Zgodilo se je pred 33 leti
ko so 3- maja 1942- leta v Dim-nikovem hribu nad Sostrim od-jeknili okupatorjevi streli, pod katerimi sta omahnila moj brat Florjan Zagar in Božo Tomažič iz Novih Jarš. Oba so ujdi ItaK-jani na poti v partizane.
Florjanov rojstni kraj je bila vas Adergas - Velesovo pri Kra-hju- Leta 1924 smo se preselili v Ljubljano in od takrat smo ži-veli v ZelenJ jami. Lepo smo se razumdi v družini, v kateri smo bili trije bratje, sestra in mati. Oče nam je urnrl v Ameriki, ka-mor je odšel za boljšim kosom kruha. Florjan se je izučil kro-jaške obrti. Bil je zeJo delaven, mime narave, rad je imei petje, nadvse pa planine, kamor je po-gosto zahajal.
Ko smo njegovi domači prve dni po osvoboditvi obiskali kraj, kjer je bil ustreljen, so nam prijazni domačini pokazali cdo drevesa, h katerima sta bila s Tomažičem privezana pred šreijanjem. Neznana roka je z drobnim kamenjem obložila SrS krog okoli debla, vanj pa nasadila cvetje. Pri Tomaži-čevem so to bile nizke vrtne trajnice, pri Florjanovem pa gozdna flora- Kakšno naključje, sem raztnišljal, kot da je tudi ta oseba vedela, kako je ljubl pla-nine in živijenje, ki jih obdaja.
Tamkajšnja organizacija zveze združenj borcev je poskrbela, da je bil pozneje v bližini tega kraja po-stavljen spomenik vsem štitim žrtvam, ki so bile ustreljene v tem gozdu: Francu Galiču iz Dobrunj, Jožetu Vidicu iz Sostrega, Florjanu Žagarju in Božu Tomažiču.
Florjan je bil že pred vojno aktr ven sodelavec v naprednih sindi-kalnih organizacijah. Iz teh časov se
fi spominja njegov sodelavec Milan ter, takrat krojač, sedaj direktor VdetekstUa TOZD Modna konfek-cija. Bila sta dlje časa skupaj v vod-stvu sindikata oblačilnih delavcev v Ljubljanii Ster kot predsednik. Flor-jan pfl kot tajnik. Ta sindikalna organizacija, ki je bila vključena v URSJ, je imela do 140 članov kroja-čev, oiganizacijsko pa je zajemala območje od Sentvida do Zaloga.
Med letoma 1939 in 1940 je oblast to sindikalno oiganizacijo ukinib- Milan Šter se spominja, da so kjjub prepovedi organizirali dva uspela ilegalna štiajka pod geslom ,,za boljše delovne pogoje". Eden od njiju je trajal kai 14 dni s prekj-nitvijo dela-
Namesto ukinjenega sindikata so nato kiojači ustanovUi otganizacijo PomodniJki zbor z isto politično usmeritvijo. Tudi tej organizaciji je predsedoval Mjlan Ster, Florjan pa je vodil tajniSke posle. Ster se spo-minja, kakp je bil Florjan vesten pri delu. Doma je prepisoval zapisnike, pisal vabila in jih s kolesom raznaal članom. Med sodelavci je bil zelo priljubljen, tovariški in globoko ču-teč do vsakogar. Ko se je pričela vojna in z njo okupacija, se je Flor-jan takoj pridružil organizatorjem upora. Med krojači so ustanovili ved odborov OF. Zanje je pridobival pri-staše, saj jih je kot sindikalni delavec med kiojači dobro poznal. Potrebe so narekovale, da so se najprej lotili pripiav za organizirano izdelovanje vojaških oblačil, nahrbtnikov, totbic in druge, za naso hitro naraščajočo partizansko vojsko ptepotrebne opreme. Ta organizacija je potrebo-vala zanesljivo intendantsko organi-zacijo, v katero je bil vključen tudi Florjan. Vodil jo je krojač Drago Poljanšek-Marko, ki je v Sadinji vasi organiziial tudi krojaško delavnico. Tudi pri Florjanu so se ot> večerih zbiiali njegovi znanci iz delavnic in Svali pozno v noč, celo ob nedeljah. Prinažali pa so mu tudi izdekna oblačila, kateia je Florjan odpo Sljal naprej, pa zbiane denaine prispevke in drugo.
Florjan je bil poleg svojega po-klica nadarjen tudi za tehniko. Za-radi veselja do takega dela - ali pa ir drugih nagibov - je spomladi leta 1941 napeljal hišni telefon po vseh stanovanjih, v svojo sobo pa tudi sti-kalno napiavo, ki ga je opozaijala, da so se odprla vhodna vrata v nje-govo podstrešno stanovanje. Na nje-govi nočni omarici se je istočasno prižgala lučka. Tako je imel vedno dovolj časa, da je posktil sumljive stvari pred nevarnim obiskom. Prav ta napiava pa bi bila za vse nas sko-raj usodna. 20. ali 22' aprila 1942. leta je bila že zarana zjutraj bloki-lana v$a Zelena jama. Bila je to že tietja racija po februarju, ko je oku^ pator dogradil žico okoli Ljubljane. Florjan se je ob prejšnjih tacijah umikal v skrivališče, ki ga je imel ob
podstrešni sobici, tokrat pa tega ni uspel.
Odpeljali so nas vse tri: mene, Jo-žeta in Florjana- Potem pa so pri-drveli v hišo in FLorjanovo stano-vanje še drugi vojaki. Iskali so mo-ške. Ko so opazilj Florjanovo signal-no napravo, so zmagoslavno ugoto-vili, da so odkrili ,,radijsko oddajno postajo"- Takoj so okrog hiše posta-vili močno stražo. zastražili pa so tudi križišča na Poljedelski in Siedi-ški ulia. tako da ljudje niso mogli tnimo naše hiše. V hia sta ostali le moja žena in svakinja Fani z malima otrokoma. Kmalu so prišli še karabi-njeiji in civilna policaja. Vojakoma, ki so bili razporejeni ob hiš so pri-peljali karite z bencinom ter čakali le Še povelje za požig.
Nato se je pričela hi&ia preizkava. Omenil sem že, da smo imeli v sta-novanju napeljan telefon. Ob tej žični napeljavi so vojaki pretaknili vsa stanovanja, od podstrešja do kleti- Sreča v nesreči je bila, da ob tem iskanju niso odkrili ničesar dru-gega. V kleti smo imeli namreč skri-to tazno »previatniško" literaturo, pod stopniSčem ob vhodu v moje stanovanje, pa smo imeli skrite tii radijske aparate; enc^a teh je bil lastnjk nai znanec, ki je odšel v par-tizane. Te apaiate bi morali po od-redbi okupatorjev oddati njim. V dmtnici  poleg hiše je Jože pred
ložaje". Takoj za tem je svakinja ne-varno Skatlo zakopala r>a vrtu, na-slednj^a dne pa jo je Cotičeva od-nesla.
' Po dveh dneh skrivanja in priprav smo se va trije podali na pot v parti-zane. Aktivisti iz Zelene jame so po-skrbeli vse potrebno za varen pre-hod fiez Hok, ki je bil takrat za šolo ob Šmartinski cesti. Pri Stepanči-čevih na sedanji Kajuhovi ulici, smo se preoblekli v mitničarske uni-forme, vsakega posebej pa je sprem-ljal mimo straže Franc Jemejčič, uslužbenec na Ijubljanskem magi-stratu. Preoblekli smo se v neki Sipi za blokom. Prvi je odšel Jože in se oglasil pri Lojzetu Zajcu, mehaniku v Zgornjem KaSju. Z njim se je naj-bolje poznal, saj je bil poročen z njegovo nečakinjo. Dogovorila sta se, da nas sprejme v zavetje in po-skrbi za zvezo za odhod v partizane. To mu ni bilo težko, saj nismo bili prvi, ki so se sktivali pri njem, pa tudi tamkajšnje aktiviste, s katerimi je vzdrževal stalne stike, je poznaL
Tako smo se vsi trije zna3i v pod-strešni sobici, ob motebitni nevar-nosti pa bi se lahko zatekli v ,,bun-ker", kj je nekdaj služil za sušenje mesa. Že drugi dan proti večeru nas je obiskal Andrej Lovše, aktivist OF iz Zgornjega Kašlja, nam dal potreb-na navodila in obljubil, da nas čim prej popelje na pot. Povedal sem
valcev, na katere so čakaU, pa ni bilo. Tako je vsak po svoje bežal, kakor je vedel in znal. Jože je skočil v narasli potok. Zavickel se je pod iušo in korenine, ki jim je zemljo spodjedala voda. Italijani so skakali čez potok, vendar ga zaradi temer nihčerii opazil. Florjana in Toma-: žiča pa so na begu ujeli. Oba so od-peljali v sostrško ialo. Tako so pri-čeli z zasliševanjem in nečloveškim^ mučenjem. Hoteli so zvedeti. kdo so ostali banditi, lastniki nahrbtnikov, ki so jih pustUi na kozolcu in jim pobegnili- Kljub irtučenju nista ni-kogar izdala- V nedeljo olcrog 18. uie so oba odpeljali v Dimnikov hrib in ju tam ustrelili. Florjan je umii dan pred svojim 24. rojstnim dnem.
2e naslednje jutro okoB pol šeste ure je prišel do našega doma neki moški. Potrkal je na okno in pokU-cal svakinjo. Povedal je o Florjanovi, usodi, iziočil njf^ove pozdrave in. sporočil, naj bomo vsi mimj, ket ni ničear izdal. Na vpra&nje, kdo je, je izjavil, da je bolje, če nihče ne ve za njegovo ime. Prq)ričana je bila, da je to delavec ki je fel ob festih na delo in kot aktivist prenesel Flor . janovo sporočilo.                           .  j
Seisto dopoldne okrog 10. uie pa   ¦ se je na domu oglasil tudi Viktor Mohar  jz  Cilenškove ulice, usluž-benec na Žalah, sicer aktivist OF in sporočil, da so m  Zale pripeljali
V nedeljo proti vcčetu so Žagarja in Tomažic- ^l^.j— ¦ ^.>..,,mw, ....- ..~ „„„„„„ „. JU „..;   , ustrelili                                                                                                                                           1
dvema dnevoma zakopal dve puškj, fevolverje in večjo količino munf c^je. To orožje je v začasno shrambo prinesel Zdravko RakuSček, član na-rodne zaščite s terena. Najbolj pa nas je skrbelo, če bodo odkrili Flot^ janovo pločevinasto Scatlo, v kateri je hranil številne naslove in skice iz njegovega ilegajnega dela- Visela je na žici pod stopnicami, po katerih so ves dan hodili in posedali stra-žarji. Istočasno so zasliSevali svaki-rgo Fani. Hoteli so zvedeti od nje, kje je bil Florjan ob prejšnjih blo-kadah, ket ga niso imeli v evidenci, s kotn se druži in kdo prihaja k nje-mu. Prevajala jim je naša soseda di. Steletova, ki je bila zato tudi njr hova ujetnica, saj do 14. uie ni sme-la zapustiti naSehiše-
Medtem so nas vse tri izpustili, vendar domov nismo smeli, saj smo bili že v kasaini obveSčeni. kaj se dogaja doma. Bili pa smo tudi že vsi aktivisti OF in smo razmišljali tudi o morebitnem izdajstvu. Florjanu je bilo najteže. Čutil se je krivega, da je s svojo tehniko povzročU toliko skrbi. Zatekel se je k tovarišu Šteru in mu ves zaskrbljen povedaL kaj se je zgodilo. Bal se je, da ne bi to na-pravo namenoma razglasili za relej-no postajo, saj ni zaupal v poštenje Italijanov. TakVat so namreč po vsej Ljubljani mrzlično jskali radijski od-dajnik OF, pa ga niso mogli najti. Poleg tega je Florjana močno skrbe-la usoda tiste Skatle, za katero je ra-zen njega vedela le svakinja Fani. Takoj ko je bila zapora ulice uki-njena, je poslal mladinko Zofko Co-tičevo iz Zelcne jame na opazo-vanje. da bi kaj zvedela. Prek vrta ji je svakinja s kretnjami spotočila. da niso na3i ničesar.
Šele proti večeru so pripeljali ne-kega svojega tehnika, ki je strokov-no ugotovil, da ne gre za radijski od-dajnik. Kljub temu so potrgali vso žično napeljavo, signalno napiavo pa so odpeljali z nočno omaiico vted. Okrog sedme ure zvefier so stražarjem Se pripeljali večerjo, po dvajseti uri pa so zapustili svoje ,,po-
mu, da se spoznam na minerska de-la. Zato sem bil prvi na vrsti za od-hod. Po treh dneh bivanja pri Zajcu sem odšel k Lovšetu na dom, od ko-der sva nato krenila čez ka&ljski most V gostilni Pri Ftanžetu so že čakali drugi to^aria. V spremstvu 3-<51anske patrulje smo krenili na pot. Gazilj smo sneg do kolen in 29. aprila okrog osme ure zjutraj prr spdi na Kremenjek. Tam sem prvič videl Staneta Rozmana. Ta dan je bila svečanost, na kateri je tovariš Stane razvil prapor IL grupe odre-dov, katerega smo mi prinesli s seboj. Stane Rozman je s svojim to-variŠcim nastopom naptavil name globok in nepozaben vtis.
Florjan in Jože pa sta od9a z na-jlednjo skupino, ki se je zbrala v so-boto 2. maja pri Premaijevih, po do-mače pri Krzetovih. S kašeljske stra-ru sta jih odpeljala čez Ljubljanico aktivista OF Andrej Lovfe in Štefan Alič iz Zgornjega KaSja. Na Primai-jevem kozolcu naj bi 11 novodošlih partizanov prenočilo in pričakako nadaljnje zveze. Tisto noč pa so Ita-lijanf ponovno prignali v dobrunjsko občino ogromno vojakov, piečesali so dobesedno v$e okoližke vasi, da-leč v gozdove pa si niso upali, saj je minilo komaj mesec dni, kar so do-žlveli poraz na Lipoglavu, kjer so z močnim oddelkom napadli tabo-rišče Štajarskega bataljona.
Tudi to sobotno noč z drugega na tretji maj in v nedeljo, so italijanski vojaki lovili moške po hišah, oestah in gozdovih. Večina tovarišev, ki so na Primarjevem kozolcu čakali na zvezo, je ptavočasno pobegnila v go-zdove. Našlj so le njihove nahrbt-nike, kozolec pa zažgali.
Brat Jože mi je pozneje, ko sva se našla v partizanih, pripovedoval, kako jfe bilo takrat- Verjetno so Ita-lijani iznenada ptidrveli v te kraje, tako da odgovorni aktivisti niso bili pravočasno obveščeni in niso mogli pteprefiiti prihoda novodošlih tova-rišev, ki so prihajali iz raznih smeri na dogovorjeni kiaj. Bila je tudi noč, pa kraj premalo znan, spremlje-
ustreljenega Florjana in Tomažiča. Ponudil je možnost, da so ga svojci videli. ,,Pogled nanj je bil srhljiv," je dejala moja sestra. BU je ves moder in zbit od težkih udatcev, prsi pa so mu prebile številne kiogle. Moj svak je z znanjem italijanskega jezika in s pomocjo aktivistov OF na Zalah uspel, da je bil opravljen običajen pogreb in da je bil Florjan pokopan v diužinsko grobnico.
Brat Jože je ležal v potoku toliko časa, da so Italijani zapustili oble-gani ktaj. Iz gozda se je plazeč pri-bližal nekemu kozolcu, vendar se za-tadt pasjega laježa ni upal do njega. Plazil se je naprej do diugega in se na njem skrival do naslednje noči.
Odločil se je, da se vrne v Kašelj k Lojzetu Zajcu. To mu je uspelo šeie tretjo nod. Bil je ves pTemiazen, pre-močen, blaten in lačen. Od prehlada 90 mu močno otekle noge, mučil pa ga je tudi hud kašelj. Zajc ir.u je hi-tro preskrbel zdravila, ki jih je dobil pri dr. Jenku v Polju. Ob skrbni negi Zajčeve mame je počasi okreval, ta-ko da je lahko 18. maja ponovno odšel z novo skupino na pot. Tudi toktat je Sel v spremstvu Andreja Lovfeta. V Slapah so piecej številno skupino aktivisti srečno prepeljali čez Ljubljanico, kjer so jih čakali drugi spremljevalct in z njimi nada-ljevali pot do sprejemnega centra na Lipoglavu.
Jože je že čez dva dni doživel ognjeni krst v veliki dvodnevni bitki II. grupe odredov z Nemci na Jan-čah. 23. marca 1943 je padel v znani ofenzivi v Jelenovem žlebu. Oba sva bila borca Gubčeve brigade. Trpljenje in umor najinega brata Florjana naju je zelo prizadelo. Spo-min nanj naju je spremljal na poho-dih, ob počitku, posebno pa v spo-padih z okupatorjem. Umrl je kot zaveden Slovenec in komunist za na-k> težko priborjeno svobodo in tiste cilje, za katere se je bojeval v vrstah naprednega delavskega gibanja.
ANDREJ ŽAGAR-MAJ