJE ( LOVEKA PAJKA ob 18. in 20. un S.junija amer. ban: MAŠČFV*\ rv ČLOVEKA PAJKA ob 18in20uni 9. junija amer. han. TIGROVE OČI ob IS m 20. uri ■ 10. junija amer. barv. TIGROVE OČI ob 18. m 20. uri lž.junija ital. ban. ŠKANDAL s| ■ . 20. uri Kranjska gora Zjumja hongkon. han ZADNJI K\R\ TE UDAREC oh 20. un 11. junija amer ban. MAŠCEYAHtt ČLOVEKA PAJKA M 20 un Dovje 7 junija ital. ban OSTANIMO SKl MJ oh 19.30 f » S }%Mj* kohgkot.ihSh* TE UDAREC ob 19.30 pEK B.JUHIJA 1980 17 STRAN O LAS (23 KO M PAS K&t JUGOSLAVIJA moja «2? domovina • BEOGRAD - Z LETALOM IN AVTOBUSOM 1DAN — 19/6,26/6 2 DNI — 19/6,20/6,21/6,22/6 • OHRID 3 DNI — 13/6,20/6,27/6 6DNI - 15/6,22/6 • Crna gora - 8dni, 15/6,22/6,31/8 • PRAGA — SPARTAKIADA - 4 dni, 25/6 • MUNCHEN — DACHAU - GROSSGLOCKNER, 3 DNI, 3/7 • KLBA - 4 DNI, 3/7 • PARIZ - NORMANDIJA - BRETANJA - DOLINA LOIRE -8 DNI, 29/6 • ATENE IN ARGOLIDA - 5 DNI, 24/6, 26/8, 2/9 • RIM — 5 DNI, AVTOBUS, 25/6 • CARIGRAD - BUR8A - 6 DNI, 4/7 • PADOVA — RAVENNA — RIMINI — SAN MARINO - 2 DNI 21/6, AVTOBUS • BENETKE — SAN MARINO - 3 DNI, 4/7 • LONDON - 3 DNI IN 5 DNI, LETALO, 13/6, 27/6, 29/6 ZNIŽANA CENA • PARIZ - 3 DNI, 27/6 • BENETKE - PADOVA - 1 DAN, 29/6 • NEW YORK - MIAMI - DISNEY EORLD - 8 DNI, 23/8 • BGIPT - 9 DNI, 15/10, 26/11, 27/12 • NEWYORK - 8 DNI, 28/6, 23/8 • MEHIKA — JU KAT AN - 11 DNI, 22/11, 17/1-81 • BANGKOK - BALI - SINGAPUR - 11 DNI, 28/11 • NORDKAP - 12 DNI, 27/6 ANGLIJA - POLETNI TEČAJI ANGLEŠČINE, 2, 3, 4 TEDNE STROKOVNA POTOVANJA: • BOTTERDAM - 17 SVETOVNO PRVENSTVO FRIZERJEV - • AMSTERDAM - FORMULA 80 - MEDNARODNI STROKOV-ntjEM ZA BARVE, BARVNE IZDELKE IN TISKARSKE BARVE - 4 DNI, 10/6 VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVAL-NIC AH I ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PA IZDELAMO PROGRAM PO ŽELJI! interexpori /£\ T02D |NEX •.• : 935 327-947.322-581^^ POTOVALNA AGENCIJA jX TOZD INEX ■f.- 312 335 327-94 7. 322 58 >!ex 31279 yu <">exta Tudi letos vas vabimo na naie tradicionalne počitnice v prijateljsko, sončno in toplo TUNIZIJO 7 o/ 14 dnevni paketi (letalo, polni penzioni, letališka taksa, transferji) v IZBRANIH HOTELIH V HAMMAMETU (El Bousten, Continental) ali v SOUSSU (Sousse Palače). ODHODI VSAK TOREK od 17. junija dalje. Pohitite s prijavami - le tako boste lahko preživeli nekaj prijetnih dni na prostranih plažah toplega sredozemskega morja pod vročim afriškim soncem, kjer ni bojazni..da bi vaše počitnice motilo slabo in hladno vreme! u počitniški termin z odhodom 24. 6. velja Se predsezonska mu Cen* 7 dnevnega paketa 5.360,- 8 KUPONOM CENEJŠE PO OSEBI DIN 150, - --- KUPON ZA POČITNICE V TUNIZIJI Ce predložite ob prijavi ta kupon neposredno v poslovalnici INEX Ljubljana, Titova 25 osebno ali po pošti, ste znižali ceno vašega izbranega paketa za din 150.-. Kupon velja za individualno ali družinsko prijavo. TITOVA SOBA V KAMNIŠKEM MUZEJU KAMNIK — Kamniško mesto hrani veliko spominov na tovariša Tita. V letih 1911 do 1912 je kot mlad kovinar delal v kamniškem Titanu, v mesto pod Kamniškimi planinami se je rad vračal, tudi ko je iskal trenutke oddiha v Kamniški Bistrici. Kamni-čani so se zato odločili, da zberejo in uredijo fotografsko in drugo dokumentarno gradivo, ga dopolnijo z gradivom, ki je nastalo v dneh žalovanja ter ob obletnici Titove smrti odprejo razstavo. Shranjeno bo v posebni Titovi sobi v muzeju na Zapričah. Tretja likovna kolonija v Tisju V Tisju pri Litiji so v ponedeljek, 2. junija, zaključili tretjo likovno kolonijo »Tišje 80«. Deset kiparjev in osem slikarjev i/, vse Slovenije je gostila od 21. maja. Likovniki so s svojimi deli obogatili prostore doma za starejše ljudi, ki je urejen v nekdanji graščini v prekrasni dolinici. Domska uprava ima za opremo prostorov veliko posluha. Udeleženci likovne kolonije so letos spremenili nekdanjo kovač-nico v sprejemni prostor, v katerem oskrbovance obiskujejo svojci. Največ izdelkov je iz lesa. Če boste potovali mimo Tišja pri Litiji, si lahko ogledate dela udeležencev likovne kolonije v bivši kovačnici, danes prijetnem sprejemnem prostoru. Zlata Volarič Pri Murkini PLETNI na Bledu so se že pripravili na kopalno sezono: bogato ho založeni z dvodelnimi in enodelnimi kopalkami. Izredno lepe modele imajo. Cena: od 248,60 do 652,65 din IZBRALI SO ZA VAS V I.KSNINM.KS na Prim-skovem v Kranju imajo ponovno na zalogi kvaliteten lakiran hrastov panelni parket. Cena: od H2« Ho HH2 din /a kv. meter icvr \0 V Zarjini specializirani otroški trgovini KEKEC na Jesenicah imajo naprodaj prijetna bombažna krila za deklice in dekleta: / vzorcem česenj za velikosti od 7 do 12 let in rožaste od 13 do 16 let. Poživljajo jih obrobe. Cena: 330 do 490 din Pri MURKI na Jesenicah (v supermarkctu nasproti železniške postaje) smo po-srfeli to izredno lepo žensko obleko iz pravekitajske svile. Tudi model sam in vzorcek na svili je vzhodnjaški - letos sila moden. V Modnem salonu v Velenju ■o jo sesili. V velikostih od 36 do 42 jih imajo, barve pa crne in bordo. Cena: 1.019 din C as piknikov je tu in pri FUZINARJU na Jesenicah so se dobro zalotili z raznimi vrstami žarov. Tudi zložljivi in litoželezni so vmes. Cena: 361,60 do 737,80 din ALPETOUR Turistična agencija PRAZNIK ČEŠENJ V BRDIH - odhod 8. junija FREISING - CHIEMSEE - odhod 14. junija (3 dni z avtobusom ) PO SLEDEH ZGODOVINE, Zg. Avstrija, Salzburg - odhod 21. junija (4 dni z avtobusom) PRAGA — več odhodov (5 dni z avtobusom) LETOVANJE NA SONČNEM, ZELENEM LOŠINJU - od 6. junija dalje Za vse izlete in potovanja se lahko prijavite v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. r O L, A S18. STRAN Med dirko poseben prometni režim KRANJ - Od 13. do IS. junij« bo n« območju mesU Kranj ter v njegovi okolici trinajsto balkansko prvenstvo v kolesarstvu. Zaupanje tako velike prireditve ■--- -•»«*•!■ temveč moramo vsi s svojim je. Odpovedovanje lastnim esarjev, niti ne prispevek k Kranjčanom nima zgolj propagandnega značaja, deležem prispevati k uspehu t* športne nmnifestaciie. ne bo le prispevek k varnosti kole« prevoznim sredstvom ne se večji gorivom. V petek. 13 razširitvi tega zdravega »porta junij temveč tudi dele* pri varčevanju I tem času bo .. Nastopile*bod"o reprezentance Bolgarije. Grčije. Romunije. Turčije in Jugo.l.vij^ 8 '^toJU « na tt.rt.li pred Glmn.rijo. Nato bo prog. vodil-^ Jorojk. cest. n. «•*» J^,ku do — Primskovem. Tu bodo kolesarji obračali dvakrat. Zadnji krog pa peljejo bo od 8.30 do 12. ure prvi tekmovalni dan. V moštvens vožnja mladincev in članov od Most do cilja pred Gimnazijo Med dirko bo na teh cest« Primskovo bo mogoč preko Kokrice imnazijo. teh cestah promet zaprt. Promet od avtobusne postaje na ■ •«——-------, -- preko Kokrice in Britofa in obratno, prečkanje tekmovalne proge bo motno v križišču pri »Jaku« ter v Sp. Brniku za Vodice. Dovoz na letališče Brnik bo moten le preko Zg. Brnika mimo gostilne »Pri Cilki.« V soboto, 14. junija od 1«. do 19. ure in v nedeljo, 15. junija, od 8. do 12. ure bo kolesarsks dirka po ulicah Kranja. V soboto popoldne bodo vozili mladinci, v nedeljo pa člani. Start bo pred Gimnazijo in nato vsi vozijo po Gregorčičevi na cesto Staneta Žagarja do zadnje bencinske črpalke na Primskovem. Nato proga zavije proti pokopališču, mimo toplarne po Čirčanskem klancu mimo Standarda in nato po Jelenovem klancu do cilja pred Gimnazijo. i 2bf j nev* med tekmovanjem promet ne bo mogoč. Prečkanje proge bo možno le pn križišču pri »Jaku«. Promet po Čirčanskem klancu bo dovoljen le v smeri standarda in to z izjemnim dovoljenjem. Vse ostale uporabnike motornih vozil prosijo, da ta dan vozila pustijo doma. Upoštevajo naj se navodila miličnikov in redarjev. -d h NOGOMET Dobra forma ni slučajna Triglavani in - ■ ,,. _ oD8ta- _ obata- tem ves kranjski selek-Iosegel sv nek v SNL. Zadnje srečanje . Iliriji je zgolj športnega pomena, polotaja ligaša SNL Kranjčani ne morejo več izgubiti. V spominu je te nedeljska dobra igra in zato vsi upajo, da se bodo dostojno predstavili ljubljanskim gledalcem. Julija bo skupščina NZS, ki bo odločala o novih sistemih tekmovanja v SNL in naloga vseh v NK Triglav in ONZ je, da zagotovijo nemoteno delo in seveda tekmovanje v Uspešna dejavnost kranjskega Partizana Amaterizem že ovira Nad 300 ljudi vseh starosti se redno vključuje v dejavnost kranjskega Partizana, ki jo vodijo in usmerjajo le amaterski vaditelji, vendar takSno delo ne mere trajati v nedogled — jski Partizan eden redkih na Gorenjskem Se zvest osnovni telesnokulturni in rekreativni dejavnosti I nemoteno aeio m j7padom, C jeseni. Dovolj je bilo ^^^SJS^V boljšim delom in novV *iXi tudi na nit ih selekcij bo PO^^.^pVedv^m zahtevnejte te^' !kUucUi v trening „a bi bilo potrebno vključit v najvišjih selekcij več strokovnjak Kranju ne manjka. . .. _ so pred Mladinci v rekreacijskih N0*£so zadnjim kolom. mladega prvi. To e lep uspeh »dličneg fte moštva obetavnih igralcev, ki bi ian* večjem številu nastopili *«dl " ^.tlan-Strto selekcijo in t o bo nedvomno Nak.a^ večjem o selekcijo in C^*,aVnTri*iavYe premočno prvi odločeno. Triglav J*a PJidirata Sava drugo mesto pa a in kar je mnoge mi»u, ,.^B„ ki nastopajo selekcijah. Člansko moštvo ne more iz krize. Da je žoga okrogla, so najbolj občutili igralci Filmarjev, ki so vodili skoraj vse prvenstvo, sedaj pa jim prvo mesto uhaja zaradi nepričakovanega poraza proti Grintavcu. Pri pionirjih prvih selekcij je premočno prva O. S. Josip Broz Tito, igralci pa nadaljujejo s tekmovanjem tudi pri pionirjih, kjer je prva Sava. Velik napredek so napravili 'mladi nogometaši Primskovega in Nakla. M ftubic V nedeljo tek na Mohorja Kranj KRANJ — Kranjski Partizan, nadaljevalec tradicije naprednega Sokola, bo prihodnje leto slavil 30. obletnico delovanja. Kljub vzponom in padcem v dejavnosti ostaja kranjski Partizan eden redkih na Gorenjskem zvest osnovnemu poslanstvu: vzpodbujanju k redni telesnokulturni in rekreacijski vadbi in organiziranju te dejavnosti za vse kategorije občanov, od najmlajših do najstarejših. Da je takšna usmeritev pravilna, pove podatek, da pri kranjskem Partizanu redno vadi tedensko 350 ljudi. V telovadnicah se zbirajo otroci med 2. in 4. letom skupaj s starši, dve skupini cicibanov, pionirke, med katerimi je zanimanje za redno vadbo izredno, pionirji, med katerimi prevladujejo takšni, ki niso vključeni v moštva Šolskih športnih društev, dve skupini žensk in tri skupine moških, ki razen splošne vadbe za rekreacijo igrajo nogomet in košarko, ženske pa odbojko. Težko je za tako množico zagotoviti kvalitetno in privlačno vadbo. Ta za zdaj sloni na ramenih prizadevnih amaterskih delavcev in vaditeljev Partizana. Vendar to ne more trajati v nedogled. Ko omaga sedanja generacija vaditeljev, jih bo težko nadomestiti. Rešitev se ponuja v profesionalizaciji dela vaditeljev, ki bodo kos taki množici ljubiteljev redne vadbe, sicer utegne ta dejavnost nazadovati, kar bi bila nenadomestljiva škoda. Kranjski Partizan upa, da bo ta problem uspešno rešen, saj kažeta telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij obilo razumevanja za to plat telesne kulture, ki je najcenejia, vendar množična. V slovenski telesnokulturni politiki ne gre vse Partiza-' ti v isti koš. Deliti '--*-> -a ti«te. ki so zvesti osnovni dejav tizane, ki so NEMILJE -/lub-ratoncev ;Ma.i vrh« z Nemilj f™V* k na Mohor-junija, III. trad.cionaIn. ek n^ a. Start teka boJ* P°/ QTekmovalc 'gostiščem y . * tr{ gkupine. Moški metati v ist koš'beliti jih kaže na tiste. met™Z 08n0vni dejavnosti, in na Par-obdržali le ime, njihova dejav-tekmovalni šport. Bojimo se. pravijo pri kranjskem Partizanu, da bo v prihodnje naša izvirna dejavnost spet zapostavljena in da bo prevladal tekmovalni šport. V javni razpravi in na problemski konferenci SZDL je treba o tem spregovoriti. Čeprav spremlja delo kranjskega Partizana precej problemov, ki jih vodstvo skupaj s člani uspešno rešuje, poudarjajo, da je en Partizan v Kranju za tako široko dejavnost premalo. Vendar prav tu ovirajo problemi prostorske in kadrovske narave. O kadrovskih je bilo te govora, prostorski pa niso blažji. Na štirih krajih se mori odvijati vadba in to pozno, ko mine dejavnost šolarjev in športnih kolektivov Nobena razkošnost ne bi bila, če bi vsaj eno od kranjskih telovadnic namenjali izključno rekreativni dejavnoati in redni vadbi. Prav tako je treba dejavnost širiti ii mesta v krajevne skupnosti, od katerih bi morala imeti vsaka objekt za rekreativno vadbo. To so za zdaj le želje, ki pa so v prihodnosti uresničljive. Premalo vemo o dejavnosti Partizana, čeprav številna priznanja pričajo o uspešnem delu. Partizanovci so prejeli Ručiga-jevo plaketo, pred tedni plaketo Partizana Slovenije, prav tako pa posebno priznanje Partizana Jugoslavije. Kranjčani se udeležujejo akcij partizanskega mnogoboja, zletov Partizana in drugih akcij. Mogoče bo kmalu prišla v Kranj tudi prehodna zastavica. Društveno delo spremlja še skrb za poletni tabor v Banjolah. Urejajo ga in članom ter drugim ljudem omogočajo prijetno in ceneno letovanje. S pomočjo kranjskega izvršnega sveta so te kupili dodatno zemljišče, tako da bo tabor kmalu še popolnejši. •I Koftnjel nost pa je Ni športnih strokovnjakov V radovljiški občini je že precej krajevnih skupnosti razprav- ljalo o raz merah in o problemih v telesni kulturi — Vrhunski in množični šport V drugi republiški rokometni ligi - zahod izredno uspešno nastopa ekipa Duplje - F. Prešeren, kije po predzadnjim srečanjem, ki bo jutri v Dupljah z ekipo Alplesa, na odločnem drugem mestu. Ker v Dupljah načrtno delajo z ekipo, lahko ie v prihodnji sezoni pričakujemo še ugodnejše rezultate s tega tekmovanja, kjer je letos slavila brez poraza ekipa Barje. Na sliki rokome-tašice Dupelj - F. Peršeren. - J. Kuhar Jutri Alples: Drava Odločitev znana ^UIU 7 . * ge ie končala zadnja V nedeljo, 1. J«™''*'" >e * rgke repre-tekma za izbor *£™S?0 'predstavljala zentance, k. v K6ssenu an pred začetkom, to je 14. junija ob 9. uri bo na letnem znanja v plavanju opališču preizkus H..J. RADOVLJICA - Pri AMD Radovljica so se z avtomoto športom začeli ukvarjati že ob ustanovitvi društva leta 1951. Najprej so organizirali ocensko terenske votnje z motornimi kolesi, nato hitrostne moto-ciklistične dirke na relaciji Radovljica-Zapute —Lesce —Radovljica, potem pa je športna dejavnost v tem klubu za nekaj let zamrla. Pred približno osmimi leti so se pri AMD Radovljica ponovno začeli ukvarjati z avtomoto športom, tokrat z motokrosom, katerega ta klub goji še danes. Leta 1976 so na motokros progi v »Hraški gmajni« prvič organizirali dirko za državno prvenstvo v razredu do 50 in 125 cem, letos pa te dirke zaradi finančnih težav prireditelja in problemov glede lokacije proge ne bo. Organizatorji — AMD Radovljica - upajo, da bodo že prihodnje leto dirko ponovno organizirali. Zadnja leta skupaj z občinskim sindikalnim svetom organizirajo občinske sindikalne rallvje, letos bo le-ta potekal na relaciji Radovljica —Portorož. V okviru AMD Radovljica deluje 30 športnih funkcionarjev društvenega ranga in po eden republiškega in zveznega ranga. Za nemoteno delo kluba skrbi športna komisija, za izvedbo raznih tekmovanj pa motokros komite. V tem času so v klubu vzgojili nekaj odličnih tekmovalcev. Največje uspehe so v letih 1976 - 77 dosegli brata Tine in Aleš Mulej ter Brane Lipnik. Tekmovalci AMD Radovljica so se dobro odrezali tudi kot ekipa, saj so leta 1976 osvojili prvo mesto v razredu do 125 cem, enega največjih uspehov pa so dosegli leta 1977 z ekipno zmago v razredu do 50 cem na dirki za memorial narodnega heroja Toneta Dež-mana-Tončka. Letošnjo sezono za AMD Radovljica nastopa osem tekmovalcev in sicer Mirko Vrevc v razredu do 60 cem, Tine in Aleš Mulej, Brane Lipnik, Drago Pernuš in Marjan Mihelič v razredu do 126 cem ter Boris Kranjc in Milan Lango za republiško prvenstvo v razredu do 250 cem. Ker imajo v klubu na razpolago zelo skromna finančna sredstva, si mora vsak tekmovalec sam kupiti tekmovalni motor in ostalo opremo, potne stroške na tekmovanje krije organizator dirke, zdravniški pregled, zavarovanje in licenco plača klub, vendar le pod pogojem, da tekmovalec sodeluje vsaj na treh dirkah. Ob koncu sezone dobijo tekmovalci po klubskem pravilniku še določene denarne nagrade za vsako osvojeno točko. Pri AMD Radovljica v letošnji sezoni največ pričakujejo od I Tineta Mulej a v razredu do 125 cem, v istem razredu pa tudi upajo, da se bodo ekipno uvrstili na eno izmed prvih trei mest. Predlansko leto so v okviru AMD Radovljica ustanovili Moto klub, ki ima seda, že 82 članov, njegov predsednik pa je Klemen Križan. Seat članov Moto Kluba Radovljica se je od 12. do 20. maja letos udeležilo mednarodnega FIM rallvja v Lakssja-burgu, na katerem se je zbralo več kot tast motoristov iz vse Evrope. Prihodnje_ leto bo tak shod motoristov v Jugoslaviji. M članov pa je letos sodelovalo tudi pri sprejemu gostov vlaka »Bratstvo in enotnost« v Kranju. •fp Avtomoto sport Jerančič peti V nedeljo je bila na dirkališču Greaaik prva dirka za cestno hitrostno prvsaetvs Jugoslavije. Kljub izredno slabem« vremenu, saj je skoraj vso dirko msčss deževalo, se je uradnega treninga udelstils kar 184 tekmovalcev, na dirko pa se jik js uvrstilo 120. Pred približno 80«a gledalci so se tekmovalci pomerili v testih neredih. Vsem sedmim tekmovalcem AND Skofja Loka se je na trening« uspele uvrstiti na uradno dirko, na kateri pa sin imeli večjih uspehov. Po neuradnih podatkih, ko to poročamo uradnih rezultatov žal še ni na razpolago, je najboljšo uvrstitev dosegel v formuli super Vw Franc Jerančič, ki se je uvrstil na peto mesta. Dobro osmo mesto je v zelo močni konkurenci v razredu do 1150 cem skupina I zasedel Logar, medtem ko se Lasa prt »i. Črtalič ter Branko in Andrej Zormaa v svojih razredih niso uspeli uvrstiti d« desetega mesta, Černigoj pa je moral zaradi težav z motorjem odstopiti Uradne rssat-tate in vse uvrstitve tekmovalcev AMD Skofja Loka bomo objavili v naslednji številki. Sicer pa so v posameznih rasredili zmagali: Otenhaimer (do 758 cem jaaiori, S. Vlah (do 785 cem senior), Ivanovič (so 1150 cem skupina 1), Ivančič (do UM resa skupina 2), Dokič do 2000 cem) in Stav-kovic (formula super VW). »■*> • ftTEK, 6 JUNIJA 1980 19.STRAN G LAS NESREČE PREPOZNALI UMRLEGA KOKRICA - V zadnji Številki r;l*M smo pisali o prometni nesreči, ci se je pripetila v.nedeljo. 1. junija. !vp?er na Kokrici. v kateri se je tnrtno ranil takrat fte neznani kole-«r. Uprava javne varnosti iz Kranja t sporočila, da je umrli kolesar kletni Miladin Milinčič, rojen v Mini Prnjavor v Socialistični repu-Miki Bosni in Hercegovini, stanoval js je v samskem domu Gradbinca rStruževem. POŠKODBE SO BILE PREHUDE KRANJ — Iz Kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da je v torek, i junija, popoldne umrla Jožica $ter. rojena leta 1949. iz Ljubljane. p se je kot sopotnica v osebnem jvtomobilu hudo poškodovala v prometni nesreči, ki se je pripetila v *«Wjo. 1. junija, na Meji, na magi-ttralnicesti Kranj — Ljubljana. NEPRAVILNO PREHITEVANJE KRANJ — Pri odcepu ceste za kraievo v Kranju se je v ponede-,jek, 2. junija, pripetila težja prometna nesreča, ki ji je botrovalo '/pravilno prehitevanje, huje po-Movan pa je bil mopedist, ki so ga f nuđenju prve pomoči na kranj-jm zdravstvenem domu prepeljali /jeseniško bolnišnico. Voznik tovornika s priklopnikom Janez Tirin-f.star 32 let, iz Kranja, je tega dne /Mil od Nakla proti Kranju. Pn /jcepu ceste za Struževo je kljub /prekinjeni črti in prometnemu jAiku, ki prepoveduje prehitevanje, $tx\ prenitevati moped ista, 66-fiuua Antona Cudriča iz Kranja, ^sradi prehitevanja tovornjaka je mopedist zapeljal desno na bankino. kjer ga je zaneslo, da je omahnil po vozišču. Bil je huje poškodovan. DREVO GA JE ZAUSTAVILO PREBACEVO - Vožnja s parno Številko na prepovedan torek in poskus pobega pred miličniki iz Medvod je bil vzrok za prometno nesrečo, ki se je pripetila v torek. 3. junija, ob desetih zvečer na lokalni cesti v Prebačevem. Voznik osebnega avtomobila ljubljanske registracije Anton Zavbi. star 21 let. iz Zbilj. se je vsedel za volan osebnega avtomobila kljub parni registrski Številki. V DragoČajni ga je ustavila patrulja miličnikov iz Medvod, vendar Zavbi ni počakal, temveč je z veliko hitrostjo odpeljal proti Prebačevem. Tu ga je zaneslo s ceste v drevo. Voznik je bil lažje poSkodovan, v kranjski zdravstveni dom pa so ga prepeljali miličniki iz Medvod. -Jk DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. V nedeljo pa so odprte naslednje prodajalne od 7 do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6, SP Planina, Zupančičeva 24. JESENICE: Delikatesa - Poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6 ZAHVALA Vsem, ki ste mojo ljubljeno ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto ANGELO POVŠNAR sprem ili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Potočniku za pomoč v času bolezni in g. župniku Kovačiču za duhovno tolažbo in poslovilne besede. Mož Jože v imenu sorodstva! 37 1. g5!! fg5: *^ g Nujno. Po 1. ... f5 odloči 3 namreč odporna točka f6, ki se H je polasti bela dama, npr. na naslednji način 2. Dh7: + Kffi 3. Dh8+ Ke7 4. Df6+ z matiranjem. Po odigrani potezi pa je črni posredno odprl poševni-co g5-e7, kajti kmet na g5 bo padel s Šahom. 2. Dh7: -4- KfB 3. Dh6-»- Ke7 4. Dg5: -t- f6 5. Th7-»-! Lf7 6. Dg6: T8c7 7. Sg3 Tf4 8. Sfo+ Tf5: Partija je odločena, saj črni nikakor ne more nadomestiti nasprotnikove prednosti. Sledilo je Se 9. Df5: Dc6 10. Dd3 Ke6 11. f4 e4 12. Db3+ Dc4 13. Dc4: + Tc4: 14. f5 + Kf5: 15. Tf7: e.3 16. Td6 in črni se je vdal. Izredno zanimiv je razplet položaja na diagramu 76 (TARRASCH - WAL-BRODT; Hastings, 1895). Crni je z zadnjo potezo Sg7-h5 (Op.: Bolje bi bilo Sf5:!) zapreti!, da po umiku nasprotnikove trdnjave s polja f4 z žrtvami na g3 odpre linijo g. Vendar pa je beli vrnil milo za drago. Z udarom trdnjave na d4 je odprl poSevnico svojemu črnopoljnemu lovcu! 1. Td4:!! Sg3: 2. Sg3: Tg3: + 3. hg3: Tg3: + 4. Kfl' Td3: 5. Tg4?! Črni se je vdal. Dveh pre-tenj, in sicer Le5: -f ter Tf8 + , ne more ubraniti. PREKINITEV SMERI UČINKOVANJA Kadar neka nasprotnikova figura deluje na polje, kjer je naša figura, ali pa ga želimo zasesti, sta predvsem dve možnosti ukrepanja. Prva je odstranitev delujoče figure in druga prekinitev smeri njenega učinkovanja. V položaju na diagramu 77 (ALJEHIN - BOGOLJUBOV; Rastatt, 1914) imajo bele figure več manevrskega prostora in se nevamo usmerjajo proti položaju črnega kralja. ALJEHIN je partijo sklenil tako, da je s prekinitvijo osme vrste izključil trdnjavo na e8 iz obrambe kralja. ■i: o 0Q -K—" w H 1 JB^ll A K m b cd « r • ki Diagram 7f> bed Diagram 77 TRZNI PREGLED JESENICE Solata 25 do 30 din. Spinača 25 dinarjev, cvetača 25 din. korenček 28 din, česen 60 din, čebula 35 din. fižol 26,40 din. kumare 30 din. paradižnik 50 din. slive 45 din. limone 38.30 din. ajdova moka 30,70 din, koruzna moka 13 din. kaša 21 din. surovo maslo 130.50 din. smetana 58,30din. skuta 46,30 din. sladko zelje 16 din, kislo zelje 12 din. orehi 265.80 din. jajčka 3.10 do 3,70 din. krompir 5,60 do 6.40 din. krompir novi 21.50 din. KRANJ Solata 30 din, Spinača 40 din, cvetača 38 do 40 din, korenček 35 din. česen 60 din, čebula 30 din, fižol 30 dinarjev, pesa 18 do 20 din, kumare 28 din, paradižnik 50 din, paprika 100 din, slive 40 din, jabolka 38 din, češnje 60 din, limone 35 din, ajdova moka 28 din, koruzna moka 12 din, kaša 25 din, surovo maslo 54 din, smetana 48 din, skuta .38 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 din, orehi 240 din, jajčka 2,50 do 3 din, krompir stari 5 din, krompir novi 25 din jagode 100 din. GOZDNI BONTON V SPOMIN 30. maja je minilo deset let odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče JANEZ JANC Z bolečino v srcu nam minevajo leta v mislih na te. Zapustil si nas mnogo prezgodaj. Tvoj lik in nasmeh bo živel vedno med nami. Vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Janez in hčerka Dora Zadnja vas, Begunje, 3. junija 1980 fNe poškoduj kažipotov, mostov, ograj in drugih naprav v gozdu Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki in hudi bolezni v 79. letu za vedno zapustil naš dragi mož. ata in stan ata JOŽE RAKOVEC iz Sp. Dupelj it. 84 Od nieea se bomo poslovili v soboto, 7. junija 1980, ob 16 uri izpred hist žalosti v Sp. Dupljah št. 84 na domače pokopališče Vsi njegovi! Sp. Duplje, 4. junija 1980 ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene žene, mame in stare mame francke mramor roj. Mužan se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, znancem in prijateljem za obiske, kakor tudi za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Cernetu za skrbno nego. Zahvala tudi ZB in Društvu upokojencev Radovljica ter pevskemu zboru LIPA. Žalujoči: mož Franc, hčerka Marija z možem Ervinom, vnuk in vnukinja ter drugo sorodstvo Nova vas, Krefeld ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete marije sabernik roj. Pretnar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami ^^^^^f^^ vence, izrekli sožalje in v tako velikem številu spremil, našo mamo k zadn emu p dr. Rusovi in dr. Rusu za pomoč in tolažbo v zadnjih trenutkih ^^'^J^ * župmku za lep pogrebni obred ter sosedom, ki so sodelovali pn pogrebnem obredu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Pepca, sin Tone z družino, brat Janez in Franc ter drugo sorodstvo Bled, 29. maja 1980 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica janeza pagona se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih.Iskrena hvala pevcem za gani jive žalostinke. govorniku ob odprtem grobu ter g. župniku za lep obred. Žalujoči vsi njegovi! » Žiganja vas, Duplje, Britof ......n < G L, A S 20.STRAN. Iskra na sejmu civilne zaščite Vrsta zanimivih novosti NAPRAVA ZA UNIČEVANJE MENTACIJE razreze za minuto kvadratnega metra dokumentov listov velikosti A4 DOKU-do 7,5 ali 100 PRENOSNA RADIO RELEJNA POSTA-JA ie prirejena.za uporabo v najte*)^ naravnih pogojih, ima luou * g dela pri temperaturi od -™ uu stopinj Celzija Sestavljena organizacija Iskra se je na sejmu predstavila z vrsto novih izdelkov, ki so plod njenega raziskovalnem dela in sodelovanja z uporabniki ™ Danes bodo v Kranju zaprli VIII. sejem opreme in civilne zaščite, na kat svoje izdelke predstavilo več kot sto proizvajalcev. Obiskovalci so si lahL*^"1 ,e kot 5200 kvadratnih metrov pokritega in 1500 kvadartnih metrov zuna h* Ve<* ogledali opremo in pripomočke /a zaščito ljudi in premoženja v v«fr»; «rluP??r,**n koli večjih nesrečah. Jni ah ob kršnih Za sejem je vsako leto večje zanimanje, saj je na prvem letu 1973 sodel I razstavljavcev, leto kasneje 37, leta 1976 že 52 in predlani 98 proizvajalT »p dokazuje, da se proizvajalci zavedajo pomena civilne zaščite, ki je že no* tV| a samoupravnega sistema. Postala je sistem, v katerem se zavestno usnosaht* vse vrste samopomoči, samozaščito, krepitve solidarnosti in je rezultati ,am,) /;i naporov, da preprečujemo nevarnosti naravnih "nesreč in, da znamo nfS f)mn če nas naravne nesreče prizadenejo. Civilna zaščita je tudi sestavni del ° PoniaKat>-sistema vseljudske obrambe in družbene samozaščite. Usposabljamo 08-Ra se za vsakršno pomoč, na obrambo pred nevarnostmi, pa tudi za zaAčit PPP^vli0"*' dobrin' v primeru agresije. Zato sejem postaja vse bolj pomembna SiSr ♦ na kateri se srečujejo želje uporabnikov in ponudba proizvajalcev < Testa('iia. ta PR18KON je sistem za kontrolo pristopa do zaščitenih objektov; stateikih objektov, central, nuklearnih central, in transformatorskih postaj, bančnih trezorjev in podobno. Sistem izkorišča magnetne kartice z magnetno (nevidno) vpisanimi podatki, ki omogočajo natančno kontrolo pristopa in gibanja delavcev ter obiskovalcev, ki imajo kartico. Poenostavljeni sistem omogoča kontrolo delovnega časa in v povezavi z računalnikom poenostavlja obračun osebnih dohodkov. Zanj je veliko zanimanja. Prve taktne sisteme bodo Jfce letos vgradili in enega prvih v novo stavbo Ljubljanske banke v Kranju. PRENOS SIGNALA VLOMA javlja nevarnost na intervencijsko mesto - postajo ljudske milice ali kamor je pač potrebno. Posebno pozornost so na letošnjem sejmu vzbujali izdelki Iskre. Ta veliki kolektiv, ki je pred dobrimi desetimi leti zaoral ledino pri proizvodnji najsodobnejših mehanskih in elektronskih naprav za zaščito in zveze, se je imel na sejmu s čim ponašati. Oči obiskovalcev so se pasle na najrazličnejših aparatih za zveze in centralah.1, brezžičnih vezah in radijskih postajah in najraziičenjših varnostnih sistemih za varovanje ljudi, njihovega imetja ter objektov najrazličnejših razsežnosti in pomena. Iskra visoko ceni kranjski sejem civilne zaščite, ki je po njeni oceni resnično edini tovrstni kvalitetni specializirani sejem s tega področja. Prav zato se Iskra redno pojavja na n jeni in pokaže tisto, kar se lahko vsak trenutek koristi pri boljši organiziranosti in opremljenosti civilne zaščite. Vsako leto ta kolektiv pokaže kaj novega, možnosti pa še niso izkoriščene, saj usmerjenost k specializaciji omogoča še popolnejšo in zahtevnejšo proizvodnjo. Tudi letos se je predstavila /. vrsto izredno zanimivih novosti, zlasti s področja zvez. To dokazuje, da je bila njena odločitev, da v okviru sestavljene organizacije oblikuje posebno delovno organizacijo Namenska proizvodnja s specializirano proizvodnjo opreme civilne zaščite, pravilna. P R It tili (01 pj 1 DIGICOM je telefonska naprava, ki f sistemu telekomunikacij predstavlja sodobno sredstvo. Sistem omogoča grdnjo lokalnih telefonskih omrežij bm telefonske centrale do 240 številk. PROTIVLOMNA CENTRALA je sabotaz-no zaščitena in ima trajno kodo za postavljanje programa (dan, noč). Uporablja se vzporedno z javljalniki vloma. skra KOMUTACIJSKA NAPRAVA ZA OPREMO CENTROV OJOA je namenjena u komutacijo vseh vrat telekomunikacijskih zvez. Na njej lahko dela do 5 delavcev in je primerna predvsem za slatbo OJOA v centrih za zveze DPS in centrih vseh ostalih funkcionalnih zvez. ftK 6JUHUA 1980 21.STRAN.O LAS MERKUR Trgovsko podjetje VeTešeleznina n.sol.o. Kranj, Koroika 1 raspisuje na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije prosta dela in naloge za štiri leta vodje splošnega sektorja v Delovni skupnosti skupne službe s sedežem v Kranju, Koroška c. 1. poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasledki« osebne pogoje: <• visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijske, pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah y organizacijske sposobnosti za vodenje - moralno-politične vrline Kandidati naj pošljejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno wmi»jo« v 15 dneh po objavi na naslov Trgovsko podjetje Merkur, vtieieleznina n.sol.o. Kranj, Koroška c. 1., kadrovsko socialna služba. iUndidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu rfočitve. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica Cankarjeva 27 Radovljica objavlja razpis ZA ODPRODAJO STANOVANJA V RADOVLJICI, Ljubljanska c. 1«, v izmeri 46.66 kv. m Izklicna cena znaša 275.525 din , ponudbe poslati na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Radovljica v 15 dneh po objavi ... , prednost pri nakupu ima imetnik stanovanjske pravice m lastnik preostalega dela stanovanjske hiše. S^Z^AVA^^IUPNOSTI ^'inSo^TOTOOŠKEGA VARSTVA RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE UtakUti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- ("taja uoorazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, t svinja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, , da ima moralno politične kvalitete. I opravljanje navedenih del in nalog bo delovno razmerje sklenjeno * nedoločen čas s polnim delovnim časom. ftjave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: Delovna fraoost Izobraževalne skupnosti in Skupnosti otroškega varstva jMovijica, Kopališka 10. kadi da te bomo o (prejemanju prijav. izbiri obvestili v 15 dneh po končanem ISKRA Elektromehanika Kranj TOZD Tovarna telefonskih enot 64273 Blejska Dobrava pn sklepu komisije za delovna razmerja in delitev OD razglaša prosta dela in naloge: VODJE ODSEKA ELEKTRONIKE ZA DELO V TEHNIČNEM RAZVOJU Pogoji: — visoka izobrazba elektrotehnične smeri (šibki tok). — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje angleškega jezika. VODJE ODSEKA NSK Eiertovanje in spremljanje kakovosti) za delo v tehnični ntroli Pogoji: — visoka ali višja izobrazba elektrotehnične smeri (Šibki tok), — 4 leta delovnih izkušenj. ^HlEJ:''; fio9$ISaR£ntf$ ' Hvi^HBtiT jdodidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev / roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika piiaj, TOZD Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 124, Blejska Dobrava.. .... «, , Vi e-Sii o _ Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge V ODDELKU ZA INSPEKCIJSKE SLUŽBE 1 SAMOSTOJNEGA 8VETOVALCA -GRADBENEGA INŠPEKTORJA Pogoji: - visoka strokovna izobrazba gradbene smeri - pet let delovnih izkušenj V SEKRETARIATU IZVRŠNEGA SVETA 2 REFERENTA ZA INVE8TICIJE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Pogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene, strojne, elektro, ekonomske ali organizacijske smeri - štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah V ODDELKU ZA SKUPNE SLUŽBE 3. PRIPRAVNIKA Pogoji: - viSja strokovna izobrazba ali upravne smeri 4 PRIPRAVNIKA - 3 delavci Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno administrativne smeri ali gimnazijski maturant Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Za razpisna dela in naloge pod 1. in 2. točko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za dela in naloge razpisane pod točko 3. in 4. pa bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, za čas pripravniške dobe, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Razpisna komisija upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. ♦ Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno najkasneje v 30 dneh po preteku razpisa. ttli Loške tovarne hladilnikov n. iol. o. Skofja Loka k Na podlagi sklepov DS in določil statuta DO in TOZD razpisujejo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija) i RJ5S£ZORJA TOZD VZDRŽEVANJE o BI5?KTORJA T020 ZAMRZOVALNE SKRINJE 3. VODJE FINANČNE SLUŽBE Za opravljanje teh del in nalog je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: Pod l.in2.: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in opravilih, — da je moralno in politično neoporečen, 0 . ~ da je predložil program razvoja TOZD. roo s.: - da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri, . . — da ima 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma opravilih, — da izpolnjuje pogoje določene z zakoni. Na razpisana dela in naloge od 1. do 3. bodo delavci imenovani za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju fWeev.v!5 «fc€li od objave razpisa na kadrovsko-socialno službo DO LIH Skofja Loka, Kidričeva 66 z oznako za razpisno komisijo (Vzdrževanje, ZS ah DSSS). Vse informacije o izdelavi programa razvoja dobe kandidati v sekretariatu DO. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis. Na podlagi sklepov kadrovskih komisij objavljamo prosta dela in naloge 1 VODJE TEHNOLOGIJE V SERVISU 2 PROJEKTANTA 3 KON8TRUKTERJA 4 TEHNOLOGA 5 8TRUGARJA 6 KLJUČAVNIČARJA 7 VARILCA 8 KLEPARJA 9 POKLICNEGA GASILCA Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1., 2., 3. in 4.: - da imajo strojno fakulteto II. stopnje pod 5., 6., 7. in 8.: — da imajo dokončano poklicno Solo pod 9.: — da imajo poklicno Solo za gasilce — da imajo 2 leti delovnih izkušenj, — da imajo Šoferski izpit B kategorije Vloge z ustreznimi dokazili sprejema kadrovsko-socialna služba « DO«, m . r * , . % ..-.-.-V,..' • , \'.\ . ' Komisija za razpis pri delovni skupnosti oddelka za splošne zadeve SKUPŠČINE OBČINE JESENICE objavlja prosta dela in naloge KUHARICE v internem bifeju, s polnim delovnim časom, za določen čas. Poleg sploSnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti izobrazbo kvalificiranega delavca — kuharja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za razpis pri delovni skupnosti oddelka za splošne zadeve Skupščine občine Jesenice 15 dni po objavi. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 6. 6. do 13. 6. 1080 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-708 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 88-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, telefon 88-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice GLOBOCNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljanska pot 3a, telefon 74-836 (začasna) Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-778 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ Koroška 19 Turistične sobe: Turistično društvo Kranj, je pripravljeno prevzeti več opremljenih sob za oddajanje gostom. Oddajanje turističnih sob nudi dober finančni dohodek Gost v turistični sobi nima statusa stanovalca, zato ni bojazni, da bo sobo zasedel za stalno Vse informacije po tem vprašanju vam nudi Turistično društvo Kranj, Koroška 19, telefon 21-361 Kličite od 8 do 12. ure Osebni razgovori v istem času Vabimo vse lastnike stanovanjskih zgradb k sodelovanju. Osnovna šola TONE CUFAR Jesenice razpisuje v skladu s 135. členom zakona o osnovni šoli prosta dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: — strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog pedagoškega delavca po 89. in 96. členu zakona o osnovni Soli — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno izobraževalnih nalogah in opravljen strokovni izpit Kandidati morajo imeti moralno politične lastnosti za pedagoške delavce. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Svet TOZD osnovne šole Tone Cpfar Jesenice, no komisijo. ' GLAS22.STRAN PETEK, 6. JUNIJA 19M ZAHVALA V 81 letu starost, nas je 30. maja 1980 zapustil janez silar telefon 23-341 P^nflOO M težkega/RASl^ CA. primernega Mihončkov ata a spremstvo na zadnji poti, za Posebno se zahvaljujemo krajevm organizaciji Zveze borcev a v skrinjo. Jereka CA. P"meTaeR4nca - Bohinj 17, Bohinjska Bistrica 4254 besede in vence. obično požrtovalnost. veliko Bajžlju za izredno in nesenicm \> Nadvse prisrčna hvala ^ravniku^d, Janezu ^-^i bole.nl Hvala vsem, ki ste kakorkoli lajšali dneve in ure pokojniku. Njegovi: žena Poldka in njegovi otroci: Ivo, Vikica in Justi Kranj, Stražiiče, 3. junija 1980 V SPOMIN Dne 7. junija 1980 bo minilo leto dni, ko je Pre"e*a^ srce in ko si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila za vedno od nas draga žena, mami, hčerka in sestra nada koželj Ne moremo doumeti, da te ni več. Tvoje korake še slišimo, tvoj lik je še živ, le tvoj grob priča, da si se za vedno poslovila. Naš dom je prazen, imeli smo te radi, a usoda je tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili! Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: mož Jože, hčerka Majdi, sinova Lado in Jožko, mama Angela, bratje in drugo sorodstvo Voklo, junija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame prababice, sestre, svakinje in tete nezke kalan roj. Tomaže vič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. ,a izrečena so.aija. podarjeno • • -o tudi g. duhovniku ,0 nego in skrb. Zahvaljujemo.se^ud. * za pogrebni obred, hvala pevcem bratov Zupan za zapete .a os Posebno se zahvaljujemo dr. Robiču za zdravniško nego in ' ni obred, hvala pevcem bratov Lu Žalujoči: sinova -lože in Matevž, hčerka Marjetka z družinami in drugo sor< Tržič, Kranj, Jelendol, 2. junija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame jerce Cerne • roj. Pretnar 96 !?hreno zanva'JuJemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na -j-----:xum„ \n strežnemu osebju Kirurškega oddelka njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravniškemu in J jeseniške bolnišnice Zahvala velja tudi delovnim organizacijam o I^JŽ^SS^^^ in nicam na Bledu, TOZD Detajl za darovane vence. Zadala *^>£ *uPm pevcem iz Zasipa za zapete žalostinKe. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! „ kratkem teletila Batm. ^ nik ,„.„ ,tare KOKOSI Prodam «Pj«g4gl ,9, T*«, nesnice - niše*. 4425 L k Prodam 100 nun«, gradni blok, dimenzija 25 X 25 X 12 cm. Košir, Trstenik 53, Golnik 4458 Prodam bencinski MEŠALEC za beton. Ogled možen v popoldanskem času. Zapuže 39 4459 Prodam dve leti staro čistokrvno NEMŠKO OVCARKO. Klemene Peter, Titova 90, Jesenice, tel. 82-520 4460 Prodam BCS OBRAČALNIK (greben) in dva PUJSKA, težka po 25 kg. Majdnek — Lesce 4461 Prodam 3 PRASlCE, težke okrog 30 kg. Poizve se pri: Hanžič Janezu, Hrase, Lesce 4462 Poceni prodam trofazni MOTOR s cirkularjem. Huje 33, Kranj 4463 Prodam KOČIJO. Bled, Zasip 10 4464 Prodam KOSILNICO BCS (širina 110); ter kupim PSA čuvaja. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 4465 Podam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO. Kranj, Benedi kova 15 446* kosov OPEKE pre- EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! 8 i k ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, ljubljene mamice, hčerke, sestre in tete tončke šmit roj.Vidic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, se v tako velikem številu poslovili od nje, nam izrazili sožalje, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu LIP - Bled. Kovinski delavnici Bled, Hotelu Lovec Bled, Vezenini Bled, Osnovni šoli Bled - Ribno ter KUD - Ribno. Iskrena hvala pevcem PD Zasip in gospodu župniku za obred in izrečene poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: mož Rudi, hčerki Bojana in Sonja, ata in mama, brat Mirko, sestre Julka, Lojzka in Cilka z družinami ter drugo sorodstvo Selo pri Bledu, 31. maja 1980 4466 Prodam električni ŠTEDILNIK s 4 ploščami. Naslov v oglasnem oddelku. 4467 Prodam klasični hrastov ^PARKET in klinker PLOŠČICE. Telefon 44-572 4468 Prodam KROMPIR igor. Jama 4, Kranj 4469 Prodam dva PAJKA, na dva in štiri vretena. Rupa 4, Kranj 4470 Prodam bukova DRVA v klaftrah in PEC na olje. Studen, Kranj, C. talcev 49, tel. 21-384 4471 Prodam traktorsko ŠKROPILNICO hardi. Podreča 18, Kranj 4472 Prodam kompletno opremljen 50-litrski AKVARIJ z ribami. Telefon 064-28-321 4473 Prodam močnejši ŠIVALNI STROJ, šiva vse vrste tkanin in usnje. Rehberger Slavka, Mandelj-oeva 8, Kranj 4474 Ljubiteljem živali! Oddam 2 leti starega siamskega MUCKA. Pogoj vrt. Rehberger Slavka, Mandeljčeva 8, Kranj 4475 Prodam betonske STEBRE za ograjo. Zelnik, Pivka 39, Naklo 4475 Prodam mlado KRAVO po teletu. Podhom 3, Zg. Gorje 4477 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Zg. Laze 174, Zg. Gorje 4478 Prodam OBRAČALNIK, original za traktor pasquali 18. Ambrožič, Krnica 22, Zg. Gorje 4479 Prodam MOTORNO ŽAGO -novo, za 8.300 din. Ropret Ciril, Žirovnica 100 4480 Prodam dva PUJSKA, težka 20 do 25 kg. Soklič, Selo 22, Bled 44ŠJ Prodam SPALNICO in belo POROČNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku. , 4482 Jj/. Prodam BETONSKO ŽELEZO: 480 kg, premera 14, 40 kg, premera 6, 77 kg, premera 10 - palice, 93 kg, premera 8 - palice, 10 MREŽ, R-283 in 4 MREŽE R-335. Pokličite v soboto do 16. ure po tel. 25-794 4483 Prodam star koncertni KLAVIR. Telefon 81-076 - dopoldan 4484 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR iskra, PRIKOLICO za osebni avto in ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do maja 1981. Podobnik, Mlaka 76, Kranj 4485 TENOR-SAKSOFON selmer, skoraj nov, cena 2 SM in PEVSKO OZVOČENJE, m on ta rba, 200 W, cena 5 SM, prodam. Mlakar Dušan, Stara vas 78, Žiri 4486 Prodam balkonsko MIZICO s stoli (kroparski stil). Cotelj, Čopova 1, Lesce, tel. 75-140 int. 274 4487 GRADITELJI! Ugodno prodam 17 MREŽ. Informacije po tel. 23-129 4488 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO (tretje tele), MOTORNO ŽAGO stihi 040, z majhno okvaro. Srednja vas 2, Bohinj 4489 Prodam 120 kosov fasadnega KLINKER ZIDAKA (rdečega) za dimnik. Ferlic Ferdo, Sebenje M. ) l/rod upi 53, Tržič 4490 Prodam nerjaveče POMIVALNO KORITO, dvojni desni odcejalnik. Bonča Valentin, Rožna 13, Šenčur 4491 Prodam nova vezana OKNA s škatlami za rolete: 5 kom — velikost 140/150, 1 kom - velikost 80/150. Marolt Anton, Dvorska vas 29, Begunje 4525 Prodam dva PRAŠIČKA, težka od 25 do 35 kg. Lipovec, Zg. Laze 182, , Gorje 4526 1 Prodam stoječo TRAVO. Šenčur, j Delavska 2 . ' 4527 Prodam ZMAJA za letanje. Ogled od 15. do 17. ure. Salmič Franc. Piv ka 6, Naklo 4528 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Glinje 12, Cerklje 4529 Prodam 6 tednov stare PRASlC KE in lahek vprežni KULTIVV TOR. Velesovo 14, Cerklje 45» Prodam 7 tednov stare PRASlC KE. Grad 43, Cerklje 4531 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Apno 11, Cerklje 4532 Prodam mlado GOVED za zakol in 9 mesecev staro TELICO. Zalo* 42, Cerklje 4533 Prodam vprežne VILE za seno. jj dobrem stanju. Cerklje 54 4534 Prodam 6 tednov stare čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. Fireder tone, Gorenja vas, Reteče 63, Skofia Loka 4535 . Prodam ali zamenjam plemenske KRAVE — mlekarice za mlado pitano ŽIVINO. Volčič Franc. Gabrovo 3, Skofja Loka 4536 Prodam rabljene DESKE -PLOHE. Maglica Cilka. Stara Loka 85, Skofja Loka 4537 Prodam KOSILNICO BCS 110 l nizkimi kolesi. Šubic Jože, Srednje Brdo 17, Gorenja vas |Q Prodam motorno KOSILNICO primerno za hribovite terene. Jenko Alojz, Preska 10, Medvode 4539 Prodam PRAŠIČA za zakol in traktorski ZGRBLJALNIK sonce -4, v dobrem stanju. Zalog 34, Cerklje 4540 Prodam mlacbo KRAVO za zakol, ali menjam za brejo. Lahovče 58. Cerklje 4541 Prodam stoječo TRAVO in KROMPIR, kg - 1 din. Cerklje ■ 45« Prodam komplet lesen oder. x* sado. Šmartno 13, Cerklje 4543 Prodam eno leto staro ŠPORTNO KOLO, na pet prestav. Ogled v soboto in nedeljo. Pivk Magda. KebetoVa 1, Kranj 4544 Prodam nov nerabljen HLADILNIK in dobro ohranjen SOK0N-NIK in PEKAČ. Okom Franc. Sp. Besnica 188 4545 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in HLADILNIK Kalan, Kurirska pot 33/a. Primsko-vo — Kranj 544« Prodam TELICO za zakol in PUNTE, dolge 3 m. Voklo 83. telefon 49-127 od 20. ure dalje 454-Prodam obdelane DESKE ia na-pušč. Markun, Preddvor 105 4548 Prodam 100 kv. m smreko« STENSKE OBLOGE (9 cm). Kun šič, Kropa 125 454») Prodam dve navadni HARM0N1 KI: lubas in novak. Mežek. Rodin« 8, Žirovnica Prodam 44 kv. m DESK za opale (strop ali stene). Vprašajte v sobo* od 8. do 12. ure po tel. 24-991. G» gorčičeva 19 455. Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg. Posavec 16, Podnart 8JJ Prodam približno 200 PUHT Pjevčevič Stane, Bistrica 166. TrW Prodam rabljen PUHALNIK I 10 m cevi. Poljče 23 4554 Prodam PLETILNI STROJ stan dard. Brkič Danica, Planina & Kranj 455o Prodam stoječo TRAVO ipriblu-no 90 arov). Velesovska c. 27. Sencih 455« Prodam deško otroško KOLO. Kranj, Kalinškova 13 (Gorenje^ Cu-derman 455 Ugodno prodam nov električni ŠTEDILNIK s 4 ploščami. Telefon 23-837 v večernih urah 4558 m m C Izdaja CP Glaa, Kranj. »Uvek: TK U»-renjski ti.k Kranj, tisk: ZP Um*** pravica, Ljubljana. Naslov uredniav« in uprave lista: Kranj, Mose Pijadej« 1 _ Tekoči račun pri 9DK v Kranj« He-vilka 51500-003-3100* - Telefoni: bj. 23-341, glavni urednik. <*tw>rt«r£ nik in uprava «1-835, redakcija 11-»»». komerciala - propaganda, *w*«J»*. mali oglasi in raevnovodstvc, JM41. Naročnina sa prvo polletje 200. Oproščeno prometnega ««» po pristojnem mnenju 411-1/71. (K 30 MAJA 1980 .23. STRAN G L A Prodam KRAVO v devetem mese-ibreiosti (tretje tele) in jedilni JOMPIR igor. Strahinj 6.r), Naklo 4559 i prodam malo rabljene zakonsko SPALNICO, EC za pod in kombinirano ta v kopajnico. Kobal Vili, *,Pot na Jolta 31, tel. 23-276 4560 >rodam JADRNICO, razred zeta, iflio osebo. Drol Jože, Cesta na w 10. Ogled od 16. do 19. ure 4561 ?rodam nov kombiniran ŠTE-fl}(IK (4 plin, 2 elektrika) s plin-,«Čico. Sr. Bela 36, Preddvor 4562 prodam SLAMOREZNICO spe-(ipuhalnikom in motorjem. Ba-#Hotemaže 63, Preddvor 4563 frodam mlado KOZO mlekarico. ,ft*lj, Smerenje 3, Kranjska gora 4564 prodam MOTOR TOMOS-18 jttmk, kratka os, rabljen eno se-l#.Ergaver Franc, Šenčur, Kural-M 9. tel. 41-082. Ogled od 17. ure i 4565 fOHlSTVO — kavč, kombinirano 09 in nizko omaro, ugodno pro-# Or'ed popoldan. Ritlop, Šorli-ttV\ Kranj 4566 Nam GOBELIN (Zadnja večerji 120x60. Informacije po telefonu V61L 4567 Prodam PLETILNI STROJ sin-i Med od 16. ure dalje. Oblak ifcSuhi dol 2, Gorenja vas 4568 prodam SEDEŽNO GARNITU-01 raztegljivo POSTELJO. Ogled i dan od 9. ure dalje pri Stopar, vu81, Naklo, tel. 47-068 4569 Mam HUSQARNO, 250 cem, 101, letnik 1977, brezhibno, cena 9t. Robič Marko, Gozd Martu-1*3 4570 Nam globok OTROŠKI VOZI-Ipcf. Gorenjskega odreda 4, stanje 1, tel. 28-187 4585 Mam globok OTROŠKI VOZI-ladvojčka; ter kupim ŠPORT-VOZICEK za dvojčka. Mikič fcn.Ročevnica 31, Tržič 4586 *odam KRAVO. Ogled ob nede-lobdelovnikih pa od 16. ure da-2a]ofell,Podnart 4587 >rodam KOSILNICO BCS. Poga-Pranc, Senično 27, Tržič 4588 KUPIM dpim OSTREŠJE (grušt) za sta-wni*ko hišo, ter deske za »šola-»enčur, \Veingerlova 14. Tel.: - popoldne. aim rabljen HIDROFOR za ■ trofazni. Titova 2/a, Jesenice, 51,12. nadst rop je 4492 im OTROŠKO KOLO, do 6 ttrosti. Naslov v oglasnem od- 4493 dobro ohranjene vprežne E in OBRAČALNIK. Te-tf-594 od 6. do 14. ure 4608 kompletno traktorsko gar-OKOPALNIK, OSIPAL-eno-brazdni traktorski IZRU-a krompir. Toman Franc, Po-UPodnart 4609 _ BRUSILNI STROJ, želez-Hntrukcije. Vidmar Brane, Do- K- ita 38, 68351 Straža 4610 brejo KOBILO z žrebe-itdko okoli 450 kg. Ponudbe s "poiljite na naslov: Grošelj Mi-'Wo 16, Žiri 4611 lami plinski ali absorbscijski SILNIK. Ponudbe po telefonu ■ 4612 <*im staro 16 ali 15 kubično KlADALKO in en teden starega to mmentalca. Zaplotnik Jože, fttemol, Križe - Tržič 4613 VOZILA = Wam »FICOTA«, letnik 1971. mrnf Živojin, Partizanska 29/a, 4365 indam APN, letnik 1978. Lah 'm, Trata 22, Skofja Loka 4443 Mam AUDI karavan, letnik t registriran kot tovorni avto, »»vsak dan. Praprotna polica 6, lf 4448 Kdam dobro ohranjeno LADO » »pecial. Telefon 28-724 -I 4494 '"dam ZASTAVO 750, letnik ') Tupaliče 61, Preddvor 4495 Vdam ZASTAVO 750, starejši «i in 2 kub. m PESKA za tera-11%. Bitnje 25. tel. 21-311 4496 i ugodni ceni prodam dobro !*»njeno ASCONO 16, letnik 1972. vaak dan. Maric, Sercarjeva 4, Mjica 4497 todam VW 1300 in VVV 411, let-lJf?0, po ugodni ceni. Repovž to.Pinžgarjeva 11, Lesce 4498 "dam AUSTIN 1300, letnik no-<**r 1972, 50.000 km in močnejši 'OJAŽNIK z nosilci za čoln. Ul. Mmakih brigad 8, Kranj, tele-^ 23-259 4499 pdno prodam PRINZA 1000. pajc, Prešernova 19, Radovljica 4500 todam ZASTAVO 101, letnik |cena 46.000 din. Gorenc, Pševo tffinj 4501 i/odam,. ZASTAVO 101. Jetnik . prevoženih- 85.0OO km. Sluga, In 15 ,......4502 • Prodam ZAPOROZCA. Suhor Helena, C. Svobode 30. tel. 77-529 po 20. uri _ 4573 Prodam avto OPEL MANTA, odlično ohranjen, registriran do konca maja 1981. Naslov.v oglasnem oddelku. 4503 Prodam dobro ohranjen VW 1500 (hrošč), letnik 1967, registriran do septembra. Cvek Janez, Gubčeva 5, Planina — Kranj 4504 Prodam R-16, letnik 1968 ali zamenjam za drug avto (vvartburg, škoda, volga itd.). Zadnikar, Predoslje 108, Kranj 4505 Poceni prodam neregistrirano ZASTAVO 750. Pižorn. Preddvor 35, telefon 45-026 4506 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Ogled v nedeljo dopoldan pri OŠ Smlednik 74 4507 Prodam avto MOSKVlC, letnik 1978. Mlaka 123, Kranj 4508 Prodam FORD CONZUL 17 M, letnik 1972, cena 9,5 SM. Behek Tone, Stara c. 27, Kranj, telefon 064-21-733 4509 Prodam PEUGEOT 504, karam-boliran. Cirče 31, Kranj 4510 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do marca 1981. Dornik, Zasip, Sebenje 96, Bled 4511 Prodam OPEL KARAVAN, letnik 1970. Sp. Brnik 20, Cerklje 4512 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do aprila 1981 in športno KOLO na prestave. Ogled in informacije vsak dan v popoldanskem času po tel. 064-22-205, Kokalj Tomo, Jezerska c. 87, Kranj 4513 MOTOR TOMOS sprint in integralno ČELADO, prodam za 7.500 din. Lotrič, Hrastje 99, Kranj 4514 Prodam ZASTAVO 750 za 10.200 din. Levstek Ivo, Moša Pijade 9, Kranj 4515 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Ankerst, Brezje 3 4516 Poceni prodam oboja zadnja VRATA za RENAULT 4. Telefon 27-792 4517 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975. Ogled v soboto dopoldan. Simončič, Preddvor 1 4518 GASILSKO DRUŠTVO Brezje pri Tržiču proda KOMBI vozilo IMV 1600, primerno tudi za v gospodarstvu. Informacije po tel. 064-' 50-024 4519 Ugodno» prodam AMI 8, letnik 1974. Ogled vsak dan od 17. do 19 ure. Godešič 127, Skofja Loka 4520 Prodam MOTOR elektronic 90. Ogled vsak dan od 7. do 15. ure. Gantar, Naklo 182 4521 Prodam R-4 special. Informacije po tel. 22-145 - popoldan 4522 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, prevoženih 22.000 km. Marija Stroj, Krnica 42, Zg. Gorje. Ogled v soboto in nedeljo 4523 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in ŠKOLJKO, najboljšemu ponudniku. Telefon 81-246 - dopoldan ali 23-293* - dopoldan. 4524 Prodam AMI 8, letnik 1975, prevoženih 73.000 km. Krfogec Leon, Moša Pijade 17, Kranj, tel. 25-626 popoldan 4571 Novo 1300 mediteran, cena 14 SM in ČOLN T 310 elan ter TOMOS 4, cena 2,2 SM, prodam. Potočnik, Sp. Besnica 93, tel. 40-523 4572 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, celo ali po delih. Hrastje 90, Kranj 4574 Prodam MOPED calibri, za 1.500 dinarjev in VARNOSTNE PASOVE za v avto (nove). Frelih, Šenčur, Be-leharjeva 39 4575 Prodam VVARTBURGA 353, letnik 1978, garažiran, rumene barve. Oglasite se po tel. 21-894 4576 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Srednje Bitnje 92, Skofja Loka 4577 Prodam CZ 350. Mohorič, Zabrek-ve 9, Selca 4578 Prodam MOPED T-12, v dobrem stanju. Bambič Alojz, Bukovščica 26, Selca 4579 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110 L, letnik 1973. Informacije po tel. 60-726 cel dan 4580 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Bernik, Ševlje 3, Selca 4581 Prodam ZASTAVO 101-L, letnik 1978, delno na kredit. Benedičič, Ži-ganja vas 27, Tržič 4582 Prodam FIAT 750, letnik 1976, dobro ohranjen. Utik 10, Vodice 4583 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do aprila 1981, v dobrem stanju. Mlakar, Voglje 75, Šenčur 4584 Prodam CITROEN GS, oranžne barve ali zamenjam za OPEL kadett od 1973 1 naprej. Zibelnik Zorka, Bašelj 28 a, Preddvor Prodam R-4, letnik 1975, v voznem stanju. Mubi, Predoslje 118, Kranj 4589 » Prodam STROJ za LADO (stan-dart 1200). Batistič, Seljakova 7, Stražišče 4590 Prodam FIAT 750 letnik 1974. Lu-kanec, Bašelj 21, Preddvor Po zelo ugodni ceni prodam ŠKODO 100 S, letnik 1970, registrirano do marca 1981. Oglasite se v popoldanskem ča&u pri Teropšič, Veljka Vlahoviča 10, Planina - Kranj Ugodno prodam HANOMAG F 55, 2,5 t, kason 4,10 X 2,20. Informacije vsak dan od 20. do 21. ure, razen ponedeljka in četrtka po tel. 28-897 Prodam FIAT 124 S, letnik 1970. prenovljen in dobro ohranjen. Pod-lubnik 133, tel. 61-542 4592 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Pivk Viktor, Zg. Bitnje 184, Zabnica 4593 Prodam avto SUNBEAM-HUN-TER 1500 DL, november 1974. Informacije po tel. 28-124 po 18. uri 4594 Najboljšemu ponudniku prodam 126-P. Hribar Brane. Gorenjska c. 33/a, Radovljica 4595 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, v nevoznem stanju, celo ali po delih. Ogled vsak dan popoldan od 15. do 17. ure. Jesenko Niko, Stara vas 253, Ziri 4596 prodam ZASTAVO 101-L, letnik 1978. Hartman Roman, Hafnarjevo naselje 91, Skofja Loka 4597 Prodam OPEL REKORD 1900, letnik 1968, registriran do aprila 1981. Zupan, Krnica 58, Gorje 4598 ŠKODO 110-L, letnik 1973, z neparno številko, prodam za 2,8 SM. Informacije po tel. 45-080 4599 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Zupan Ivo, Breznica 27, Žirovnica 4600 Prodam ALFA-SUD, letnik 1974, registriran do maja 1981. Jakopanec (Podobnik) Mlaka 76, Kranj 4601 Prodam ZASTAVO 125, registrirano eno leto, cena 3 SM. Lahko na potrošniški kredit. Valjavec, Leše 36 4602 Po ugodni ceni prodam generalno obnovljen italijanski FIAT 125. Možno tudi na kredit. Jalen Nada, Rodine 33, Žirovnica 4603 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Ječnik Miha, Zaloše 10, Pod-nart 4604 Zelo ugodno prodam registrirano ZASTAVO 750, letnik 1967. Ogled popoldan. Langtis Dušan, Žeseška 12, Bled 4605 SGP - TEHNIK, TOZD Komunalne dejavnosti Skofja Loka, prodaja dostavno vozilo IMV, neregistrirano. Licitacija bo v ponedeljek, 9. 6. 1980 ob 9. uri za delovne organizacije, eno uro kasneje, ob 10. uri pa za privatnike, v Škofji Loki, Cesta talcev 3 4gog Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1974. Ogled v soboto. Brodnik Jože, Selska 3, Bled 4607 Vzamem vrstni red za GOLFA Telefon 064-26-788 4614 ===* STANOVANJA 1 aliZSORna, iMeta* STANOVANJE ti^Xr0) D°bra "i"« Študentki iščeta ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Brezdomni študentki 4615 Centralno ogrevano SOBO s souporabo kopalnice, oddam. Pogoj predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 4616 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za enako v bloku, s centralnim ogrevanjem. Brkič, Planina 63, Kranj 4617 Dve študentki iščeta SOBO v Kranju, s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja. Šifra: VŠOD 4618 Mlada zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v Radovljici Informacije po telefonu 75-568 v popoldanskem času 4620 Dvoinpol sobno ali trisobno STANOVANJE, do 65 kv. m, kupim v Kranju ali Radovljici. Plačam v gotovini. Ponudbe po tel. 066-24-917 4316 1 POSESTI I Prodam HIŠO v Vižinadi, 17 km od Poreča. Informacije po telefonu 052-27-602 - Pula - od 13. do 21. ure 4f21 Prodam enonadstropno H ISO, zgrajeno do III. faze, v Kranju. Informacije po tel. 25-418 4622 Na^pjtfdaočju fcmočarskega centra Kobla, prodam manjšo PARCELO s senikom. Ponudbe pod šifro: Bohinjska Bistrica , 4L623 PARCELO s staro kmečko hišo blizu Kranja, zamenjamo za počitniško HIŠICO, BRUNARICO začetno gradnjo, parcelo. Ponudbe pod: Prednost Sentureka gora 4624 Kupim STAREJŠO HIŠO ah novo nedograjeno (v III. fazi) na območju Radovljiške ali jeseniške občine. Telefon 50-319 462.> Oglasite se po telefonu 60-801 415« Lesne profilirane, pokončne, lahko tudi vzdolžne BALKONSKE OGRAJE, izdelujem in montiram Šifra: M-cca 400 din 4629 Uokvirjam SLIKE, GOBELINE PRIZNANJA, DIPLOME itd.. Križnar Vladimir, Radovljica, Linhartov trg 23 4630 PRIREDITVE Ansambel JEVŠEK igra vsako so boto, ob 19. uri v hotelu JELEN. V nedeljo, 8.6., ob 16. uri pa na veliki VRTNI VESELICI v Komendi 4631 GD - SUHA pri Predosljah, pri redi v nedeljo, 8. junija 1980, velik« VRTNO VESELICO z bogatim SRECELOVOM in KEGLJANJEM za TELETA. Za prijetno razpolože nje bodo poskrbeli SLAKI s pevci. 4632 HOTEL BOR - PREDDVOR vabi na PLES v soboto, 7. junija. V primeru lepega vremena bo priredi tev od 18. do 22. ure na terasi hotela v nasprotnem primeru pa bo v re stavraciji hotela od 19.30 do 23.30 Igra MODRINA! 4633 VABLJENI! IZGUBLJENO 4.6. 1980 sem pred pošto v Kranju izgubil »AKTOVKO«. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagra di vrne. Renko Dionizij, Predoslje 60, Kranj 4634 Izgubil se je NEMŠKI OVČAR, sliši na ime Runo, star 14 mesecev Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Voglje 78/a ali tel. 49-082 4635 ZAPOSLITVE OSTALO Zaposlim KLJUČAVNIČARJA, po možnosti, kvalificiranega. OD po dogovoru. Šifrer Zlato, Zadružna 10, Kranj, tel. 26-168 4626 Sprejmem KV PLESKARJA. Bizant Dušan SLIKOPLESKAR-STVO, Britof 9, K ran j 4627 PAŠNA SKUPNOST - STARA FUŽINA v Bohinju išče PASTIRJA za pašo jalove živine v planini Dedno polje, za dobo 3 mesecev. Stanovanje je zagotovljeno, osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe sprejema Pekovec Alojz, Stara Fužina 145 do 10. 6. 1980 4628 OBVESTILA: Popravljam vse vrste HLADIL NIKOV in HLADILNIH SKRINJ Oddam v delo 50 kv. m grobega in finega ometa. Informacije po telefonu 064-82-164 vsak dan od 20. ure dalje 4636 Priznan ansambel išče dobrega KITARISTA-VOKALISTA narod ne in zabavne glasbe. Telefon 26-749 4637 Iščem VARSTVO za 14-mesečno deklico v dopoldanskem času. Zula Anica, Tončka Dežmana 8, Planina - Kranj 4638 MATEMATIKO, instruiram za popravne izpite. Telefon 27-329 -popoldan 4639 Iščem VARSTVO za 8-mesečne-ga fantka na Bledu ali Gorjah. Naslov v oglasnem oddelku. 4640 Odda DELAVNICO v najem, za mirno obrt, Cirče 31, Kranj 4641 Mnogo f*rezgodaj nasje nenadoma zapustila nenadomestljiva ljuba žena, draga mamica. hčerka in sestra jožica šter roj. Grafiič Pogreb drage pokojnice bo v petek, 6. junija 1980, ob 17. uri izpred rojstne hiše v Sp. Dupljah 70 Žalujoči: neutolažljivi mož Joža, sinova Žiga in Roki, mama. bratje Janez. France in Filip z družinami in drugi sorodniki Ljubljana, Duplje, Kranj, Skofja Loka Globoko pretreseni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš predragi mož, ata in stari ata jože rakovec iz Poljsice št. 4 pri Podnartu Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 6. junija 1980, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališču na Ovsišah Za njim žalujejo: žena Francka, sin Janez z družino, hčerka Milka, Olga in Francka z družinami Poljšica pri Podnartu, Lesce, Kropa, Britof pri Kranju, 4. junija, .,, ,, im......, Skupna pomoč v nesreči Strokovni seminar v okviru H. sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju sta spremljali dve praktični vaji - Prikaz reševanja iz ruševin v Kranju in reševanja na vodi na Bledu prebivalstva pa je zaradi ogroženosti treba rešiti i/, visokih stolpnic. Po alarmnem znamenju za zračni napad se krajani iz zunanjosti umaknejo v zaklonilnike po kleteh. Znamenje za prenehanje napada je tudi znak za začetek reševalne akcije. Na kraj. ki ga je prizadel napad, najprej prihite krajani. Ob iskanju poškodovanih rešijo zasuta občana iz cevnega zaklonilnika in kupa ruševin. Za njimi priskočijo na pomoč pripadniki splošne enote civilne zaščite v krajevni skupnosti, ki odkrivajo poškodovane in mrtve. Sledi prihod dela združenega odreda CZ iz Kranja. Gasilci gase požar. Spust ponesrečencev ^ zgradbe po drsalnem prtu na vodo zahteva posebno izurjenost. Glede na strateški položaj nase republike in predvideni Široki razmah vseljudske obrambe moramo predvidevati, da na naSem ozemlju v primeru napada ne bi bilo neogrože-nega območja. Zavedati se moramo, da bi napadalec skušal povzročiti čimveč žrtev med prebivalci in si prizadeval onemogočiti delovanje našega gospodarskega in družbenega sistema nasploh. Za ljudi in njihovo imovino pomenijo veliko nevarnost tudi naravne in druge hude nesreče, pa naj bo to v miru ali vojni. Na naSem ozemlju lahko najhujše posledice povzroči potres. Prizadanejo nas lahko obsežne poplave, zemeljski in snežni plazovi, veliki požari in druge nesreče. Dobra zaščita in reševanje ljudi ter dobrin v takšnih razmerah so izrednega pomena za zmanjšanje žrtev in škode. Kot najširša oblika pripravljanja in udeležbe delovnih ljudi ter občanov pri zagotavljanju tega cilja ima odločilno vlogo civilna zaSčita. Njeni pripadniki se organizirajo, opremljajo in usposabljajo za kar najboljše izpolnjevanje zadanih nalog v sistemu naše splošne ljudske obrambe. Prispevek vse boljšim rezultatom na tem področju so tudi vaje enot civilne zaščite. Na dveh vajah, ki sta spremljali strokovni seminar s področja civilne zaščite v Kranju, so pripadniki enot civilne zaščite pa drugi delovni ljudje in občani prikazali minulo sredo v Kranju reševanje iz ruševin in z višin, včeraj pa na Bledu reševanje na* vodi in iz vode. Reševanje iz ruševin Vajo v kranjski krajevni skupnosti Planina so izvedli pod domnevo, da je sovražnik napadel mesto iz zraka s klasičnimi napadalnimi sredstvi. Glede na to domnevo se podre stavba in zasuje več ljudi, drugo stavbo zajame ogenj, velik del Reševanje izpod ruševin je težavna naloga. velika tebim liti L ugodne cene g* TRENUTKI SPJt)SCENOSTI ? V OBUTVI Krani - V sredo in četrtek, 4. in 5. junija, so v okviru 8. sejma opreme m sredstev civilne zaščite priredili v Kranju strokovni seminar o reševanju i: ruševin in na vodi. Odprl ga je predsednik sveta civilne zaščite SFRJ gtne ralpolkovnik Ivan Mišković, kijev uvodnem govoru med drugim poudaril, da nrinrava za reševanje ni pomembna le za jutn za morebitno vojno, ampak tudi za danes, za mirnodobne razmere. V nadaljei>anju seminarja je nkn* 650 udeležencev iz vse Jugoslavije poslušalo predavanja iz sedmih različnih tem Oba popoldneva so si tudi ogledali praktični vaji v Kranju in na Bledu (S) - Foto: F. Perdan Reševanje iz vode Cilj vaje za reševanje na vodi in iz vode, ki so jo izvedli na Bledu, je bil prikaz ukrepanja štabov in enot civilne zaščite ob rušilnem potresu in delovanja samozaščite delovnih ljudi ter občanov v razmerah zaradi nesreče.' Po domnevi vaje so posledice potresa najhujše pri hotelu Toplice. Zasut je glavni vhod, cesta ob hotelu in sprehajalna steza ob jezeru, v hotelu pa je delno porušeno stopnišče. Na blejskem otoku izbruhne požar, pozneje ogenj zajame tudi hotelsko kuhinjo. V vodo zdrsne osebni avto. v Kraj nesreče zavarujejo pripadniki narodne zaščite iz krajevne skupnosti in hotela Toplice. Pred prihodom enot civilne zaščite je moč opaziti samozaščitno obnašanje delovnih ljudi in občanov. Delavci jevni skupnosti in občini. Gasilski oddelki CZ iz krajevne skupnosti in ekipa prve medicinske pomoči hite na otok, kjer okrog sto obiskovalcev ogroža požar. Občinska specializirana enota za reševanje iz vode namesti pod hotelom splav, na katerega pripadniki enote za reševanje z višin po drsalnem .prtu spuščajo ranjence iz hotela. Ekipe prve medicinske pomoči nudijo poškodovanim pno pomoč. Potapljači iščejo morebitne ponesrečence v vodi in potopljem avtomobil. Najdeni avto potegnejo iz vode s pomočjo dvigala na lafff • njaku. Vse ranjene iz hotela in i otoka s čolni prepeljejo na obalo, kjer je postaja splošne medicinske pomoči blejskega zdravstvenega doma. Težje ranjence prepeljejo reševalni avtomobili v bolnico. Na koncu reševanja iz vrhnjih nadstropij hotela se na splav spuste reševalci; prvi po drsalnem prtu GI hotela rešujejo sprehajalce, ki so ob stresu padli z obale v vodo. Drugi slednja dva pa po vrveh, rešujejo zasute in ranjene v hotelu. m ivc'\\\ reševanja se povežejo Besedilo: S. Saje štabi civilne zaščite v hotelu, kra- Slike: F. Perdan P*1" p hj ti Z višine je poškodovanega moč spustiti s pomočjo različne reševalne opreme. geofonisti odkrivajo nevidne žrtve v ruševinah, enote za tehnično reševanje pa odstranjujejo betonske elemente in organizirajo reševanje prebivalcev iz višin z raznimi pripomočki. Ker so med rešenimi občani tudi poškodovani, je potrebna pomoč enot prve medicinske pomoči. Ekipi iz krajevne skupnosti se pridruži ekipa združenega odreda, ki jo pripelje helikopter. Ranjence po oskrbi odpeljejo reševalni avtomobili kranjskega zdravstvenega doma. Za zahtevnejše reševanje z višin pripelje helikopter člane gorske .*Ko ki rešijo še zadnje stolpnice, zagotove r ite iz krajevne skupnosti m aeiavn posta je milice, ki skrbe za varnost. reševalne službe, ogrožene prebivalce ogrožene k»---- Seveda, uspešnost akcije zag« tudi pripadniki narodne zasči 'irajevne skupnosti in delavci p e milice, ki skrbe za varnost. ^ potopljenegQ ^ ^ Prebivalci občine Skofja Loka pred referendumom 825 učencev v petih učilnicah ■SoUki een^r - kovinsko, in ^SWWSW nTv?rchentru^renenega izobrale- vanj a »Izobražujemo kovinarske poklice, avtomehanike, monterje in ob delu voznike. Za vso to široko paleto poklicev imamo le pet učilnic in v šolskem letu 1979/80 je šlo skoznje 825 učencev,« je začel opisovati razmere v Šolskem centru za kovinarsko in avtomehanično stroko ravnatelj Peter Finžgar. »Učna tehnologija in oprema je zastarela, težave pa so tudi v tem, da primernih učil ni mogoče kupiti. Večino kabinetov smo opremili s pomočjo učencev in organizacij združenega dela tako, da so zbrali najrazličnejše dele in jih prilagodili za učno sredstvo. Primanjkuje nam tudi drugih prostorov, namenjenih za izvenšolske dejavnosti in vzgojo. Tako na šoli skoraj ni mogoče organizirati sestanka z vodstvom mladinske organizacije in šolske skupnosti. Šola je namreč povsem zasedena od 7. do 20. ure.« »Kaj pa delavnice? Ustrezajo zahtevam sodobne tehnologije proizvodnje?« »Kovinarske delavnice imamo v kletnih prostorih in so popolnoma neustrezne za sodoben pouk. Avto-mehaniška delavnica ima dobro lokacijo, je sorazmerno dobro opremljena, je pa pretesna. Težave imamo tudi s telesno vzgojo, ker imamo telovadnico zagotovljeno samo v pe- tek in zato tudi šolsko športno društvo ne more zaživeti tako, kot bi moralo.« »Prihodnje leto srednje šole preidejo na usmerjeno izobraževanje. Se vam potem obetajo boljši časi?« »Naša šola je nosilec investicije za izgradnjo novega centra usmerjenega izobraževanja, ki ga gradimo na Podnu v Škofji Loki. V novi šoli bo 45 sodobno opremljenih učilnic: učilnice za strokovne predmete, tuje jezike ter naravoslovno matematične predmete in sodobno urejeni ka bineti. Razen tega pripravljamo gradnjo novih šolskih delavnic ia kovinarsko stroko pri LTH. Sred stva bomo zbrali s pomočjo organizacij združenega dela, za katere iio-bražujemo kovinarje in avtomehanike.« »Sredstva za center usmerjenega izobraževanja se ie dalj ta-aa zbirajo. Zakaj je torej ta iola vključena v referendumski program?« »Denar za šolo usmerjenega a* braževanja, ki bo prva na Gorenjskem, se od leta 1978 zbirajo v vikni 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Vendar pa je za dokončno dograditev in opremo nove šole denarja premalo. Dograditev nam ho omogočil samoprispevek občanov. ki bo hkrati tudi pomagal, da bon« lahko uresničili prehod na usmerjeno izobraževanje in šolanje za potrebe združenega dela. V naši občin, namreč še vedno primanjkuje stro kovnih delavcev kovinarske stroke in na novi šoli bodo imeli učenci u . domače občine možnost, da se irsv f° lajo za omenjene poklice.« »Korak v usmerjeno iaobrafte- vanje pa je vaša iola naredila le letos«. »Že jeseni bomo odprli oddelek strojne tehnične šole v sodelovanju z iskrškim šolskim centrom. Za Mo se je do sedaj prijavilo 26 učencev u vse občine.« L. Bogataj