Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 125Razmišljanja Ciril OBLAK Gorenjska hitra železnica bi lahko bila tudi primestna železnica ... V Evropski uniji in tako tudi v Slove- niji se urbanizacija prostora ureja na- črtno. V naši državi se sicer zdi, da je urejanje prostora včasih tudi stihijsko. Sedanji procesi preobrazbe prostora ne bi smeli biti nenačrtni. Zdi se nam, da je urbanistična stroka ponekod nespo- sobna ali odrinjena. Razdrobljenost na množico občin daje vtis, da vsaka obči- na gospodari s svojim prostorom, ne da bi upoštevala sosednje občine in regijo. Zato je načrtovanje prostora dejavnost, v kateri sodeluje veliko različnih strok v regijah, nujna in edina možnost za zastopanje interesov vseh vpletenih v urbanistični razvoj. Prostor je lahko definiran tudi z arhi- tekturo, ki naj bi bila umetnost obliko- vanja prostora. Človek poskuša prostor obvladati, ko se v njem naseli, želi v njem tudi preživeti. Sodobna kriza prostora je posledica hitrega razvoja človekove tehnologije, ki ga v urbanem prostoru velikokrat tudi stihijsko prehiteva. Vse pa je odvisno od civilizacijskega odnosa človeka do urbanega prostora. Globalna ekonomska kriza, ki nas je zajela, zahte- va ponovno ovrednotenje človekovega odnosa do prostora. Prisluhniti je treba prostoru, ga prepoznati, oceniti njegove kakovosti, ga spoštovati in šele nato s sedanjo človeško močjo poseči v njegov utrip s spoznanjem, da v urbaniziranem prostoru omogočimo čim manj nasilno preživetje človeku in naravi. Gorenjski se obeta velik prostorski poseg z načrtovano hitro železnico do Avstrije, ki bo vplival tudi na razvoj le- tališča Brnik, na cestno ureditev Kranja ter na osebni cestni in železniški promet v primestju Ljubljane. Obratno pa lahko na omenjeni promet vpliva tudi lokacija novega, z natečajem zasnovanega letali- škega terminala ob avtocesti. Del hitre železnice med Ljubljano in Kranjem bi namreč lahko imel funkcijo primestne železnice, če bo potniški terminal posta- vljen ob avtocesti. V 80. letih prejšnjega stoletja je bil izveden arhitekturni nate- čaj za ta »južni terminal« (1.  nagrada arh. C. Oblak) in v ta namen tudi zgra- jen AC-priključek. V Kranju je bila spomladi  2013 na pobudo krajanov v krajevni skupnosti Primskovo, ki imajo parcele na trasi re- zervata »severne obvoznice«, obliko- vana civilna pobuda za izbris rezervata. Rezervat »severne obvoznice«, je bil načrtovan v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bila v urbanističnem načrtu mesta Kranj načrtovana trasa avtoceste še pod Šmarjetno goro, nad železniško postajo. Ko je bila zgrajena avtocesta severno od Kranja, je postala »severna obvoznica« kot vzporednica avtoceste nesmiselna, zato se verjetno v vseh petdesetih le- tih do danes ni realizirala. Medtem se je cestni motorni promet v vzhodnem delu Kranja tako povečal, da povzroča zgostitve in zastoje. Kot arhitekt, ki od leta  1962 delujem v Kranju, sem poskušal analizirati to prometno problematiko in pripravil predlog za prostorsko-prometno ure- ditev, kot predlog za OPN. Predlog je bil 26.  marca  2013 posredovan KS Primskovo (predsedniku KS), 28. mar- ca 2013 pa tudi razposlan članom civil- ne pobude. V ta namen je bil v predlogu za »civilno pobudo« obravnavan širši prometni prostor občin Naklo, Kranj, Šenčur in Cerklje. Preprosto zato, ker se prometnega nereda ne da rešiti par- cialno, na primer s štiripasovno cesto iz občine Šenčur, ki bi samo premaknila zastoje in kolone vozil proti Kranju. V tem delu Kranja je treba promet razpr- šiti in samostojno priključiti na AC z novimi priključki. Vzhodni priključek Kranja na AC je namreč z razširitvijo zazidave postal predvsem zahodni pri- ključek Šenčurja. Predlog za civilno pobudo »severna obvoznica« pri KS Primskovo MO Kranj: pripombe na razgrnitev OPN Te pripombe so rezultat več kot tridese- tletnega stalnega strokovnega spremlja- nja prometnih tokov na širšem obmo- čju Kranja in urbanističnih rešitev iz prvonagrajenega internega natečaja za »južni terminal letališča Brnik«, na razprave civilne pobude KS Primskovo, ki so vključevale pobude zainteresiranih krajanov glede »severne obvoznice«. Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 126 Razmišljanja Uvod Ob razgrnitvi občinskega prostorskega načrta (OPN) za MO Kranj imamo pripombe o nerešenih prometnih te- žavah na področju cest in železnice na območju občin Naklo, Kranj, Šenčur in Cerklje ter vse do Ljubljane. Za krajane KS Primskovo je posebej problematičen »rezervat za severno obvoznico« med Naklom in Šenčurjem, ki poteka na južni strani avtoceste in se krajanom ne zdi smiseln, ker ima funkcijo obvoznice lahko že avtocesta. Za mestno občino Kranj je najbolj problematičen cestni promet, saj v prometnih konicah prihaja do velikih zgostitev prometa in zastojev, očitno postaja Kranj spalno naselje za ljudi, ki delajo v primestju Ljubljane. Lega letališča Brnik v občinah Šenčur in Cerklje vpliva na ponavljanje urba- nih funkcij. Ker je Kranj četrto največje slovensko mesto, ima najbrž pravico do več priključkov na avtocesto. Krajani zato predlagajo priključek v Gorenjah na cesto, ki pelje iz Stražišča mimo Qlandie, Tuša in Mercatorja. Načrtovana hitra železnica (po kateri bi potekal tudi primestni promet) bi bila ugodnost za razvoj vseh gorenjskih ob- čin. Zamisel o primestni železniški pove- zavi bi bila dolgoročna rešitev osebnega prometa v primestju Ljubljane, letališča Brnik, Kranja, Škofje Loke, Medvod (z odcepom proti kamniški progi pa tudi za Kamnik in Domžale). Kompleksno bi se železniški promet s primestno železniško povezavo dalo rešiti tako v korist gorenjskih občin in letališča ter tudi v korist Ljubljane, v kateri bi se zmanjšala potreba po parkirnih mestih za delovna mesta uslužbencev, šolarjev in študentov iz primestja, ki bi name- sto avtomobilov uporabljali primestno železniško povezavo. Po grobi oceni bi primestna železniška povezava med Kranjem in Ljubljano pokrila urbanizi- rano območje s pol milijona prebivalcev, kar pomeni, da bi bila rentabilna. Predlog prometne ureditve: cestni promet Namen tega predloga cestnega omrežja v medobčinskem prostoru občin Naklo, Kranj in Šenčur je, da težave s prome- tom ne reši s »severno obvoznico«, am- pak drugače. Za prostorsko načrtovanje bi bilo ugodno, če bi prizadete občine med seboj tesno sodelovale. Kranj ni več regionalno središče Gorenj- ske, ker ni več »pokrajin«, ampak je prej spalno naselje za primestje Ljublja- ne. Severna obvoznica nima v novem kontekstu prostorske ureditve nobene vloge, zato se tudi ni realizirala. Povzro- ča pa za del krajanov Primskovega ve- like težave pri razpolaganju z zemljišči. Slika 1: Zemljevid s predlogi za spremembe OPN, MO Kranj Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 127Razmišljanja Dolgoletno vztrajanje pri »rezervatu« izhaja še iz časa, v katerem je bila na- črtovana avtocesta pod Šmarjetno goro na desnem bregu reke Save, in zdaj ni več utemeljeno. Zato predlagamo, da se opusti, cestni promet pa se rešuje po pre- dlogu, opisanem v nadaljevanju Kranj potrebuje posebno vzhodno vpadnico z avtoceste, ne pa odcep na lokalno cesto pri Šenčurju, kjer so vsakdanji zastoji že pri povprečnem prometu. Poleg tega je Kranj, kot že rečeno, četrto največje me- sto v Sloveniji, zaradi česar je upravičen do več priključkov na avtocesto. Glavna vzhodna vpadnica v Kranj bi po- tekala iz rekonstruiranega AC-priključ- ka za letališče Brnik. Od tod bi potekala nova vzhodna vpadnica do trgovskega centra Tuš na prečno vzhodno cesto relacije Škofja Loka–Preddvor, ki bi se na odseku Labore–Gorenje razširila v štiripasovnico in bi imela severno od trgovskega centra Mercator nov priklju- ček na avtocesto. Ta priključek bi zelo skrajšal tudi dostop do protokolarnega objekta Brdo. Ta vzhodna vpadnica bi potekala pretežno po gozdnih površi- nah, imela pa bi tudi funkcijo obvoznice za naselja od Vogel do Kranja (Vogle, Voklo, Prebačevo, Hrastje, Čirče, Pla- nina). Priključek vzhodne vpadnice bi bil na srednjem delu štiripasovnice, to je bližje jedru spalnih naselij, zato bi bil promet na štiripasovnici razporejen bolj uravnoteženo. Za predlagano cestno omrežje ne bi bilo treba opraviti večjih rekonstrukcij na av- tocesti. Predvsem pa bi odpadel velik vi- adukt ter izkopi v teren med stadionom in Primskovim, kar je bilo predvideno s »severno obvoznico«. Most čez reko Kokro, ki je narisan v podaljšku »vzho- dne vpadnice« iz smeri trgovskega cen- tra Tuš, za sedanje reševanje prometa ni nujno potreben. Je pa obetaven za pri- hodnjo prostorsko ureditev mesta kot celote, tudi za lokacijo avtobusne posta- je, ki bi lahko ostala v središču mesta na sedanji lokaciji, in za navezavo na cesto proti Naklu ter prihodnjo zunanjo ob- voznico (ring) čez Savo v Stražišče (med Šmarjetno goro in Joštom). Predlog prometne ureditve: železniški promet Nekaj podatkov za osvetlitev predloga primestne železnice med Ljubljano, le- tališčem Brnik in Kranjem. Na razstavi skupine POT (slikar Z. Pu- har, arhitekt C.  Oblak in slikar V.  Tu- šek) v Augsburgu in ponovitvi razsta- ve ob 70-letnici V.  Tuška v avli MO Kranj leta  2006 (razstavo je odprl žu- pan M. Bogataj) je bil prikazan predlog primestne železnice med Ljubljano, le- tališčem Brnik, Kranjem, Škofjo Loko, Medvodami in Ljubljano. O razstavi je poročal časnik Dnevnik (avtor Miran Šubic, 7.  januar  2006, »Z vlakom na brniško letališče«). Že leta  1987 pa je bil z internim arhitekturnim natečajem načrtovan južni terminal letališča Brnik v bližini AC-priključka za Brnik, v ka- terem je prvonagrajeni projekt predvi- deval primestno železnico iz Ljubljane (prva nagrada na internem natečaju za »južni terminal« letališča Brnik, Slove- nija projekt Ljubljana, november 1987). Predvidena posodobitev gorenjske žele- znice po obstoječi trasi je odpadla. Predvidena je bila nova trasa gorenj- ske hitre železnice, katere predlog od leta  2006 poteka ob trasi gorenjske av- toceste. Primestna železniška povezava bi na odseku med Ljubljano in Kra- njem potekala po progi hitre železnice. V Struževem (pod Exotermom) bi bila povezana z obstoječo progo Kranj–Na- klo. Primestni vlaki bi vozili vsako uro v obe smeri, tako da bi bili letališče Brnik in kranjska postajališča povezani z Ljubljano vsake pol ure. Iz Kranja v Ljubljano prek Brnika ali pa prek Škofje Loke. Letališče ima premalo prometa, da bi imelo svoj krak železnice. Po tem predlogu bi primestna železni- ška povezava dopolnjevala dostop na letališče, rentabilnost pa bi primestni železniški povezavi dalo primestje Lju- bljane s približno pol milijona prebival- cev. Med Brnikom in Kranjem bi bila postajališča na letališču Brnik, v Šen- čurju, Kranju pri centru Mercator, pri stadionu, centru Gorenjska (nekdanja tovarna Gorenjska oblačila), v Struže- vem, na železniški postaji, na Orehku, v Škofji Loki na Trati itd. Na priloženi urbanistični karti je narisana približna trasa hitre železnice (z radiji do 2 km, za večje hitrosti hitrih vlakov). Lokacija »južnega terminala letališča Brnik«, hotela in nove krajše vzle- tno-pristajalne steze je povzeta iz ome- njenega urbanističnega natečaja. Ob- stoječa gorenjska železnica bi še naprej obratovala za lokalni potniški in tovorni promet. Na hitri železnici ne bi bilo ve- čjih postaj, ampak bi bila le izogibališča za primestni vlak, ker se hitri vlaki med Ljubljano in Jesenicami ne bi ustavljali. Lokacija letališke stavbe na južni strani letališkega kompleksa je za razvoj celo- tnega prostora Ljubljane in severnega primestja obetavnejša kot obstoječa lo- kacija, ki deluje nekako odročno. Tudi lokacija hotela je boljša ob avtocesti in južnem terminalu letališča. Obstoječi severni kompleks letališča bi se moral razviti v servisni del. Komunalna cona za štiri občine bi bila v območju, do- danem sedanji komunalni coni Šenčur. Industrijsko cono bi te občine imele v obstoječem industrijskem bazenu ob reki Savi, od Drulovke do Nakla. Kranj, 27. avgust 2013 Ciril Oblak, univ. dipl. inž. arh. (ZAPS 0371 A) A B O Arhitekt Biro Oblak, d. o. o. (št. projek- ta p-126/13/ID) Cesta na Klanec 55, Kranj E-pošta: a.b.oblak@siol.net